271 Pravila družbe sv. Cirila in Metoda. Družbe ime ia sedež. §. 1. Družba sv. Cirila in Metoda ustanovlja se za Kranjsko, Štajarsko, Koroško in Primorsko (Goriško, Trst in Istro). Vodstvo in sedež ji je v Ljubljani. Družbe namen. §. 2. Družbe namen je vsestranski podpirati ia pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi. V ta namen družba za slovenske otroke napravlja in vzdržuje šole in otroške vrtove ali pomaga naprav-Ijati in vzdrževati jih, nastavlja učitelje, dovoljuje podpore in nagrade, izdaja primerne spise in knjige. Dobava denarnih pomočkov. §. 3. Družbeni denarni pomočki so: a) Doneski družbenikov; b) darila in volila; c) z oblastvenim privoljenjem narejeni nabori; d) prihodki od napravljenih besed, zabavnih besed, zabavnih shodov, dramatičnih in drugih dopuščenih iger, beril in razlag. Družbeniki. §. 4. Družbeniki so : a) Pokrovitelji, ki plačajo enkrat za vselej najmanj 100 gold.; b) ustanovniki, ki plačajo enkrat za vselej 10 gld.; C) letniki, ki plačujejo po 1 gold. na leto; d) podporniki, ki plačujejo po 10 kr. na leto, in e) častni udje, katere po nasvetu družbenega vodstva izvoli velika skupščina zarad njihovih zaslug za družbene namene. Družbenik sme biti vsakdo, možki, ženska ali pravna oseba, ki se oglasi, da hoče izpolnjevati družbene dolžnosti. Družbeno vodstvo jemlje te oglase na znanje ia sme sprejem odreči, ne da bi mu bilo treba povedati, zakaj. Družba je ustanovljena, kakor ji je 20 pod a), b) ia c) omenjenih družbenikov pristopilo. Dokler se pravilno družbeno vodstvo ne izvoli, oskrbljuje ustanovni odbor vsa družbena opravila. Družbenikov pravice in dolžnosti. §. 5. Vsak družbenik je dolžan družbeni namen po svoji moči pospeševati, zlasti svoj donesek praviloma v začetku vsacega leta redno plačevati. 272 Pokrovitelji, ustanovoiki in letniki imajo pravico prihajati na zbore tiste podružnice, pri kateri so; udeleževati se posvetovanja in glasovanja, ter nasvete staviti. Pri velikih skupščinah smejo ustanovniki in letniki biti poslušalci, častni družabniki in pokrovitelji imajo tudi na velikih skupščinah posvetovalno in glasovno pravico. Podporniki se udeležujejo samo zborov svoje podružnice kot poslušalci. Vsi družbeniki prejemajo družbena razglasila pod uveti (pogoji), ki jih družbeno vodstvo ustanovi. Izstop iz družbe. §. 6. Vsak sme iz družbe izstopiti, kedar hoče, samo, da to prvomestniku svoje podružnice naznani; vendar mora letnino za tisto leto še plačati. Take, ki družbenemu namenu nasproti delajo, sme družbeno vodstvo izključiti. Proti taki izključbi se je moči v 4 tednih pri razsodništvu pritožiti. Opraviteljstvo. §. 7. Družbene reči opravljajo: a) podružnice in njih načeluištva; b) velika skupščina; c) družbeno vodstvo; d) družbeno nadzorništvo, in e) družbeno razsodništvo. Podružnice. §. 8. Podružnice se lahko napravijo v vsakem kraji, kjer je najmanj 20 družabnikov. Vsak družbenik mora pristopiti k eni podružnici, katero si sam izvoli. Veča mesta se lahko razdele na več podružnic. Podružnice načelništvo. §. 9. Vsaka podružnica si izvoli izmed svojih družbenikov prvomestnika, zapisnikarja in blagajnika. Ti trije so podružnično načelništvo. Ako je treba, izbere se tudi vsakemu po eden ali več namestnikov, če kateri njih odstopi, sme si načelništvo za čas do prvega letnega zbora namestnika izmed družbenikov izbrati. Podružničnega načelništva pravice in dolžnosti. §. 10. Podružnično načelništvo sprejemlje družbenike, pobira njih doneske in posreduje med družbeniki in družbenim vodstvom. Ono pošilja vsacega pol leta zapis pristopivših in odstopivših družbenikov in pobrane doneske družbenemu vodstvu. Temu naznanja tudi podružnične sklepe in želje in mu podaje, ako zahteva, poročila in svoje mnenje. Podružnični zbori. §. 11. Na ustanovni podružnični zbor skliče družbenike družbeno vodstvo ali njegov pooblaščenec. Vsaka podružnica ima vsako leto svoj redni letni zbor, katerega skliče nje prvomestnik. Prekoredni zbor pa je sklicati vselej, če ga zahteva petina vseh podružničnih udov ali če ga ukaže družbeno vodstvo. Podružnični letni zbor. §. 12. Podružnični letni zbor naj se snide v prvih treh mesecih vsacega leta in je sklepčen, ako je bil vsaj osem dni pred pravilno (§. 11.) sklican, in, kakor je krajna navada, naznanjen. Predseduje mu prvomestnik ali njegov namestnik. V njem se prebero načelništva, letno poročilo in naznanila družbenega vodstva. Vsak družbenik, ki ima glasovalno pravico (§. 5.), sme želje izreči in nasvete staviti. Ako tem večina pri- trdi, predložiti jih je veliki skupščini ali družbenemu vodstvu v posvetovanje, a to vsaj do 1, maja vsacega leta, ako se hoče, da pridejo potem pri prvi veliki skupščini tistega leta na vrsto. Na dalje voli zbor vsako leto z novic načelništvo in podružnične zastopnike za veliko skupščino (§. 14). Glasuje se z nadpolovično večino pričujočih; voli pa z listki. Ako je prva volitev brez vspeha, naredi se ožja volitev. Pri enakem števila glasov odločuje pri glasovanji prvomestnikov glas, pri volitvi pa žreb. Velikaskupščina. §. 13. Redno veliko skupščino je sklicati vsako leto enkrat v poletnem času. Kraj ji določuje družbeno vodstvo. Prekoredna se skliče, ako jo sklene družbeno vodstvo ali družbeno nadzorništvo, ali če jo za gotov predmet zahteva desetina vseh podružnic. V poslednjem slučaji je veliko skupščino naznaniti v 14 dneh potem, ko je zahteva prišla do družbenega vodstva. Povabila na veliko skupščino je z dnevnim redom vred 14 dni prej primerno razglasiti. Pravica udeleževati se velike skupščine. §. 14. Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico a) častni družbeniki; b) pokrovitelji; c) udje družbenega nadzorništva in razsodništva, ia d) zastopniki od podružnic. Število poddžničnih zastopnikov ustanovlje se tako, da je na vsacih 50 družbenikov en zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti. Pooblaščenci in sklepčnost. §. 15. Podružničnim zastopnikom je dovoljeno, pooblastiti namesto sebe kogar koli izmed družbenikov; vendar en pooblaščenec ne more za druge podružnice oddati več glasov ko 5; od zastopnikov svoje podružnice pa tudi več. Velika skupščina je sklepčna, ako je 20 opravičenih glasovalcev pričujočih. Ako se jih ne zbere toliko, naj se skliče druga skupščina, katera je potem, ako dnevni red ni spremenjen, sklepčna, brez ozira na število pričujočih. (Konec prih.) 279 Pravila družbe sv. Cirila in Metoda. (Konec.) Opravila velike skupščine. §. 16. Velika skupščina obravnuje in sklepa o letnem poročilu in računu, ki ji ga dasta družbeno vodstvo in nadzorništvo, o zvišanji ali znižanji družbenih doneskov, o nasvetih družbenega vodstva ali od podružnic, o premembi pravil in o razhodu družbe, ter voli druž- 280 beno vodstvo in njegovega prvomestaika, družbeno nad-zorništvo in razsodništvo ter častne družbenike. ' Družbeno vodstvo se voli za tri leta; pa vsako leto izstopi ena tretjina. Prvi dve leti določa žreb vodstvene ude, ki izstopijo. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novic. Glasuje in voli se z nadpo-lovično večino glasov. A prememba pravil se more le z dvema tretjinama in razhod družbe le s tremi četrtinami glasov pričujočih glasovalcev v redui veliki skupščini skleniti. Pri volitvah se glasuje z listki. Ako je prvo glasovanje brez vspeha, naredi se ožja volitev. Pri enakem številu glasov odločuje, kedar se glasuje, prvo-mestnikov glas: kedar se voli, pa žreb. Predsedstvo. §. 17. Veliki skupščini predseduje prvomestnik družbenega vodstva ali njegov namestnik. Družbeno vodstvo. §. 18. Družbeno vodstvo ima s prvomestnikom vred 12 udov, od katerih mora najmanj polovica stanovati v Ljubljani ali nje obližji. Ti volijo izmed sebe prvomest-nikovega namestnika, zapisnikarja in blagajnika. Ono si naredi samo svoj opravilni red; sme se razdeliti v odseke in si tudi iz družbenikov sploh izbrati zaupne može za posebna opravila ali poročila. Za tekoča opravila si družbeno vodstvo lahko napravi ožji odbor, v katerem je prvomestnik, njegov namestnik, zapisnikar, blagajnik in dva uda, ki se izvolita. Družbeno vodstvo si sme tudi v posameznih deželah in ondukajšnjih družbenikov privzeti svetovalce za važne družbene reči. če kak ud izstopi, sme si družbeno vodstvo za čas do prve velike skupščine izvoliti namestnika. Družbenega vodstva pravicein dolžiiosti. §. 19. Družbeno vodstvo a) jemlje pristop družbenikov na znanje, sme sprejem odreči in sklepa o izključbi; b) sklicuje veliko skupščino, ter ustanovlja za-nj6 dan, kraj in dnevni red; c) nadzoruje podružnice in njih načelništva, ter sme, kedar hoče, samo ali po svojem pooblaščenci pregledati knjige in zapisnike in udeležiti se \jih zborov in njihovih načelništev sej; d) izvršuje, kar velika skupščina sklene; e) rešuje vse družbene reči, ki niso veliki skupščini pridržane; f) vodi blagajnico in knjige, ki jih v konec vsacega leta sklene; oskrbljuje družbeni iraetek in ga obrestinosno nalaga; in g) imenuje uradnike in služabnike za družbo. Sklepčnost. §. 20. Pri sklepih, ki trajno obremene družbeni imetek, mora prvomestnik ali njegov namestnik in vsaj ena tretjina vodstvenih udov pričujočih biti in mora nadpolovičina večina pritrditi. Družbeni zastop. §. 21. Vodstveni prvomestnik, ali, če je zadržan, njegov namestnik zastopa družbo na zunaj. Vsako razglasilo, pismo in potrdilo mora on ali njegov namestnik in še en ud od družbenega vodstva podpisati. Sejne zapisnike podpisuje prvomestnik ali njegov namestnik in zapisnikar. Nadzorništvo. §. 22. Nadzorništvo ima pet udov. Ono nadzira vodstveno gospodarstvo, zlasti v denarnih rečeh, ter sme vsak čas, mora pa najmanj dvakrat v letu blagajnico preiskati. Sme pregledati knjige in zapisnike in daje vodstvu oprostilo zastran gospodarstva. Vsako napako mora naznaniti bodi-si družbenemu vodstvu ali njega prvomestniku, bodi-si redni ali po njem prouzročeni veliki skupščini. Ako kak njegov ud izstopi, sme si ono za čas do prve velike skupščine izvoliti namestnika. Vsak nadzornik se sme udeleževati sej družbenega vodstva s posvetovalnim glasom. Razsodništvo. §. 23. Razsodništvo ima pet udov. Ono razsoja vse prepire, ki nastanejo iz družbenih razmer, brez ozira na kak gotovi sodni red po svoji najbolji vedi in vesti in neprizivno. Družbeni razhod. §. 24. Družba se raziđe: a) če velika skupščina to sklene, ali b) če jo politiško oblastvo razpusti. V prvem slučaji sklene velika skupščina o družbenem imetku; v drugem slučaji pa pripade ta imetek Slovenski Matici v Ljubljani. Ako se kaka podružnica raziđe ali razpusti, pripade nje imetek družbi.