EKLi Celje - skladišče D-Per 545/1973 1119871519,JUL llllllllllllllllllllllll COBISS e GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto i ROGAŠKA SLATINA julij 1973 NOVA USTAVA Živahna aktivnost, ki jo kažejo ise socialistične sile pod vodstvom ZKJ v zvezi z novo ustavo, zasledujemo že dalj časa. Opravljene so vse potrebne priprave za posredovanje osnutka Jugoslovanom. Tako je pred nekaj več kot enim mesecem v celoti objavljeno besedilo ustave SFRJ. Malo kasneje pa je bilo tako objavljeno besedilo slovenske ustave. Javna razprava v naši republiki bo trajala tja do 15. oktobra. Do takrat naj bi v javni razpravi spregovorili o vseh členih in potem dokončno oblikovali naš temeljni zakon. Nemara si je marsikdo zastavil vprašanje: zakaj nova ustava, ko pa smo jo sprejeli komaj pred desetimi leti ter jo dopolnili 1971. leta z ustavnimi amandmaji? Na to in podobna vprašanja v zvezi z novo ustavo' ni težko najti tehtnih odgovorov. Vse dosedanje ustave, prav tako tudi ta, izhajajo iz neposrednega razvoja družbenih odnosov. To je nadaljevanje revolucije in razvoja družbe. Zavoljo tega je v temeljnih načelih - nove ustave poudarjena nadaljnja smer, ki teži k odpravljanju protislovij v družbi. Bistvene dopolnitve nove ustave se nanašajo na svoboščine, pravice in dolžnosti občanov. Uresničevanje ustavnih sprememb in priprave na X, kongres ZKJ pomenijo enotno in neločljivo celoto, kajti to, kar predlaga osnutek Na delovnih mestih je zelo živahno. Bo tudi v razpravah? Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1500 izvodov • Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana nove ustave, program ZKJ osvetljuje z idejnih vidikov. Hkrati, ko bomo razpravljali o osnutku nove ustave, bo nujno potrebno resno razmišljati o tako imenovanih »malih stvareh«. Le te so statuti občin, krajevnih skupnosti, interesnih skupnosti, temeljnih organizacij združenega dela in podjetij. Čas letnih oddihov je v dobršni meri vplival na to, da se bodo razprave pri nas pričele šele septembra. Za enkrat so narejeni samo osnovni načrti, kako bo potekala razprava. Zvedeli smo, da bodo razprave v naši • delovni organizaciji potekale po vseh oddelkih oziroma po vseh delovnih enotah. Tako se bomo natančno seznanili z vsemi postavkami, ki so življenjskega pomena za vse občane. Razprave naj se ne omejijo na golo seznanjanje. Z aktivnim posegom v razpravo bomo dali lasten prispevek k oblikovanju našega temeljnega zakona. Neredko smo bili vajeni, da smo k podobnim razpravam pristopili bolj formalno. Brez poglabljanja. Žal, neštetokrat smo tudi sprejemali bolj formalno. Ravno zaradi tega veliko pozitivnega niti ni moglo zaživeti. Tokrat gre za globlje reči. Gre za oblikovanje vloge in mesta slehernega občana in organizacij v družbi. Prav to je razlog, da k prihodnjim razpravam pristopimo zelo resno. Lagodnosti si ne bi smeli dovoliti. Razprava naj poteka demokratično in organizirano. če jih želimo speljati v redu, bomo v same priprave morali vložiti dosti truda. Naporno za vse, toda če bodo dobro opravljene, bo delo poplačano. Gotovo je, da ne bo zadostovalo samo prebiranje besedila osnutka. Posebno pomembno je, da vse postavke osvetlimo iz širšega družbenega pomena in ne samo s for-malno-pravnega vidika. Gre za spoznanje jedra, Le tega naj javna razprava osvetli z vseh zornik kotov. Razpravljala bo- mo o vseh členih v verigi. Naša odločitev naj bo v prid tistim, ki bodo hitreje potegnili naš samoupravni razvoj navzgor. V razpravi naj bi pretehtali vsa vprašanja, ki so vezana na sprejeta ustavna dopolnila. Do kod smo prišli v uresničevanju ustavnih dopolnil? Do kod je segla beseda delavcev pri nas, v delovni enoti v podjetju, v krajevni skupnosti, občini in naprej? Kje so ovire, ki zavlačujejo povezovanje nas vseh v združenem delu? . Razen na nanizana vprašanja si bomo morali odgovoriti še na vrsto drugih, z namenom, da se dokončno zmenimo za takšen red, kjer bo vsak našel ustrezno mesto. Ta naš red je samoupravni socialistični red. Spričo tega zakoni, ki jih krojimo sami sebi, pomenijo našo last. Ko jih sprejemajo za svoje, se zavedamo, da so nam zelo, zelo potrebni. J. T. DALEČ, VENDAR TAKO BLIZU Ko se je sovjetska sindikalna delegacija mudila v Jugoslaviji, je med drugimi kraji in podjetji, obiskala tudi našo steklarno. V medsebojnih pogovorih se je porodila zamisel o navezavi tesnejših stikov s sorodnimi panogami med jugoslovanskim in sovjetskim sindikatom. Vodje' naših sindikatov, ki so spremljali sovjetsko delegacijo, so nam odkrili, da je približno 180 kilometrov od Moskve tovarna kristalnega stekla. Postali smo radovedni. In po pravici povedano, nas je mikalo, da bi si ogledali to tovarno. Našo željo smo odkrili tovarišem iz Sovjetske zveze. Seveda takrat niso mogli takoj privoliti, saj ima vsak obisk svojo redno pot, česar smo se tudi sami dobro zavedali. V pogovoru je bila izražena obojestranska želja, da naj njihov obisk ne bo enostranski, temveč naj bo to prva poteza za nadaljnjo navezavo stikov na najrazličnejših področjih. Po kratkem zatišju smo začeli z dopisovanjem v obe smeri. Končno smo se zmenili, da bi namesto zgoraj omenjene tovarne obiskali zavode umetniškega stekla v Kijevu. Ko je delavski svet sklenil, da naša delegacija pojde v Sovjetsko zvezo, je bilo na dlani, da se bomo začeli zbliževati. štirje člani delegacije Rudi Ju-govar, sekretar organizacije zveze komunistov, Valter Jordan, predsednik osnovne organizacije sindikata, Prane Hernaus, predsednik delavskega sveta in Jože Pelko, vodja delegacije, smo .bili novinci, kar zadeva potovanja v Sovjetsko zvezo. Veselili se bomo obiska v deželi, o kateri smo veliko slišali, toda nismo imeli priložnosti, da bi jo tudi obiskali. Tik preden smo se odpravili na pot, nam je urednik našega glasila »Steklar« naročil, naj pripravimo nekaj s potovanja v SZ, kar bi bilo zanimivo za člane našega kolektiva. Naročila nismo sprejeli s posebnim navdušenjem, kajti nismo ljudje peresa, bi lahko rekli. Naloge pa nismo mogli odkloniti. Obljubili smo, da bomo nekaj napisali. Odpotovali smo 21. junija. Najprej do Zagreba in nato z letalom v Beograd. Cilj je bil Kijev, kjer smo se v popoldanskih urah spustili na letališče. PRISRČEN SPREJEM Na letališču so nas sprejeli sovjetski prijatelji in sicer predsednik oblastnega komiteja sindikata ter sekretar komunistične partije, pred sednik sindikata in direktor zavoda umetniškega stekla. Sprejem je bil zelo prisrčen. Bili smo deležni- cvetja, toplih besed dobrodošlice in velike pozornosti. Skozi prelepo mesto Kijev, mesto cvetja in zelenja, smo se odpeljali do novozgrajenega hotela »Kijev«. Na svečam večerji, ki je bila prirejena v našo čast, smo izmenjali zdravici, kjer smo se zahvalili za topel sprejem. Nato so nas natančno seznanili s programom bivanja v njihovi sredini. Ves večer, ki smo ga preživeli v družbi z našimi domačini, je potekal v izredno pri- I« ÜH. i mims mmm E bzßr'M e?\ *'*y jetnem vzdušju. Bili smo deležni resnične bratske slovanske gostoljubnosti, ki se ne da opisati. To je treba videti in doživeti. V ZAVODU UMETNIŠKEGA STEKLA Naslednjega dne smo si ogledali tovarno, ki ima 250-letno tradicijo. V njej je zaposlenih približno 1500 delavk in delavcev. Poleg proizvodnje vseh vrst luksuznega pihanega stekla, zajema proizvodni program tovarne še avtomatsko proizvodnjo termos stekleničk. Ročna tehnika izdelovanja steklenih izdelkov se močno razlikuje od naše. Moramo priznati, da nas je izredno presenetilo veliko število zaposlenih žensk pri peči. Uspešno in spretno so oblikovale in izpihovale steklene izdelke. Oblikovanje pecljev (nog) na kelihih opravljajo s pomočjo železnega predmodela, čigar vloga je v tem, da na principu vakuuma oblikuje oziroma izvleče pecelj. Takšen način dela ima gotove prednosti pred našim, saj je takd oblikovan pecelj izredno lep in enakomeren. Slabost pri tem pa je ta, ker sta omejeni dolžina in debelina peclja. Obstaja še ena omembe vredna zanimivost. Le ta je v tem, da vse lažje artikle izdelujejo neposredno prek pipe, brez predhodnega izpi-hovanja kroglice. Ne potrebujejo stiskalcev. Odnašalce potrebujejo le za odnašanje težjih izdelkov, medtem ko za lažje izdelke uporabljajo posebne transportne trakove. Delovni prostori pri talilnih pečeh so, v primerjavi z našimi, nekoliko utesnjeni. To daje povod za razmišljanje, da so zaradi tega slabši delovni pogoji. Toda ta problem rešujejo tako, da dovajajo izredno velike količine svežega zraka na delovna mesta, kar vsekakor vpliva ,na ugodnejše počutje delavcev v tej sredini. To pa je lahko dobro samo trenutno, kajti zdelo se nam je, da so pretoki zraka premočni, kar neugodno vpliva na zdravstveno stanje delavcev. Na naše vprašanje v zvezi s tem, smo dobili nikalen odgovor. Polemika, ki smo jo načeli v zadnji številki »Steklario« pod naslovom: »Diamanti, da ali ne«, je v kijevski tovarni že zaklju* čena. Od skupno 150 vreten, jih je 130, na katerih se vrtijo diamantne brusne plošče sovjetske proizvodnje. Vsa surovinska baza in sredstva za proizvodnjo so domačega izvora. Naša naloga in namen nista bila, da bi kritično presojali kakovost finalnih izdelkov, toda ko priznamo nekatere prednosti domačinov, ne bo odveč, če rečemo, da sta lesk in barva našega stekla na višji ravni. V oddelku za grobo brušenje uporabljajo diamantne brusne plošče in to na strojih lastne konstrukcije. Na koncu sprehoda po tovarni PRED SPOMENIKOM GENERALU VATUTINU — HEROJU SOVJETSKE ZVEZE smo si ogledali prekrasno vzorčno sobo. Po steklenih izdelkih, ki so v tej sobi, je moč zaslediti razvojne korake tovarne. Med mnogimi izdelki smo videli še dragocene uni. kate velikih umetniških vrednosti. Na izdelkih so vgravirani liki znanih osebnosti Sovjetske zveze. Za ogled, tako bogate razstave tople steklene tvarine je potrebno veliko več časa, kot smo ga imeli na razpolago mi. Vtisi pa so vsekakor nepopisni. To je bil bežen prikaz starih obratov. Zraven obstoječe bo kolektiv postavil novo in sodobno tovarno. Z ozirom na to, da je tudi naš kolektiv pred rekonstrukcijo in novogradnjo, je vseakakor zanimivo primerjati naša in njihova vlaganja. Vlaganja v kijevski tovarni umetniškega stekla znašajo 8 milijonov 300.000 rubljev. Preračunano v dinarje je to 19 milijard 90 milijonov starih dinarjev. PRIJATELJSKI POGOVORI Po ogledu obratov steklarne, smo se pogovarjali s predstavniki omenjenega kolektiva. Le-ti so potekali v prijetnem prijateljskem vzdušju. Skupna ugotovitev iz teh pogovorov je, da obstajajo realne možnosti za tesno sodelovanje med našim in njihovim kolektivom. Na različnih področjih. Po strokovni plati predvsem izmenjava izkušenj Ocenili smo za pomembno, da obstajajo možnosti za izmenjavo počitniških domov, da bi naši zaposleni prebili letni oddih v SZ, oni pa na prekrasni obali našega Ja drana. Za uresničitev obojestransko izraženih želja so vsekakor potrebni še tesnejši stiki. Nadaljnja poteza v navezovanju stikov je bilo naše povabilo, ki smo' jim ga izročili pred slovesom. Z veseljem so ga sprejeli. Za uresničitev njihovega obiska pri nas pa je postopek nekoliko daljši kot pri nas. Bilo je še in še tem, o katerih smo se pogovarjali. Brez dvoma bi šele po obisku tovarišev iz Kijeva naši pogovori potekali v bolj konkretni obliki, ko bi nas tudi oni pobliže spoznali. Tako bi bilo veliko ličje uresničiti zamisli o sodelovanju, ki bi pomenilo obojestransko korist. V KIJEVU IN MOSKVI Prijazni domačini so nam omogočili ogled čudovitega mesta Kijeva. Nimamo namena, da bi v našem glasilu dajali popoln kronološki prikaz bivanja v SZ, kaj smo videli in doživeli, ker bi bilo predolgo. Mirne vesti pa lahko ponovimo ne enkrat temveč večkrat, da so vtisi o Kijevu' enkratni. Ponovimo na začetku napisano: Kijev je mesto parkov, cvetja (60 odstotkov zelenih površin), s čimer se ne more meriti nobeno mesto na svetu. Kijev je mesto arhitektonskih spomenikov in izredne sodobne urbanistične zasnove novih mestnih četrti. V drugi svetovni vojni je hudo trpel pod mečem fašizma, saj je bil popolnoma razrušen. Nad 200 tisoč sinov in hčera Sovjetske zveze je izgubilo življenje v Kijevu in pri njegovi obrambi. S skupnimi napori * so uspeli obnoviti in zgraditi še večje .in še lepše mesto, saj se je število prebivalcev povečalo od 150 tisoč na 1 milijon 500 tisoč. ^led mnogimi pomembnimi spomeniki v Kijevu zavzema vidno mesto spomenik padlim žrtvam in herojem, ki je svetinja za vse prebivalce. Običaj oziroma nenapisano pravilo, ki ga nobeden občan ne prekrši je, da novoporočenca po poročnem obredu obiščeta spomenik in se poklonita žrtvam in herojem, ki so žrtvovali svoja življenja za lepšo in svetlejšo bodočnost ne samo Kijevčanov, temveč vseh svobodoljubnih narodov sveta. Obisk spomenika in cvetje položeno ob njem pomenita med drugim tudi večno željo, da se nikoli ne ponovijo vojne grozote, ki jih je svet doživel v drugi svetovni vojni. S težkim srcem smo se poslovili od nadvse prisrčnih gostiteljev — prijateljev ter »e v spreinktvu sekretarja partije in naše simpatične prevajalke napotili v Moskvo. Tam smo bili gostje centralnega komiteja sindikata za gradbeništvo in gradbeni material. Sprejeli so nas prav tako kot v Kijevu z odprtim srcem. Z našimi pogovori smo tudi v Moskvi prišli do ugotovitve, da obstajajo stične točke za sodelovanje na najrazličnejših področjih. Dobili smo zagotovilo tega sindikata, da nas bodo podprli in nudili pomoč. Moskva je enkratna. Odnesli smo neizbrisen spomin na obisk Leninovega mavzoleja, kjer smo se poklonili največjemu revolucionarju,- velikemu človeku in borcu za pravice vseh poštenih ljudi sveta. Lahko bi napisali še in še. Toda prepričani smo, da bo v živi besedi in sliki, na predavanju, ki ga bomo organizirali za člane kolektiva in povabljene, nedvomno moč bolje prikazati in približati stvarno Investicijski programi za obrate v Rogaški Slatini, Slovenski Bistrici in Kozjem predvidevajo, dia bo naša tovarna največji in najmodernejši proizvajalec ročno oblikovanega kristalnega stekla v Bropi. Kaj bomo gradili? Investiciji v obstoječa obrata v Rogaški Slatini in Slovenski Bistrici ter investicija v novi obrat v Kozjem, predstavljajo celoto, ki pomeni I. etapo izgradnje modernizacije in rekonstrukcije steklarne »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine. V okviru tega bomo v Rogaški Slatini dogradili naslednje objekte: — izgradnja kislinske polimice s spojnim objektom, — nakup in montaža naprav za avtomatsko dekoriranje z ureditvijo čistilnih naprav, — adaptacijo kotlarne z delnim planiranjem zunanjih površin, — izgradnja nove brusilnice s 70 vreteni, — izgradili bomo modema paletizi-rana skladišča, — izgradnja sodobne avtomatske zmesarne. V Kozjem smo pričeli z izgradnjo brusilnice kristalnega stekla s 50 vreteni, kjer borno v treh letih zaposlili skupno 120 delavcev. V Slovenski Bistrici pa pristopamo k modernizaciji in razširitvi tovarne razsvetljavnega stekla, z podobo majhnega delčka velike dežele. Prikazati podobo geografsko oddaljene, sicer pa zelo, zelo blizke in priljubljene dežele in njenih ljudi. glavnimi objekti skladišča, peči, satinirnice itd. Celotna investicija je zastavljena tako, da omogoča izgradnjo in modernizacijo tistih proizvodnih procesov in in faz, M so tehnološko zastareli in ne ustrezajo delovnim, tehnološkim in higienskim zahtevam sodobne industrijske proizvodnje. Ob tem mislimo predvsem na skladiščenje in manipulacijo surovin gotovih izdelkov, pripravo in bransportiranje zmesi ter popolno zastarelost kislinske polimice. Dodati moramo še potrebo prehoda z generatorskega plina na gorilno olje, potrebo po povečanih kapacitetah brušenja kristalnega stekla, zmogljivosti peči in dirugo. Kapacitete nove zmesarne in kislinske polimice v Rogaški Slatini bodo zadoščate potrebam za vse obstoječe koristnike in istočasno omogočale njihovo nadaljnjo širitev. . V tem smislu sta zmesama in kislinska polimica tako imenovani kapitalni naložbi, ki poleg tega, da bistveno prispevata h kvaliteti izdelkov omogočata tudi cenene naložbe za odpiranje novih delovnih mest (brušenje), bistveno izboljšujeta higienske pogoje, dajeta prihranek na delo, najpomebnejše pa je dtejstvo, da s takšnimi, kot pravimo kapitalnimi naložbami, dolgoročno zagotavljamo integriteto podjetja. Koliko bodo investirale? Vse tri naložbe predstavljajo celoto v finančnem smislu. To pomeni, da je navzven investitor steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. Sicer pa bodo obrati, mi- RUDI JUGOVAR, JOŽE PELKO Ä V EVROPI slimo na Bistrico in Kozje, pokrivali investicije sami. V prikazu predračunske vrednosti in virov investicij obravnavamo Bistrico posebej, Rogaško in Kozje pa skupaj. PREDRAČUNSKA VREDNOST OBRAT BISTRICA a) osnovna sredstva 17,469.000 b) obratna sredstva 2,650.000 c) pologi in prispevki 1,171.000 skupaj a + b + c 21,290.000 Skupaj vsi trije obrati Rogaška 34,497.000 Kozje 5,950.000 Bistrica 21,290.000 Skupaj 61,737.000 Investicije v Rogaški Slatini moramo končati do 15, 2. 1975. Investicije v Kozjem v letu 1973 — predvidevamo 29. november. Obrat v Slovenski Bistrici do 31. 12. 1974. Roki so določeni na podlagi programa in pogojev banke ter sledijo optimalno dokončanje del. Kakšni so viri finansiranja? Viri za pokrivanje investicij so za obrata v Rogaški Slatini in Kozjem enalki, za Bistrico pa drugačni. ROGAŠKA SLATINA IN KOZJE — kredit Ljubljanske banke — podr. Celje 19,407.000 — benificirane obresti komisije za nerazvite 4,772.000 — lastna sredstva podjetja 16,268.000 SLOVENSKA BISTRICA — kredit Ljubljanske banke — podr. Celje 6,000.000 — vezana sredstva zavarovalnice Sava 1,500.000 — obrat Bistrica — lastna sredstva 13,790.000 Iz strukture virov je razvidna prednost, ki jo imamo za naložbe v nerazviti občini. Udeležba tujih virov znaša kar 62 odstotkov celotne investicije v osnovna in obratna sredstva. 50 odstotkov je kredita, ki smo ga najeli po 11 odstotni obrestni meri, z rokom vračila 5,5 let s tem, da prva anuiteta dospeva v plačilo oktobra 1975. Status nerazvitih imamo do konca 1975 in ravno zaradi ugodnih pogojev finansiranja moramo razmišljati že o bodočem, da tako rečemo končnem izgledu steklarne »Boris Kidrič«. Finansiranje obrata v Slovenski Bistrici je seveda precej težje, kar je razvidno iz strukture virov, ne glede na to pa je investicija več kot nujna ter ravno te dni iščemo najboljšo pot za realizacijo te investicije. Ko bodo nove zmogljivosti pričele obratovati, je dokaj realno priča- Podatki, s katerimi razpolagamo za prvo polletje, nazorno kažejo, da je število nesrečnih primerov bilo dosti večje, kot bi ga načrtovali največji pesimisti. Skupaj se je članom delovnega kolektiva primerilo 143 nesreč. Od tega na poti na delo ali z dela ter pri samem delu 54 primerov. Neprimerno višje je število nesrečnih primerov, ki so se primerili zunaj teh okvirov, torej izven dela, saj le to znaša 89 primerov. Skladno s številom nesrečnih primerov izven dela, je tudi število izgubljenih delovnih ur veliko višje, saj je zaradi teh nesreč bilo izgubljenih 1328 delovnih dni ali 9296 delovnih ur. Za nesreče, ki jih vodimo v prvi omenjeni kategoriji, je bilo izgubljenih 989 delovnih dni ali 6923 delovnih ur. število izgubljenih delovnih dni, ki je.nastalo ob eks- kovati, da se bomo prbližali 20 milijardam celotnega dohodka s tem, da imamo izredno visok odstotek dohodka. Zlasti po dohodku, ki je na kraju najboljše merilo finančne velikosti podjetja, bomo postali tudi v širših razmerah veliko podjetje. Prav zaradi tega pa moramo še posebej računati na učinkovito delo strokovnih služb, njihovo številčno okrepitev ter takoj pričeti razmišljati tudi o sodobnejši notranji organizaciji podjetja. ploziji plina, v januarju znaša 480 delavnih dni. Iz podatkov je razvidno, da je veliko več nesrečnih primerov izven dela. Po odštetju izgubljenih delovnih dni, nastalih pri eksploziji, je število izgubljenih delovnih dni izven dela za 165 odstotkov višje. Spričo t#iko velikega števila nesreč je razumljivo, da le te povzročajo stalne preglavice zdravstveni službi. Analiza nastalih nesreč kaže, da so najbolj pogoste tiste izven delovnega časa. Med njimi je največ takšnih, ki so nastale z motornimi vozili. So torej na prvem mestu. Veliko je takšnih, ki nimajo ustreznega vozniškega dovoljenja. Dejstvo je, da se ti vozniki poslužujejo tudi javnih cest, s čimer zavestno ogrožajo sebe in druge koristnike cest. Na splošno vzeto, so nesreče, ki so nastale pri delu dosti manj nevarne in kratkotrajne. NACE KRUMPAK V NESREČE PREDRAČUNSKA VREDNOST OBRATA ROGAŠKA IN KOZJE a) osnovna sredstva Rogaška Kozje Skupaj 1. gradbena dela 7,858.00 2.770.000 10,628.000 2. uvozna oprema (devizni stroški) 11,310.000 653.000 11,963.000 3. uvozna oprema (din. stroški) 2,333.000 228.000 2,561.000 4. domača oprema 3,900.000 453.000 4,353.000 5. ostalo 885.000 477.000 1,362.000 skupaj 1—5 26,286.000 4,581.000 30.867.000 b) stalna obratna sredstva 6,900.00 1,000.000 7,900.000 skupaj a -f b 33,186.000 5,581.000 38,767.000 c) pologi in prispevki 1,311.000 369.000 1,680.000 skupaj a -f b + c 34,497.000 5,950.000 40,447.000, Razčlemba nesreč bi nas napotila na to, da le te v večini primerov nastajajo zaradi neupoštevanja notranjih predpisov o varnosti pri delu. Nesreče pri peči nastajajo zaradi: 1. Nečistoče na delovnem mestu (črepinje na odru in okoli njega), 2. neprimernih obuval (plastični natikači, ki se ob dotiku z razžarjenim steklenim drobcem raztopijo ali preluknjajo), 3. neurejenih medsebojnih odnosov, ki se žal, še danes urejajo s pretepanjem. V brusilnici sta dva dejavnika, ki 0 vplivata na nastajanje nesreč in sicer: 1. vreznine zaradi razbitja steklenih izdelkov pri brušenju in 2. tujki, zaradi padca drobca brusnega kamna ali stekla v oko. Predpisana je nošnja zaščitnih očal, vendar jih večina ne uporablja. Dejstvo pa je, da zaščitna oča la niso prirhema, kajti niso narejena po meri in ne zapirajo tesno očesne votline. Prikazane so samo nesreče, ki so imele za posledico izgubo delovnih dni. Bazen teh obratna ambulanta razpolaga s podatki vseh nesreč pri delu, zaradi katerih ponesrečenci niso bili v staležu bolnikov. O tem bomo poročali v eni od nasled-jih številk. Nedvomno je, da ima neposredna bližina zdravstvene službe in takojšen prihod ponesrečen- ca v ambulanto odločilno vlogo, da so te nesreče imele manjše posledice, kajti pravočasni zdravniški poseg je preprečil morebitne komplikacije, ki bi utegnile podaljšati čas zdravljenja. Tako je bilo veliko manj izgubljenih delovnih dni. Nesreče pri delu in izven njega nas resno opozarjajo. Boju proti nesrečam hi samoupravni organi morali posvetiti veliko več pozornosti. Urediti bi morali dosledno organizirano kontrolo izvajanja predpisov o varstvu pri delu. Eden izmed pomembnih čindteljev bi bil vsekakor ta, da bi tesneje sodelovali z organi LM ter skupno preganjali kršitelje prometnih predpisov, ki ogrožajo varnost velikega števila občanov. Kaže se velika potreba po siste- matskem preučevanju vseh nesreč. Le to naj bi naredila komisija za varstvo pri delu. O tem bi morala obvešati samoupravne organe, ki ne bi smeli ostati nezainteresirani za te probleme. Vsekakor bi bilo zelo prav in koristno, da bi delavski svet posvetil posebno sejo vprašanjem varstva zaposlenih na delu in izven dela. Gotovo je, da samo razprave In sklepi na sejah organov ne bodo dali ustreznih rezultatov, če ne bodo vsi zaposleni z veliko mero odgovornosti storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi število nesreč zmanjšali na najmanjšo možno mero. To bo v prid ne samo delovni organizaciji, temveč tudi posamezniku in celotni družbi. Z. B. ČLANOM KOLEKTIVA Prepričani smo, da vam je še v spominu približno enak sestavek, ki smo ga namenili vsem članom kolektiva in objavili februarja letos. Veljal je kot povabilo za sodelovanje v glasilu »Steklar«. Po šestih mesecih rednega izhajanja. našega glasila se je gotovo nabralo nekaj izkušenj. Pri nas, ki skrbimo za redno izhajanje glasila in pri vas, ki ga redno berete. Prav to je osnovni razlog, da se zopet oglašamo s podobnim vabilom. Takrat smo namreč napisali, da bodo naši napori manj uspešni, če bo sodelovanje članpv kolektiva izostalo. In če povemo odkrito, ne moremo mimo resničnega dejstva, da smo v preteklem obdobju pričakovali tesnejše sodelovanje. Pre jemali smo premalo prispevkov, ki bi bili za objavo. Skladno s tem so se naše težave stopnjevale. Ko to pišemo, ne vemo, ali smo temu botrovali mi ali so razlogi kje drugje. Razmišljanja v zvezi s tem so nas napotila na to, da gre del razlogov pripisati strahu pred morebitno zamero, strahu pred javno izraženo besedo, da ne bomo kaj narobe napisali, da se morda ne bomo izrazili po pravilih slovnice in podobno. Ce smo torej uganili, potem menimo, da je ta strah popolnoma neupravičen. Vsak začetek, naj uporabimo dobro znani rek, je težak. Tudi za nas. še vedno smo v obdobju iskanja prave podobe našega glasila. Ozkost pogojuje primanjkljaj prispevkov z vseh področij življenja in dela. Mislimo, da se strinjate z nami, ~-da je malokdo navdušen nad tem, če za vsako številko pišejo isti ljudje. Dosedaj smo se temu skušali izogniti. Z uspehi, ki smo jih dosegli, pa smo povsem zadovoljni. Menimo namreč, da je dobro in prav, če je sodelavcev več. Brez dvoma je večina vas, ki redno preberete naše glasilo, ugotovila dobre m slabe strani. Skladno s tem ste zavzeli svoja stališča, kakšno glasilo si želite vnaprej. Zato vas vabimo, da na naš naslov pošljete kritične pripombe. Pišite nam o tem, česa je preveč in česa premalo. Poleg tega še vedno veljajo iste stvari, ki smo jih takrat zapisali. Za tiste, ki so morda pozabili naj ponovimo. Prav bo do prišle šale, pesmice, novice, ris be, pisma iz JLA in od drugod, sestavki o raznih dogodkih, karikature. zanimive fotografije, kritike, pohvale, predlogi, nasveti i. t. d. Vaš trud ne bo zaman, saj ga bomo nagradili po obstoječem pravilniku o nagrajevanju objavljenih prispevkov. Zelo radi bi uvedli nove in stalne rubrike: srečni dogodki v družini, poroke članov našega kolektiva, odhod k vojakom, upokojeni, prišli v podjetje, odšli iz podjetja in morda še kakšno. Prepričani smo namreč, da bi le te rubrike zanimale večji krog naših bralcev. Brez ustreznih podatkov, ki naj bi bili sporočeni kadrovski službi, pa bi kaj težko speljali zamisel. Naj sklenemo: kolikor več bo prispevkov, toliko bodo naše težave manjše. Le tako bomo dosegli zastavljeni cilj. Ta pa je: pestra vsebina — popolno zadovoljstvo. Vaše prispevke pošljite ali oddajte tajnici »Steklarja« Mileni Vrečko ali vrzite v nabiralnik našega glasila, ki je pred vratarnico. UREDNIŠTVO SPOSOJENE MISLI Samo tisti, ki veruje vase, postane človek. Nihče ni tako nesrečen, kakor človek, ki nikoli ni trpel. Vsak dan je za nekatere jutri, za druge včeraj, za manjšino njih pa je danes. Živeti za druge ni le zakon dolžnosti, temveč zakon sreče. Je nekaj, kar najbolj odklanjamo ravno takrat, ko nam je najbolj potrebno: nasvet. Nič ni bolj zanimivo kot razgovor dveh zaljubljenih, ki sta tiho. Lenuh je podoben kazalcu na uri: vseeno je ali hodi ali pa stoji. Vsakomur pridejo nore misli, toda moder človek jih presliši. So osebe, ki prijateljem zaupajo skrivnosti le zato, da bi razširili kakšno vest. 6 * PRIJATELJSKI OBISK 7 že 11 let, vse od časa, ko se je Steklarna Slov. Bistrica pridružila kot samostojni proizvodni obrat Steklarne BK Rog. Slatina, je raslo sodelovanje med proizvajalcem raz-s veti javnih teles obratom Steklarne Slov. Bistrjca in kupcem Husch-tadtom iz nemškega mesta Neiheim. Potrebno pa je bilo precej let, da so se poslovni partnerji srečali razen na ekonomskem tudi na rekreativnem in spoznavnem področju. Tako je pred tremi leti prišlo do prvega srečanja športnikov, zaposlenih v steklarnah Rog. Slatina in njegovim obratom Slov Bistrico z zaposlenimi v prodajnem sektorju podjetja Huschtadt. Bilo je uspešno in tako potrdilo upravičenost tudi nadaljnjih srečanj. Letos 21. in 22. junija je bilo tako že tretje srečanje teh dveh kolektivov. Kljub temu, da se srečanja udeležuje samo del članov kolektivov iz obeh strani pa uspeh ni nič manjši, saj se ob srečanjih izmenjujejo ljudje. Finančna sredstva pa so osnovni vzrok, da takšna srečanja ne morejo biti še masovne j ša in tako zbližati kar najširši krog zaposlenih na obeh straneh. Tako kot raste število obiskov rastejo tudi kvaliteta srečanj in njihovi uspehi, ki se kažejo, tudi na poslovnem področju. Za letošnje srečanje trdijo udeleženci kakor tudi gostje, da je bilo dosedaj najbolj uspešno. Gostje so prišli v Rog. Slatino iz Hrast nika, kjer so se pred tem srečali S tamkajšnjimi delavci iz hrastni-ške Steklarne. Organizatorji kakor tudi vsi člani, predstavniki delovnih kolektivov Matičnega podjetja Steklarne BK Rog. Slatine in njenega obrata Slov. Bistrica so goste sprejeli nadvse prisrčno. Kljub temu, da so se v največ primerih videli prvič, je bilo prijateljstvo kmalu sklenjeno, pa je bilo že po nekaj urah težko sklepati, ali traja njihovo poznanstvo samo nekaj ur ali že več let7~ Kljub temu, da so bili med gostitelji tudi takšni, ki niso obvladali nemškega jezika, je bilo poznanstvo kakor tudi nadaljnje prijateljstvo sklenjeno brez zaprek saj so govorile roke, izrazi pa tudi pomoč svojih kolegov, ki so nemščino obvladali, je bila na mestu. Gostje so se pomerili z domačini v nogometu in to kar z dvema ekipama. Ker pa ni šlo za pokal niti za osvajanje potrebnih točk za vstop v mednacionalno ligo, je bilo srečanje nadvse športno pa vendar zanimivo, o čemer so pozneje razpravljali tudi številni navijači. Ker je bilo srečanje prijateljsko, je bil temu primeren tudi rezultat, nad katerim se nista »razburjala« ne zmagovalec kakor tudi ne poraženi. Skupno so se napotili v slačilnice, kjer se je nadaljevalo prijateljsko kramljanje. Morda pa je padla tudi kakšna ocena o nogometu in posameznem igralcu, vendar je bila tudi ta na amaterski bazi, saj so ostali vsi nogometaši v svojih ekipah in tudi v svojih delovnih orga nizacijah. Ob tem pa ni ostalo brez svečanosti, ki so jo imeli na večer tekmovanja. Ob tej priložnosti so si igralci izmenjali praktična darila in še utrdili že navezano prijateljstvo. Svečanosti so se udeležili predstavniki gostujočih ekip in kolektivov obeh steklarn (Slovenska Bistrica in Rog Slatina). V času svojega bivanja v Rog. Slatini so si gostje ogledali še Zdravilišče Rog. Slatino in Steklarno Boris Kidrič. Omeniti pa je potrebno, da so kolektiv v Rog. Slatini obiskali skupno z gosti iz Husch-tadta tudi predstavniki poslovnega partnerja Kaiserja prav tako iz mesta Neiheim. Takšna srečanja so po mnenju večine zaposlenih uspešna pot k nadaljnjim še večjim poslovnim pa Delavske športne igre, ki so pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Šmarje pri Jelšah, so zašle v drugo desetletje. Udeležba članov našega kolektiva na teh igrah se je počasi dvigala. Do kritike, ki smo jo naperili našim športnikom za udeležbo na lanskoletnih igrah, smo bili popolnoma upravičeni. V prvem delu delavskih športnih iger za letošnje leto, so se naši športniki odrezali dokaj dobro. Od dvanajstih panog, kolikor jih je bilo na sporedu, so se naši športniki udeležili tekmovanja v devetih panogah. Naši predstavniki se niso udeležili smučanja, TRIM štafete in pohoda na Boč. Ne bomo pretiravali, če še tokrat ponovimo nekatere stvari, ki smo jih izrekli v zimskem času. Neudeležba v teh panogah je zgolj organizacijska slabost. Kako na primer si naj tolmačimo neudeležbo na TRIM štafeti? Izgovor je bil, da ni bilo prevoza do Šmarja pri Jelšah. Mar smo res tako revni, da ne premoremo prevoza sedmih članov našega kolektiva na 12-kilome-trsko razdaljo? Kaj podobnega tež- tudi prijateljskim zbližanjem. Rezultati tega pa so vidni predvsem v stalnem naraščanju naročil kupcev Huschtadta in Kaiserja. Medtem ko so naročila prvega (Huschtadta) kupca v preteklem 1972. letu znašala že preko 800 milijonov SD, pa je Kaiser s svojimi zastopniki odkupil že izdelkov, predvsem raz-svetljavnih teles, iz proizvodnje obrata Steklarn BK Slov. Bistrica, v višini okoli 500 milijonov SD. Delavski svet obrata bistriške Steklarne je v takšni obliki sodelovanja uvidel poslovnost in nadaljnjo prespektivo kupcev iz Nemčije na ta kolektiv, zato je sprejel tudi sklep, da bo v drugi polovici meseca avgusta letos 10—15 članska delegacija iz tega kolektiva vrnila obisk gostom iz Nemčije. Ker ta kolektiv nima kvalitetnejših športnih ekip, bo delegacija predvsem strokovnega značaja. Pridobljena znanja iz kolektivov (Steklarn) ka tere bodo obiskali v Nemčiji pa bodo koristno uporabili doma v kolektivu. ko verjamemo. Denimo, da je kombi, ki ga uporabljamo za podobne reči, bil zaseden. Ali ni bilo možno organizirati drugega prevoza za te člane? Končno, ali se tisti člani ekipe niso mogli poslužiti rednega prevoznega sredstva? Zdi se nam, da je prevozno sredstvo bil le izgovor. Smučanje je športna panoga, ki jo goji precej članov našega kolektiva. Kaj je bil razlog, da se niso udeležili tekmovanja v Prneku, ki je tik nad Rogaško Slatino? Pohoda na Boč so se udeležili le trije člani našega kolektiva, propozicije pa so predvidevale udeležbo najmanj desetih članov. Le tako bi dosegli 50 točk. Logično je, da s tako okrnjeno ekipo ni bilo moč dobiti določenega števila točk. Drugi rezultati naših športnikov so zelo dobri, saj so osvojili kar sedem prvih mest in sicer: v malem nogometu, košarki, streljanju, šahu, rokometu, kegljanju in namiznem tenisu. To je pozitivna bilanca, ki nas veseli. S takšnimi rezultati pa je naš delovni kolektiv na drugem mestu z dvema točkama zaostanka za ekipo Zdravilišča, ki je letos VIKTOR HORVAT Timi—in um—i—i——ii wiiiib^iihi-immi———————i. DVOJNI METER? močneje posegla v boj za najvišjo uvrstitev. Ob upoštevanju dejstva, da v treh panogah nismo nastopili, je drugo mesto sprejemljivo. Neudeležba pa nas je stala izgubo 90 točk, kajti za udeležbo v vsaki panogi se dobi po 20 točk, razen pri pohodu. Vse bi bilo lepo in- prav, če bi v delavskih športnih igrah bil red. Takšen red, ki bi zagotavljal osnovni smoter delavskih športnih iger. Da se ne bi napačno razumeli, moram povedati, da nikoli nisem bil pristaš favoriziranja kogar koli na račun drugega. Tudi steklarskega kolektiva ne. V delavskih športnih igrah najmanj. Pojmujem jih kot sestavni del rekreacijske dejavnosti in ne kot priložnost za prestiž. Po mojem bi naj bil smoter udeležba čimvečjega števila zaposlenih v teh igrah. Pravim v igrah, kajti močno razlikujem udeležbo v igrah in samo pohod na igre, brez udeležbe ali udeležbo okrnjenih postav v mo. štvih. Delavske športne igre nadalje pojmujem kot lepo obliko medsebojnega spoznavanja in zbliževanja vseh zaposlenih v občini. Ko to pravim, imam v mislih nekatere stvari ki očitno ne gredo temu v prid. Zakaj? Zaradi pomanjkljivih propozicij oziroma prostega tolmačenja le-teh od strani posameznikov. Doslej so že povzročile več prepirov med športniki, če obstaja neko tekmovanje, je nujno, da obstajajo tudi določena pravila igre. Teh pa v delavskih športnih igrah močno primanjkuje. Nikoli nisem branil športnikov, ki so bili zoper pravila iger. Po dolgem času se mi zdi umestno postaviti še v obrambo tistih naših športnikov, ki so sodelovali na igrah. Po podatkih, ki so jih zbrali IO sindikalne organizacije, je razvidno, da se jim godi krivica. Nekaterim se spregleduje skozi prste, drugim pa strogo odmerja po zamisli. Spričo tega se veliko članov našega kolektiva ogreva za to, da bi naši športniki ne sodelovali v občinskih delavskih športnih igrah. Kakor odločno napadam pomanjkljive in krivične propozicije delavskih športnih iger, z enako mero sem proti zapiranju v ozke tovarniške okvire. Naša osnovna naloga, po mojem globokem prepričanju je, da se še naprej udeležujemo teh iger. Ogrevam pa se za to, da organizator iger, v tem primeru občinski sindikalni svet, vnese red v to tekmovanje. Osebno imam tudi predloge, toda prostor mi ne dovoljuje, da bi na dolgo in široko podajal predloge. Drži le eno. Skozi delavske športne igre je treba kaliti veliko več udeležencev kot doslej. Spoštovati in priznati tiste, ki so vlagali trud, da bi to uspelo. Prav vse. Sele takrat bomo beležili želene rezultate. Vsem špor. tnikom pa dati enake pogoje za dosego rezultatov. Ko smo ravno pri delavskih športnih igrah, naj izrabim priložnost ter v nekaj besedah izrazim misel, ki ni tako nova. Poleg redne udeležbe na delavskih športnih igrah občine Šmarje pri Jelšah, se KRATKE ŠPORTNE NOVICE NOGOMET: Po končanem prvenstvu v slovenski conski nogometni ligi je moštvo Steklarja pristalo na 6. mestu. Prvotna uvrstitev, ki je bila objavljena v dnevnem časopisju, kajti Olimp iz Celja je dobil srečanje proti Braniku z rezultatom 3: 0, ker je v moštvu slednjih nastopil igralec, ki je bil kaznovan. KOŠARKA: Košarkarji Steklarja so že na zasluženem počitku. Uvrstitev, ki so jo dosegli po spomladanskem delu, ni takšna, da bi lahko bili brezskrbni. Osvojili so 7. mesto, z dvema točkama naskoka pred zad-njeuvrščenim moštvom. Doseženi rezultat pa ni stvaren odraz moči košarkarjev Steklarja v II. slovenski košarkarski ligi. Ne gre namreč prezreti dejstva, da so košarkarji le trikrat bili domačini. Poleg tega so bili močno zavzeti okoli dela na igrišču, kjer bo letos zasvetila luč. Ugodnejši spored v jesenskem delu in manjše skrbi za igrišče zagotavljajo, da bodo rezultati v jesenski sezoni boljši. ŠAH: Zaradi letnih oddihov se je rednega mesečnega šahovskega brzo-tumirja za julij udeležilo le 8 igralcev. Zmagal je Tišma s 6. točkami pred Kuhalo s 5 in Knepom 4,5 točkami itd. mi umestno zdi dati predlog, da bi v našem kolektivu organizirali medobratne delavske športne igre. Mislim, da bi dosegle svoj namen. Kaj menite drugi člani kolektiva? J. T. ZA DOBRO Miličnik v predoru ustavi avtomobil: »Kot milijontemu potniku vam pripada nagrada, ki vam jo sedaj izročam. Zanima pa me, kaj boste naredili s tem denarjem?« Po krajšem premisleku, voznik odgovori: »Vozniško dovoljenje si bom kupil!« Sopotnik sune voznika in' reče: »Nikar ga ne poslušajte, saj vidite, da je pijan!« Malo zatem se oglasi potnik na zadnjem sedežu. Ko zagleda miličnika razločno reče: »Saj sem vama povedal, da z ukradenim avtom ne bomo daleč prišli!« Ponudnik in interesent za delo se pogovarjata. Interesent: »Kakšen bo pa zaslužek?« Ponudnik: »Sprva bo kakšnih sto, pozneje pa stopetdeset jurjev?« Interesent: »Če je že tako, bom pa prišel kasneje.« Janezek: »Tovariš učitelj prosim, če lahko jutri ostanem doma?« Učitelj: »Zakaj?« Janezek: »Sestrico sem dobil!« Učitelj: »Kako to, ko pa je tvoj oče že dve leti v tujini?« Janezek: »Že, že, ampak mami pošlje denar vsak mesec!« »Povej, sinko, kaj ti je učitelj rekel za tisto nalogo, ki sem ti jo sestavil?« »Rekel je: Veš, šolar, ti si pa vsak (lan bolj neumen ...» Nekdo je vprašal lenega Pepija: »Ali ti veš, kateri četveronožec je najbolj koristen človeku?« »Postelja,« je odgovoril lenuh.