17. številka Trst v torek 4 7. januvarja 1905. Tečaj XXX. Izhaja vsaki dan. 'M Tudi oi> nedeljah in praznikih ob b. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. P -»mirne ^teTiJke -e prodajajo po 3 novč. ('6 stotink) v mnogih tobakamah v Tr~tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Cel:i. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. >L Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. »»r a«e in narofbe sprejema uprava li«ta „Edinost", uliea *J)«»rri«» Galatti it. — I radne nre so od 2. p<»p. do v zveeer. — Cene oela^om 16 st. na vrsto petit: poslanice, smrtnice, javne zahvale in domaći oebuu po pogodbi. TELEFON Štev. 1157. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost 4 za Primorsko. F edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — >"a naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj sepošiljajo na uredništvo lista. Nefrankofana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptošno-hrauiluični račun št. 652.841. FMo-japuka vojna. Brzojavne \ ost!.) Steselj v San Remu. PET ROG RAD 16. Govori ee, da se fra Ste-el , p tem ko se predstavi v Peti teranu, joia v San Remo. Dovoljenje japonske vlade. TOKIO 16. Vladi je severo-amer ikemu v & ttec_u at&š-j.i generalu Macdonaldu ter n;fgo»:ir a l utanto« dov« lila, da se emejo pjdftti na fr at» mandžarake armade. Japonci poitopajo grdo z ujetniki PARIZ 10. »Mttac poreča z Č fa : K k■ =o d ?ptli s«m?aj iz Daljnega, pr povecujej >, da postopajo Japonci g'd> z rusk mi u'etoifci. Pre ien po rusk' u etn k defilirali pred generalom Nogi, risj dob ii 24 ur ničeesr jes'i ter so morali ostati 36 ur bree streh*. Jjpoaci so rusie ča-ta ke prisi-1 l . da so moral nadz rati dela p vodom ,*ktnja m d t.red p« rtarturekin: pri9laniš5em. Zahvala generala Steselja NAGASAKI 16. Generai Sttseij se je i nemškemu casar;u brzo avn m p< nm zahvalil za podelitev reda »Pour le mer ti«. Zamena ujetnikov. LONDON 16. Čist p s poročajo iz To ije, da je Rusija predlagala, naj se izmenjajo vojn ujetniki. Japjnska je baje izjavila, da v spre" sne predlog. Velik vspeh ruskega posojila. BEKOLIN 16. Vodstvo sindifcata ru--keza 41/-0/© driavaaga posojila Uta 1905. e — ga^.r se si ši — sklenilo, da je po rrebno. da »e napravi velika razi ka v kvo rab ki se imajo doaaaiiii p >paaj»*n m kategorijam poif. --»vaicev, predao objavi veliko sttv.i'> re-u tata ekupnrga p dp.sov^nja. V : rvi vrsti se bo oz ralo na ona podlo! »čena za i prekora?-i c L ao ter j rjd rajo pr >t: ju^u prestopi vsi mejo vojnega ozan.1 e. LONDON 16. .S atd .rd« por ei iz U-tava (d 15. t. m.: Raski oddelek, ki je napadel Niučfang in Niušiatui, ie bil mjčar 2000 m ji. I t je pr čel napad dne 11. t. m. ob 3. ur popoluine s š-apneli : proti 8. ur; •o napravili silne napada proti za ogam ja[ on-■iKega fene. Jjponci so vdtb li ojfcčenja pot^m, feo st) popra1 ili ždezn co, ki je b.la na d,-eh kraj h p šsodovans. Japonci so izgub li '2 aartva in 11 ranjene av. Glasom japonffk h p rtčil je baje 80J0 Japoncev odrezalo R ifie. •Japonc d b va;o ojačenja. Poročilo barona Kodame. PARIZ 1 Nrka privatia brzojavka z Tokija p »roča, da se priobčenje na ime barona Koiame ponarejenega poročila saoat a za ruski manever, s Čemer na; bi ea frau cizko iapon^Ki odnošaji pokvarili. Brzojavne vesti. Nori Damestnik dalmatinski. DL'NAJ 16. Ker je gotovo, da bo ba ron HiLdel premeščen iz Dalmaej3, ee iuf-nu.ejo njego v mi nusl-dn ki : general lijrsev <5, dvorni svetn k Nardelli i o d »orni svetnik 3 monelli. Sj ii se, da postane namestnik kak general. Nadomestne volitve za italijansko zbornico. RIM 16. Na petih dorolailn h volit» ab z i poslansko zb raico zmagali gj v!a ini k-.n d ditje. V R g^ o a" Emiiia je podlegel cijalist Prampoiinv S^gsiri pa radikalcc Giravetti. Nadvojvoda Friderik. PARIZ 16. Ni-d .'ojrnrla Krideiik je dospe! s svojo ob teljo sem saj. Bolezen velike voj^odinje Karoline Weimarske. p.s »van a, nje, trajno nab gaja tudi pri v h ee to *Ved velikfg-i a n vis »-t<®ti pr ds*oj vih objav mora'o PARIZ 16. (.-V^n^e Hivar) Čeravno je ministersii predsednik C rmbes odltčil, da (idst p, vendar se hoče se prej posvetovati s svojimi prijatelji o položaju in o političnih posledici h svojega cdstjpa. CombeS meni, da bo njegov odstop v sedanjem trenotku nje govtau ntsledmku olajhčal izvedenje njego-vtg.i pr grama. Brisson ee je zamaa trudil, da bi Com-►>e?a pregovoril, naj se ottane na ki milu. Vsakafco je postala kriza akutna. Kakor na iledniki Comnesa 93 menujejo R uvier, Bria-son in Poiccajć. Delcas-e in Berteatx obdržita najbrž svoji liptn:c . PARIZ 16. SpUsno mienje je, da ee poveri pes-tivo novega rninisteretva sedanjemu ministru Rouvi*»ru. Vendar Be imenujejo tudi imesa Millerand, C.tmenceau ter tudi Poincare 'n Dachanel. V obče se sodi, da bo radi denuncijake et\ari imela tudi novo minister-atvo težave. Dvoboj. MARSILJA 16. M-d županom marsilj-skim Chanotom in členom pre fakturnega sveta ee je vrs:l dane* dvoboj, na katerem je bi poslednji na desnem laktu lahko ranjen. Dvoboj je provzročil neki govor Caanotov. Nemški državni zbor. BEROL1N 16. Državni zbor je dines nadaljeval posvetovanje o proračunu za pravosodje ter je brez debate dovolil ostanek proračuna. Jutri bi dižavni zbor rarpravljal o proračunu državnega zaklada. Štrajk ESSEN" na RURI 16. Shod odposlancev prenogir e/ je ekienii daaes popoludr e splošni štrajk. Žrebanja. DUNAJ 16. (Srečke kueza Salm.) G'avni j v Evropi. Gospodarska solvencija dobiiek v znesku ti4 000 kron je zt.dela št. je učvrstila ruske renta v Parizu. š ev nIr» m žati. Spekulativni r 11 j. dibjo v r.bčs prav male -v te do naj m a ti j l/«7o se več noma razpesjejo P.!»ma o v torek p dp sova-dozoačeoe pridelitvi zvečer [»o Ruski pohod v južni Mandžuriji di < d-topi. M nisteratvo bo pa do demisije omo Zi Ra- d i ■^kio črto Rus 9) 21 605 drugi d b t ;k S800 kron pa št^v. 7777. (^nake tobačne srečke.) Glavni d<_b> WEIMAB 16. Stin.e velike vojvedin e 10u 000 frankov je z2dela serija 1953 štev. 52. Atentat na moskovskega policijskega načelnika. MOSKVA 16. Nfcki dijak je na Niko lajevem k< lodvoru trikrat ustrelii na generala Treoova, ko je spremljal ca kolodvor velikega ia Seigja, ki je o ipot v. da bi fjbtšb j r ji k r»ečno p. aes&ćč preh d i g t nevtralno ■ Lvn »veja okrožna n ti rmke vlad« v kater j <*e ojK>?arja viatt na »iisin a nevtraln st. cd - ran K:::j*-e ter Di njibove posledice. LONIH^S 16 Iz Tok ja brzojavljajo, da ' e d -i»ela t a v st i eenarala je p-sku^ gceiio nada j-vanje razprav p riamtnta. F.aueozka zbornica. PARIZ 16. Predsedn k D mmer je zbor- poh «i čet : r--top i ud K tajski >, t rej ajej pri0b5 I smrtm t re predsedn ka Ljiibeta zem je. Okitio j« s tem v zvezi j ^ .e pr€dbgdlf Dfcj seja v ZQamen;e ža 1 jst doigoe. M nisterski pred-ednik se je tej; iziavi s ž 1 a pri druži, nakar je bi!a seja ! za Iju^ena. PARIZ 16. Proračunska kojasiia je na-N " k p trju e mesto l>^omerja -zvtlla posl. < ocfceya svojim M Aeeniia. Te čete t predsedn k( m. PODLISTEK. 104 gospodarska solventnost Rusije in južni Slovani. Zjani člankar in sotrudnik »Edimsti« »Adratcu3< priobčuje v zsdojem >Tršč. Ll< ydu« v rubriki »Političko gospodarski krupnozer« ta-.ie ii.^erf SiCtni^člHn^k : VTes svet ee ranima brez cd iu«ka in neprestano za tok ius£o japonske vfjie. Nieo to samo politiki, ki jih ta vojna intenzivno intererire. Tudi pravniki pretresajo posledice in (ftkte te vrjne. Nu, posebne ekrbi dtla ta vojna nacionalnim ekonomom, katerim atoje na čelu finančniki. Vse centralne b rze v Evropi in v Ameriki upirajo svoje oči proti skrajnemu Vztoku in naterajo u£e?af kaj jim bceti od jutra do večera in rd večera do jutra javljala teb fm in telegraf. Zares bi mogel človek misl t», da nista v j rvi vrsti vojni minieteretvi v Pttrogradu in To-kiju, ki stojita v zvezi z giavnima voj^kovod-nima stanoma Risov in Japonce/ v Mandžuriji. Izgleda kaker da borze v Petrogradu, v Parizu, v Londonu, v Bsrolinu, na Dunaju in v Nt\v Jorku aptdajo v nekak vojni-ško-financijelni Btrategični delokrog. Ako bi evropejsko amerikan^ki finančniki mogli z Roitgenovimi žarki prodreti v možgane Kuropatbina in Oy me ter doznat za njiju tajne in odloke, zavladal b; grozen ha-taklizem (zmešnjavt) med internacijonalnimi papirji in vrednotami. Ako niti veemoŽni financijski svtt ne more svojimi močnimi vplivi razkriti one neprozorne tajne' diplomatsko-vojnh krogov ruskih in japonskih, potem ni nikako čudo, da se navadni veliki avet čudi, kako da rusko japon-aka vojna ni p( t?gni!a v vrtinec evropfjska tržišča. Poaeatniki denarja, ki imajo svoj ogromni denar plasiran v denarnih zavodih in iavn:h papirjih, so se bili splašili že zdavna, d i jih nekega lepega 'jutra iznenadijo neugodne financijelne vesti. Scet se je v obSe bal, da poskoči tudi obrestna mera. A Rus ja je bila tiiancijelno priprav-lrena za vojno. Minister W.tte je predvidial vse, kar je trebalo z dsnaraega stališča. Po njem nagromadeno rusko zlato ie rešilo in obvarc \*3lo od t«žks kriza velika tržiš5a Rusije Ruska gasp. darska kempaktnest moglu je lahko in grajo prepustiti fianc:zkim finančnikom svoje zakladne nakaznice ki jih je minole spomladi dvignila v Parizu r novo zaključenim ruskim posojilom, ki mu je kumovala vsa parižka haute fintnee. Ruaja je bila torej, k: je s tako denarno operacijo rtsjla Evropo od pomanjkanja na kr. žectm denarju. Vse industrije v Evropi in v Ameriki, ki na razpo7agajo ravna z najizdatnejimi glavnicami razpok ž vega denarja, naj hva! jo Ruaijo in B gi, da ee navadna ol restna mera v minolem ktu ni povšala. lita Nemč ja, ki je \ o francozko-neraški vojni po f ancozki vejni odškodnini obogateia avc je državno imetje, nahajala se ie, ko je počila ru^k'-japonska vojna v temiii stiski g7eds avojih v;lik h industr jskiii podjetij, kar ao tudi netuški kspitulisti jako občutili. Pa tudi nt nemške gospodarske odnešaje je uplivfcla blagodejno nuka gospodarska sol-ventn"8t. Zato je — pa bi o kbkor bilo — t dja in neoporečna resn ca, ida je Rusija danes. Lt Prokletstvo. ▼maki r^rnan Avguata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomlč • Pwwl M. C—6. if X. Arge ja je sede a mej tem kakor aamenen k.p. 01 vel kega zač*jjen;a je && p raia oči, oipra.a u?ta. H pnj sla se me-njava a na d e.em če-u oblak in eo nce. blisk n mrsa, rado-t in trepetanje, rtrah in na ia. Ikij in bt-i so ee j»j vzdigova a prsa, živeje ■ iiveje je id^čeia sora na njenem obrazu, ako j- ču.a svojo ose d ?, (ti zablesteli zenici sak.r zvezd , a ko je nemili gost zapusti š , v-peia se je v vis, razširila roki m pu-kleknila pred stuca, \sk.iKaje: — lie-ena ! Re=eca ! Hvala ti o Bog! — 1>* reš*na ! ia hva.a B gu, da nisi postala žrtev hinavstva, je pct:diišk«l sv: ča nam glasom, poloi.vši desn cj na Angel jino glavo. B g mi je priča, di je moje srce Čisto, da «em v soizah hotel doprinesti žrtev za dovika < dtisnila 1i tvoj, ti n egova. Blagualovljam zvezo vajin h src. — Stiic ! Nehaj! Sreča me ubija ! — Ali čuj! je završil šs i. Šale potem, kf» v deželi zavla ia pravica, ša »e potem, da rešim araje.'ino dveb težkih bremen, Jeli-eave in G -rjanskega, ko novi vladar učvrsti ^voj prest jI, š-^ le potem postane Angelija Ba rislavova žena. — Pr segam, je dahnila dekl ca. Iz Angfbje ni bilo nikake tožbe, ali nekaj jo je ubolo v erce. — Kaj je to kume, je vprašal stražar grobokopa, ki je bil z obema rokama zetolkel kr:t3 v nov grob. — Ha! Šiof odbaja, kume, je odgovoril grobokop ravnodušno. — Ah ! — Da ! — Pa, kam ? — Bog si ga vedi! V beli syetl je hitel grobokop. — Daleč? — Mislim, daleč. Potuje, kakor bi se — Ladi-lav, brat, ti oetani tu! Tvoja seli, kakor da odbaja zopet v sveto deŽe!o. mlada delnica uaj bo š$it temu mlademu A žnjim odhaja petdeset Ijudij na konju. dekletu. Po vseh krajih dežele leti krilaii elas: Ljude! Gorjanski je lfgil ! Po vseh — Ab, petdeset! Cela vojska. — Da, žJe se vzdigajo ljudje za zakonitega šlemom in kopjem. — Alari bo krvi, ha ? — Ha, kdo ve ? Morda da. — Za-me zopet več opravila. — Kaj trdi tisti mladi hnez, 85 tov go3tp odhajia ? — Od šel je kakor strela. — Torej ne b) svatbe. — Ža se je govorilo na vsa uita po kapitelju. — Kaj mene briga ! Jaz ne ženim, se ne ženim, ne kratim, jez samo kopljem grob. — To je naj daljši pot in ni- israjš'. — To ti je, kume stražar, kakor rog, ki na merniku vzravnava žito, pak ne vprašuje, je-li zrno plemenito a i siromtšao. — - Da, grobokop! Tudi Grga Prišiina je raz poraz 1. Kaj je, ti moj Bjg, b i, a eedaj kakor da ga ni bilo. — Hm, kaj je žnjim ? — Odpodili so ga bkratu, kakor se obrne dlan. — Pojdi. Vidiš, kdo bi bil rekel kaj tacega ! Kdor visoko stoji, z visokega jada. (Pride še.) te t adi j« vpletena v te t ko in krvavo vojno z Japonske, ne samo velik politiški faktor, ampak Ss ve5 : ona je danes največ i in najmočneji gospodar« eki steber dobre in okretne mednarodne gospodarske sito-v a c i j e. A to krasno dejstvo more nas Hrvate, Srba, B leare, Slovence vcditi z ja§:o evet'o'>o do političnega eamo»poznanja ter poka z iti nam pot — da le po svoji medsebojni gospodarski organizac:ji in koncentraciji, ugledavajoČi se v veliko matematično jakost gospodarske solventnost: ruskega carstva, moremo oatati ono, kar smo bili in emo in kar morama biti tudi v bodočnosti. Torej : delajmo neunorno, zl žao, jeden za vseh, a ve za jednega, na n s rodno-gospo-Jarsfcem polja, o:re#s: ee svojih čevljev lažnj vi šovinistični pavperiz*m političnih prepirov in egoističnega pehanja! In če se hod j Hrvatje, Srbje, Bolgari in Slovenci •držal' tfgd gesla, potem bomo mo^li mi zag e Jati ca visokem bor zon ca nagega poli* tičoega in gospodarskega preporoda tiste ble- a^a^ti steče in nadobudne besede. In boe signo vinces! Rusko-japonska vojna. Trst, lfi. januvarja 1905. smo že večkrat — in sicer ravno jana Mi smo že večkrat — in sicer zato, ker smo predvidjali, da se že v varju kakor bo že dovoljevalo vr/me, prično kavs-erjska gibanja, ki bodo postajala vedno močne;a in pogoeteja — povdarjali, da so taki kavalerijski pohodi spojeni z boji, ki nikak r n majo namena zzivati kake odločitve. marveč da j m je ta glavni namen, da reke Šaho, Panjepa, soteska Utsilin na reki Tajtsiho, Siansir, Vitsiui, Dapindasan, Vajt-sensien. Ta kraj je ie na skrajnem levem krila ob reki Hajtsien. Ispadna vojska Via-divostočka stoji ie vedno, kakor smo rekli ž s s vojf časno, pri PukČenn na cesti Vladi -v os to k Gensan, a ima svoje sprednje črte pri Hampbengu. Črta S kantsi Utsjtsi Betsia na skrajnem desnem krilu je sedanja operacijska fronta glavnega dela ruske kavalerije. Japonska fronta stoji nasproti tej črti rnfke fronte. Iz gornje skupne situvacije iz haja torej, da je japonska vojska od treh strani skupsj stisnena in objeta od ruske fronte. Japonske pritožbe proti Frsneozki. List »Asahiiimbun« v Tokiju kritiku je vedenje Franoozke nasproti balt Ški eskadri ter pravi, da ni možno več dalje prezirati dejstva, da se Frsnc zka ne drži nevtralnosti. Admiralu Roždestvenskenou je bilo dovoljeno, da je smel oatati v Madagatkrju 12 dni. Takov način pustopaDja da se mora za sovražno vedenje nasproti Ja ponsk*. Jej, iej, kako občutljivi in tankovestni postajajo Japonci v svoji skrbi za strogo nevtralnost evropskih velesil. Toda, sevela, z malo klavzulo : Če se nevtralnost ne krši — Japoncem v prilog. Potem je to kaj druzega. Dokler sta Anglija in Amer ka faktično kr šili nevtralnost na naj različne je načine — diplomatskimi spletkami preti Rusiji, dobavljanjem V( jnega in gotovo tudi člov« škega materijala (mašioisti, inženirji, častniki i tri.), dokler je Japonska, ne meneča se za niktko mednarodno pravo, suverenno Korejo z na«i ljem spravljala v popolno zavisnest od Japonske in gospodarijo Japonci tam, kakor da so v kaki svuji provinciji — o dotlej niso v proti takemu resnič motijo in pretrgavajo dovozne črte, oziroma, da lilijo sovražnika v neprestano dirigira- Tokiju nič protestirali »je ojačeuj na dotična mesta dovozne Črte nemu fl grantnemu kršenju nevtralnost, ki /v «ed«n em konkretnem slnča>u na železn co je prid 0 do p0poln€g* izraza v znani hulski Inkav Hajčing) torej ▼ slabljenje samega sebe na glavni fronti (torej v nteem slučaja na japonski front! na reki Šiho). To povdarjamo danes vnovič, da se ne bodo naii ljudje dajali vznemirjati po poročilih o namišljenih japonskih zmagah, kadar bolo č tali. <1» se je kje kak ruski kavalerijski oddelek umaknil. Zato zatrjamo, da pomf-niaio rn»ni pohodi ruske kavalerije na črti kujčav Hajčeng retmerno sijajen vspeh. Javljene izgube Rusov eo ttko malenkostna, da niso v nikakem lazmerju s tem, kar so dosegli. S cer pa ne smemo pozabiti, da se v vojni ne gleda na izgube, ampak na dosego namena, ki ga ima boj. In današnja poročila iz Lmd na priznavajo, da je ruski pohod dosegel dvoen glaven namfn: da so Rhs na več mestih poškodovali železnici in da ti pohodi že zamenjajo siliti sovražnika, da pošilja tja ojačenja, in se s tem slabi na aferi. Sedaj pa protestirajo, da-si ne morejo dokazati nikakega dejstva, s katerim bi se bila krš la nevtralnost Rusom v prilog. O žolta rasa : zavratnost in hinavstvo je tvoje ime ! Kitajcem prepovedano nositi rusko nnl formo. petrograjski list »Ruski Invalid« poroča, da dnevno povelje generala Kuropatkina od 20. novembra m. I. prepoveduje Kitajetm nositi ruske un fjrme, vojakom pa, da ne smeio prodajat« on f rm Kitajcem. Iz Dalmacije. Isti dan, ko sam vam poslal svoj zadnji dopis, sem d >znal, da se je vlada hotela p< -kazati objektivno ozirom na žaljenja, obsežena v omenjenem pa m Hitu sodnika Ljub 6 in sicer s tem, da je tepa zmedenega čudaka javnem boj šču. Glasom teh današniih poro- suspendirala od službe. JJ z ne verujem v čil, s> Japonc poslali proti ciica 2000 mož iskrenost tega koraka \lade. Z jedne strani ruske kava er je — »000 mi ž. Proti dvem je ta človek preveč kompromitiral vlad >o poli-osecc tisoč mež!! Kako bo pa Btvar ifgle- tiko, a z druge vlada menda ne potrebuje več dala. ko Rusi nastopijo — kar za sednj še' tega človeka, in tako Bi je bižkone mislila, ni možno radi vremena — z maso kacih da je zanjo bolje, da žrtvuje jedno (ne-000 jezdecev istem razneiju računani*, najma so Dalmtt nci prtb strovidni, da bi se pu- Avstriji, so se oni malo prestrašili ter so nekaj popravili, tako, da je tudi med njimi započelo slavom ti sko gibar js. Ali danes slovansko novinstvo zopet molči — ter dopnšča, da se dež vljt»jo ti izbruhi med nami Slovani c. Spljetski list nam je spregovoril iz srca. Nu, mi se ne čutmo zadete po graji, izrečeni v zadnjem odstavku. Mi smo odkrit >, z rezko besedo, kakor nam jo je narekovalo naše slovansko erte, ožigosali grdi, v seda* njem usodnem času stokrat grdi pojav poljskega rusofobstva. Prav ima »Jtdmstvo« : V prvi vrsti so Poljaki sami krivi, ako tudi Rusi malo ostreje napenjajo strune. Mi smo rekli, da je to, kar počenjajo Poljaki v s rojem sovraštvu do Rusov, bidrof bi;a temperamenta. In pred tako boleznijo se je treba res čuvati. Scdba naša o poljskem mora zveneti danes tem ostreje, ko imamo prtd sebi j dokument v katerem se drastično zrcali \sa razlika med ruskim in srcem poljskih politikov. V h pu, ko poljski listi sramote Rusijo, se radujsjo na vsaki nesreči ru-kega naroda in pro lavljajo azijatskega sovražnika, ki kolje ruske sinove, se je oglasil ugleden ruski list, ki se bavi z idejo ru*ko poljskega kongresa. List »Rus« je to, ki najtopleje priporoča to misel ter se izjavlja, da bi b.la Praga najprimerneje mesto za takov koDgres. V spo u med Rusi in Poljaki je Praga nevtrulno mesto, a ima p »leg tega krepko slovansko življenje. >Mi smo uverjeni — pravi rečeni list — da bi pr izgledalo s ča soma na ja^oonski glavni front:, izlasti z czi-r >m na poznano počasnost japonskega dova-žanja?!! Ako računamo, da Japonci dovažajo k večemu 50 000 mož na mesec, provzroči takov nastop Rusov za Japonce zakasnenje najmanje ra 20 dntj ! A kaj bo pomfnjalo to za glavno jap nsko vojsko, tega menda ne treba še le pojašajeveti. Po tem takem je imel prvi ruski kavalerijski pohod — ako dacasaje londonske vesti odgovarjajo resnici — vspeh, kakoršnjega niti mi sami nismo pr.č*kovaii. Ostajamo pa pri svoji zadnjič napsani trditvi, da je vae to le prva predigra temu, kar ie bo odslej godilo do tajanja ledu na rekah Hunfao in L aobo. Današnja vest, da eo Japonci ukrenili potrebno, da odrežsjo ruske jezdece, je jednostavno smešna, in gremo mimo nje z opazko, da se zelo ze'o redko drgaja, da bi pehota mrgla zajeti konjico, in še to bi se moglo zgoditi le skrajno slabi konjenici. Najmanje pa se more to zgod t) ruskim kozak m, pod voistvom znanega slavnega ka-va'.erijskega generala Miš^enka. Končso meremo tako-le označiti poi< Ž4j cbeh sjvrežn h f ont : Ruska frontna črta se razteza torej za padao od Inkava, zapadno rd stili varati po taki igri. Kakor se čuje, postane naš Handel namestnikom v Gornji Avstriji, a začasno bo vodil namestništvene posle v Dalmac ji dvorni svet valeč Na rdeli i. Poljaki iii Rusi. Spljetsko »Jedinstvo« piše : »Doklej more sesati, doklej se zamore razviti slovanska strast, dokazuje vzklik : »Ave Japonia !c kakor naslov peemi v > N o w i Reformi« v Krakovu, ki ga je, kakoi pripominja uredništvo, napieal »eden poznanih poljskih pesnikov«. More ee reči, da Poljaki najbolje dokazujejo s tem, kaki da so nasproti Rusom, in zaksj da morajo biti Rusi previdni nasproti njim. Brat Slovan se raduje na padu Port Arturja in s bo'm^a, pod katerim poč vajo večni sen ruski junaki, Slovan«, bratje Poljakov, vslikajo poslednji veselo in Ave Japonia ! Po jaki so na glesu kaker goreči katoliki, ali nam ee vse zdi, da njihova inteligencija misli istotako katoliško kakor misli tudi — slovanski, ko v tem času tako pj-splošni zdravlje Mongole in pagane. V ostalem s no temu krivi nekoliko tudi mi Slovani Nefc oliko let nara;, ko je Njučvanga, vseslovaneko novinstvo oatro obsojevalo P. - b riki Huobo do Ćantana: od tu ob črti ljake radi njihove germanofi sse politike v Iz Srbije. Iz Belegagrada poročajo, da je za pravoslavno novo leto kralj Peter prejel brzojavne čestitke od Bkcro vseh vladarjev evropskih. Med prvimi mu je čast tal nemški oeear Viljem. Italijanski kralj je tudi kralju odposlal prisrčno brz ijavko. Toda posebno važnost ima brzojavka romunskega kralja Karola, ki je med drugim omenjal tudi tr dicijoralnih odnešajev prijateljstva med Sr-r>ijo in Romunijo. Ta brzojavka, s katero je kralj Karol odgovoril na neko tudi prisrčno brzojavko kralja Petra, je tem važneja, ker se je zdelo, da so bile od 11. junija 1903. razmere med Srbijo in Romunijo ztlo napete. Novo leto ne obeta nič dobrega. Raznim domačim vznemirjanjem se pridružujejo eedaj še nove b ijazni radi nemirov v Makedoniji, kjer je sedaj razkropljenih po deželi kakih 80 raznih čet. Izlasii vznem rja srbske kroge tudi notranja organizacija v Makedonji. katero očividno podpira bolgarska vlada. Časniki slikajo položaj s črnimi bojami ter mm go komentujejo oboroževanje Bolgarske. Kralj Peter je izrazil splošen pesimizem v svojem kratkem nagovoru, ki ga je imtl na častnike beligrajske posadke. Kralj je med drugim rekel, da želi, naj v novem letu srbska vojska tako napreduje v vežbanju in v novem oboroževanju, da bo v slučaju za-mogla z vspehom iti nasproti vsaki eventualnosti. Splošno je mnenje, da pride na spomlad do komplikacij na balkanskem poluotoku. Drobne politične vesti. Grofica Motignoso. Bivča soproga Bhškega kralja, grofica Lujza Monti gneso, je v nekem privatnem pismu "izjavila, •la ne pride več v Saško ter d s bo spoštovala odredbo kraljevo glede njenih otrok. Štajerski deželni zbor je v Bvoji seji minole sobote brez debate vsprejel proračun. Na to je bilo zasedanje zaključeno. Domače vesti. Naročnikom, ki dobivajo list pO poŠti. Diisi smo že stopili v novo leto, je vendar še mnogo naših naror-slavofobstvu nikov, ki nam niso še doposlali naročnine, zapadle na 1. t. m. Podpisana uprava nima navade ši-rokonstno vabiti na novo naročbo in obvešča svoje cenjene naročnike s prilaganjem poštne spremnice, ki so jo vsi prejeli, a ne še vsi rešili. Bilo bi nam jako neljubo ustavljati list. Nad-jamo se, da vsi oni, katerim so namenjene te vrstice, dopo-šljejo naročnino čimprej. Uprava »Edinosti c: Go*p. namestnik knez H»henlohe sa je v nedeljo z utraj povrnil z Dunaja. Dogodki v Rfcmanjih. Jutri dne IS. januvarja bo dve leti, odk->r so oerkvene in posvetne oblasti izvršile čin, ki je v najve-čem delu oceaorgoč 1 rešitev riemanjskega vprašanja. B 1 je to skrajno odijozen čin, ki je zab: lel Ricmanjce v srca in egrenil čutstva, da ga ne morejo pozabiti. A ravno to čutBtvo vžaljenja in ogorčenja je vtrdilo njihovo voljo in dozorelo nj hov sklep, da — se ne vdajo! Maog>, nasprotniki in prijstelji R cmaniceno, bar ne morejo unoeti trajno9ti ricmaojske »f re. Nu, v odijo»nosti čina, ki se je izvršil dne 18. januvarja 1903, morejo dobiti pojasnila. Človek bi res mislil, da so bili predstavitelji c-rkvene in p^vetne oblasti onfga dne s s epoto vdarjen*. Človek kar ne more umeti, kako da niso »t li učeni in izkušeni« možje prav nič m slili na po<-le dice. ki so morale nastati v mišljenju Ric manjcev vsled tak'ga odijoznega č na. Dne 18. januvarja 1903, na dan samega praznika presv. Imena Jezusovega, ob nri, bo bi se imela vršiti nedeljska s užba božja, in ko se je v cerkvi še hranilo Najsvetejše, so dale cerkvene In posvetne oblasti po ključarja in ob azl-»teuei orožnlških bodal — zapreti In zapečatiti ricmaojsko cerkev. To je izbilo ► odu dno. S tem činom je lila ugašeua ztdoja iskra odjenljivos i Kicmaojcev io obm ilknil je zadnji omahljivec. Da je temu res ta'no. za to imamo najeklataatneji dokas ravn > v dejstvu, da ee f^kturji, ki fo dali izvršiti ta odijozni S:n, ni za las niso primaknili rtš tvi v tistem smislu, kfekor eo jo hoteli — iz-lili ti. Fakt je, da bo gosp- da tudi danes, ko pišemo dne 17. januvarja 1905, prav tam, kjer eo bili dne 18. jsnuvarja 1903, če se n bo še oddaljili od svojega c lj». D/1, lahko rečemo: dan 18. januvarja 19C.*» je b 1 pravi dies nefausta za stvar, kateri eo hoteli oblastni gospoije služiti, a bo jej la škodili. Ali še ne nvidevajo tega? Tem s'abše. Ali če ni v njih trma, ali pa an^mo-z teta do slovenske krvi veča. nego ljubezen in skib za javni duševni blagor, potem jim mora z jutrajšojim dnem, b to žalostno obletnico, priti psiholog čni moment, ki jim ori-nese spominje, d* so se hudo mot li in veliko grešili ! A zmoto pripoznati, je — bi rekli mi — plemenitije in pametneje, nego pa trmasto VBtrajati v zmoti in jo nada'je-vati. To pa naj si zapomnijo, da stojć R i c m a n j c i nepremično tam, kamor so Be postavili b svojo voljo in trdnim sklepom v hipu, ko bo se jim dne 18. januvarja 1903. pred obrazom zaprla vrata njihove etaroBlavne cerkve! Povračila za obede vojakom na prehoda. C. kr. ministerstvo za deželno hrambo je dolečilo po dogovoru b c. in kr. državnim vojnim ministeratvom na podlagi §51. zakona z dne 11. junija 1879. (drž. zak. št. 93), da se ima povračati Da Primorskem o l 1. ja nuarja do konca decembra 1905, za obed onim gospodarjem stanovanj, fei ga bodo da- J> ja vojakom na prehoda ol Sastciicovega namestnika na ve dol, iz vojaškega zaloza in aicer za mes'~o Tr*t št ri in šestdeset (64) »totink, ca druge postaje p» pat in petdeset (55) sto lak z« v-ako pore:jo. Novi Tržačani so postali : gg. : Jakob Vadn >v ic P-»sto ne. B hi Is*ra iz Jelšan, r»n Jazbec iz S/ote^a pri Komnu, Aiton Djdič iz Obrova pri Podgradu, Martin L«tu iz B Ij pri O -ri-si, Ivan Gornp iz Tomaja in Anton Pcžir iz K< šine pri Po* j ti. U reje se, da so vsi ti Šakali nad leto ini — nekateri tudi 3—4 leta, predno se a je p->srec Io dobiti, kar bi po zakonu orali d »biti n-j lalje v šest h mesec b ! kmetovalci, ki so naročili bilfe pri naš km-t jati drutbi, naj prid jo poaje v zal g> Via C >rnn?o ŠL 3, kjer dobi vsakdo, Kolikor ie nar^»l- Otrok »f je sežgal. Iz Klanca nam p .a o ; Pose ciniku Iv^nu BJA.&U v Prešnici -e ji v nedeljo dne 15. t. m tr:letaa deklica Marja uko hud > opekla, da je nemudoma omrla ve'ed opeklis. Dražba na železnici. V S*trt*k dne 19. t. m. ee bo na keljd.oru juine ž-leznice, oddajni magac n II. v drugam naatropju, vršoa javna dražba ned?ignjeLih predmet »v. Ti e« oddado cn-mu ki ponudi največ. Do tičnik mora pr«-dat te takoj Speljati in takoj položiti kupnino. S znam predmetov, ki se *majo pr • lati j« razobešen v vest bulu kolo ivors. Pjd vzzlicno csno ss piedmeti ne prodaj«. Prebivalstvo Reke je koncem Uta 1904. š^lo 43 898 prebivalcev. Dae 31. decembra 1900. je mastno prebivalstvo štelo 40.127 duš; v štirih letih s* je torej prebl vale vo pomoč ž lo z* 3771 duš. Slovensko gledal šca v LJubljani — V ne leijo se je v l^udjinskem g ed-lišču v tretj č prestavljala nova ig a : »Maitn Krpan«. G e lališče je bilo nab.to po no. Igro ie spisal Fran G včtar. Za dmžbo sv. Cirila in Xetodfja je •lab al g M (irgič na cbča^m zboru pev -K^g* društva »Siovan« v Padnču svoto 3 K 20 stot. To društvo, da si deluje z ma rimi in skromnimi sre lstvi, se jako dobro «>ž . S «ebno hvalevredno je, da vlada med rjrj vedno lepa sloga in bratska l^u >ezen. Le •-ako naprej, ker tako bo-ts ugodno * pl vali tuli na miš.jenje in čut-»tvovanje drutia vaganu v ! G L vr^ Ščuka iz Birkovelj je podaril «tej druž >i 2 K, za dijaško kuhinjo pa tudi ive k»-f n«. Aretovnn tat. 42-letni delavcc Peter 2dllllj€ brZ0j3VH€ VCStta Deacentis, delujo«i na gradnji železnice, je ^^ bil u k ral svojemu tovarišu Emiliju Janueci Hestlie volitve V PUH. mošnjiček. v katerem je Janucci hranil 170 PULA 16. (Priv.) Na današnjih ob-kron. Prišedši na sled tatvini, je okradeni 5inskih volitvah v tretjem razredu SO povedal to svojim tovarišem in ti so kmalu dobili hrvatski kandidatje 67, kandidatje z vohali tatu ter ga dali aretovati. Mošnjiček ■o našli še pri njemu, a manjkalo je iz njega že 60 kron. Deacentisa so djali pod ključ v ulici Ttgor. tfrozil mn Je z nožem. 22 letni Bisto Sovranac i a Fran Branicelj, oba delavca na socijalistov 67 in kandidatje italijanske stranke 88 glasov. Jutri se volitve nadaljujejo. Parlamentarni položaj v Avstriji. DUNAJ 26. Na dnevnem redu prve gradnji železnice, sta se včeraj popoludne 8Bje d ijvnega abora dne 24 t. m. so: sprla. Mej prepirom je pa 8jvranac potegnil jj por . r , . , • - nravjlnem 1 poslovanju. Mini-terski preosed ro5ajo da bj simplonck tunel izrečen pro metu še le meseca aprila 1906. Bogata zapuščina. Nedavno je na Du naju umri žui»mk avgustinske cerkve, dr. Djifler, ki je zapustil svoj imetek v znesku pol mil jona kroa dunajskemu spi šnemu cerkvenemu gradbenemu društvu, svojo hiš:* Da mi'' »rdn ca*n. Najbogateja nevesta na Nemškem, Bar ta Krupp, hči zuanega tovarnarja, se je poročila z zdravnikom dr m Hocknm. Sneg V južni ItaliJ. Iz Barija javljajo, da tam 1 »-prestano sneži, na ul;c h je t< liko snega, da je mnral promet. nik baron Gaut*ch deluje že 20 let na poli-t čnem polju ter si je s7cst težav, ki ga čakajo. Saški kralj v Berolinn. BEROLIN 16. Danes popoludne je dospel Ktmlgarske rila in Metodij* podarili ob no^em le u 1 s . .. ... »c . .obdelujejo zemljo na modern nafrn. Da m se zak* r novoletno darilo sledeč gg. : M horjanj J J J č-t g. I. Valenč č, j kmetijstvo č,m A B.boik 5 kron; " del-ka banst>« v S fiji pri st. sv. A nt >nu N. p> 10 kr..n; A Biboik 5 kron; M. K-a čv A. B »bič, A Z obee, J. Kt-r-tel, G. | Z iar po 4 krna<> ; H. G mb»č S. P rele, A. Zafirtd p» 3 krt n*- ; J. M rhar, Novak, F. ( 0«ara, A. Kres«vič, A. 8 upar, P. M »>e, M i> ešćek. A. Požnrf I. S^m^nči'1, J. G Z>r4 A. Salič po 2 kroni; J. R«nko, A. „ . r-t n . d 112 0()O oretiivBiCav je samo 36 000 mešča- Bi'stn k, D. U«aaar G. V atovec M. rahar, j ^ J V bližnjih krajih provincije Lecc9 je k'ngreg> ciji obredov, kapiteij cerkve sv. zapal sneg meter na visoko. Petra, brvtt*ki šk( f> Posilov 6, Drohobecky Tudi is severna Italije prihajajo paro jn paIunko ter hrvatska odposlanstva. Ob čila, d« j« zvoadto tam mnoeo ST'ga. 3# jn p,,i popoludne je prišel v cerkev sv. Obdelovanje polja V Bolgarski. Glasom Petra pa;»ež počastit novega blaženega. Bilo nek'ga p roč la je v B lgari). 564 000 ljudij, je navzo5ib 21 kardinalov ter tudi avstro- ki s«» žive od poljedelstva. Od teh se jih le 0graki poslanik. Papež se je povrnil nazaj v 40 000 na oblelovanju zemlje poslužuje mo- Vatikan ob 4. uri 20 m;nu\ denih plugov. Velika večina kmetskega Hrvatski škoQe pri papfžn. stanu ee poslužuje še starinskih leseE.it), a _ . „ „„ n , . , 1 ZAGhEB 16 Pa p* ž ie v soboto povo- d m beaifi^acj« M->rka Kr ževčana vsprejel hrvatske šk< fp. Ntdšaof dr. Posilo^id je imel n»govor, v katerem je naglašal tradiciionelno spt štovanje in vdanost Hrvatov za sv. Stolico. Papež ie na to v svojem odgovoru re- bolj povz lignilo, je »Polje sklenila nakupit za p d m>iij<»na levov n jtnodernejega orod a za obdelovanje zemlje ter je odstopiti naro iu pjd kar naju^r dnejimi pfg j'. Za sedij na- kel, da priznava zasluge Hrvatov ter jih je zagotovil svoje naklonjenosti in ljubezni; iz-lesti da ^a veseli vdanrstii dar hrvatske bavi banka 5000 plugov in mnegj drugih __ , . 00 ^lad oe. Hrva'je so govor sv. Očeta pozdra- polje^e skih p i »rav. . . r> . , . ... ... ... a . j . . v li z vharnimi «- I ci. Največ tujcev živi v Ženevi ii*, L M že, J M, A. Zobec, M. Volk, Počkaj p» 1 kr >n »; Kolman 60 -t »t. ; £oem»č 50 a^.t.; F. Lapajne, D. /ne^el, G.sp^ičič, S ^gel po 40 *t »t. ; Žni de»šč J Pic po 30 st< t. ^ J. S i les, Der anoviek. A. Ć-«bej po 20 stot. ; V.s nt n 4^1 st«» i ak. V-tem častitim darovalcem se zbor zahvaljuje. B g povrni. N»d 1 ne darove vBprejema naš poverje-L.k g. Jo4ip G eg^nČ, trgovec z oljem št. 4, Barnera %ecch a. Za dijtiko podporno društvo v Tr-Mn je daroval g « 10v0-30 °«nk * krom*ka renta K S8 70 :9.--, Itahianaka .ent ler. Pr< gram je bil tudi to pot raznovrsten, 103.l;4 :03 J/4 kreditne atrije K 679— - c81.50 obwMjo«i v„ ras vitek «-lo.ij.k. gl.-be od ^^-""nojl^6^" tTo ^m - Mozarta ("in fon ja, prav za prav ouvertu a g reč k e: Tisa K 3 8.-a32 —. ^redjt 47»» - it »F.garove ieo.fpo moje« »-„jo J«-. /9 W*Z prehitro izvedena). Bieeta, L szta (rjes Prelu- do 136 50 Srbske —.— io — pred raj dane* iOl.ftO 1«"('.50 100. *0 1«0.- 0 119.50 I19.K0 l< 0.30 10O-30 91."0 M 7> 11H.75 11- 75 9* 80 ' 98. 5 89 70 89 9 > 16 0.- - ltiJ4 — 67-^.50 6S'.7rk 240.0.>*;, -4005 117.4r> 117 17 V- Ž3.50 23 48 19.09 19-9 9f.A0 9^ 40 11 33 11.33 Dunajska borza ob 2. uri pop. Državni dolg v papirju „ srebru Avstrijska renta v zlatu „ « n kronah 4°/« Avst. investicijaka renta 3V,0/* Ogrska renta v zlatu 4°/. „ „ „ kronah 4 n »» 3 Vj Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižlca in londonska oorza Pariz. (Szlcp.) — fran^zka reeta 9« 15 Italijanska renta 1C4 05 Španki eilt^en' 9180 afcciip otemanake banZ« 5^7 - , menjice na London 45135. Pariz. (SIHpo.) Avatiijs^e državne žele* e —.— Lombardi 96— ua«H" raaa ta-^k« re 89.3if avBtrijskf zlato n». 10140, odrska 4°/0 zlata rptit* 99 60 LSnderb.. 504.— (urSke nrečke 1:^0.50 J.ar»žk« backt 13 02, ila'ljanakp m»>ridi-onainf akciji 747.— akrii. .. Tintn It.83. TrJna. London. (i^Hep) Koneolldirati uuu Lombardi 3V9 "rebrn 271,/ie, Spačka r*»nta 9lVR itw lijanska renta 1 31/«. ntu diskont, 2ljt rnenjict na Dunajo —.— dohodki banke--izplačila banko —.— Trdna. Tržna porodila 16. januvarja B n d i m p e S ta. PSenic* 'a apru K 19 62 do K 19 62; rž za april K 15 S8 do K 15.40 ; o*e> » mil od K H.i 8 do 14 10; koruza za mu K 14.9 J do K 11.92. Hft»niča : ponudbe srednje ; povpr • omf'e-'o, vzdržano — Pr^dsja 12.-0 mpt. alot, za rekol ko stot. zvišanja. Druga žica vzdržano Vremr: zmrzlo. H a v r o. (Sklep.) Kava Santaa guui a -*' rage ca tek. mesec po 50 Zg £0— frk, cr marec 5U.50. New-York. (Otvorjenje,! Kava Kio ca Ooiofie dobave, vzdržano, nespremenjeno. R tm o u i g. -tiDt r p.; Kava Santn* go< d average za marpf 411 ± ca ma1 4'i— za september 43— ca dec. 43vzdržano. Kava Ria n vudj. oe 40 —43, navadna reeiua 43 —45, navaJna dobts 46 -47 Rambnrg. (Sklep) Sladkor za jai 32 20 z» fpbr. 32.30, ca n arec 12.^0 za ao il 32 60 > maj 32.75, za jun 32 80. trd o; — Vreme: zmrzlo. Londnn. Sladkor iz repe surov 161/,, Sh. Java 19 6 Trdno. Sladkor tnzemski Oentrifuaral pile, promptr o K 66.50 do 6R.00, za seotembe* K---4--- marec-avg. 66.S0 do 68.— Oonias^ž In promptno K 68.30 do 69.30 za sept. K , io —.—, marec-avg. 68 30 do 69.30. Pariz. Rž za teW«» mesec 16—, ti ta februvar 16.V5 za marec april 16 5'), z» m rec-junij 16 75 (miri<0 — P5e->ica za tevo^i m -sec 236> ca februvar 23 95. za ma ec-aprit 24.F0 za marec-junij 0 (Irdno). — Mota za te ko*? meiec 31.3» za. feb. za mate:-april 31 85, za marec- junij 3 ? 15 (trda»)- — Repi/!'!" olje za tekoči nsvi- 45..'o, za februvar 45 5o ca marec - ap-il 45.75 za mai - avgust 45 75. 'mirno špirit za tplmfii mesec 49. —, za feb 4s SO z» marec april 47 75 za maj - avgust 46 2 » (mirno Sladkor surov 88° uao nov 40' ,-U — imir.ioi be za tekoči nae«"»c 4"» - ca m<»rec i unij 46 za maj-avgust 463/„, za ot o er-ianuv*r 561/,, stalno , r»tinfr» 76*/»—Vrom« • sneg Sprejemajo se vsakovrstna dela posebnih načrtih. in po wm■ Jlastrovan cenit Hrezplafiiio in franlco. -p« Tovarna pohištva = RAFAEL UflLIfl = S Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. Tovarna pofclfttva Aleksander Levi Minzi z= ulica Tesa št 52. A ■■ Iv lastni hi&l.j ZALOGA: Piazza Rosan« (šolsko poslopje). Cene, d« te nt biti ntkai« koakr i * Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi oo posebnih načrtih. Dastrovaa oenlk bremplaAao la firaak«. de?, s^mfmijcki pest-m, vrlo tfoatoo in ukusco odigrana). Škoda, da dvorana ni dovoljevala prave ekspanzije fiaala (vse tro Za m 0-k o podružnico dražbe 8V. hante in rogovi), \Vdgnerja in Smareglia. Oi Cirila In Mrtodlj* v Tr»tn j« nabral g. Dmirotin Z vic v »Ko^inanem društvu« pri ev. Jak bu med pnjtt Iji 6 K 1 st. ; dodala »ta Furlan n Kreševič po 1 K. Skupaj torej S K 1 et. <> pr liki alav^ »8.1vett o vega večera« pri av. M. M. e.*odnjif ki eta z% pr red li pev«ki društvi »S ave« in >Lra<, -e je nabralo 10 K 9 »t, g. Aodr-j Onlafc v $ eda u 1 K. g. M ha Perš 6 od svoje :«-dp>re v »Tritek«m podpornem in bralnem ciiim« 10 K ; v puliei kavarne »Balkan« 1 K 45 tuit ak. Sr'nt hvala v-em! Blagajniitvr. Na »B židntel« ptdruinice sv. C rili in M^todja v K-janu ae je nabralo v*t >pnine ~J~2 kr »n 40 »t. Srčna hvala vsem darovit*! jem ! tega p« sle lnjega je so^ebno dru^i komad »bale.na glasba« ie »Vazala sgetakega«, dal pr.liko g<>ap >du Teplemu, da p< kfcže svojo spodobnost n č s:o t v izvajanju svojega iz bornega orkestra. Na zaključku koncerta, kaaor tudi po vsaki tcčkif je bil g. Teplv piedmetom uajiaskavejih ovaoij. ♦ * • Doe 2. februarja priredi gospod Tep'v s n.t »aišKi koncert v naii gledaliačoi dvoran?. Mi ne morem« drugače, nego da z vtemi svojimi silami podpremo ta projtkt, ki bo na vso ki način znaSil za nad slovanski glasbeni svet ui tak prvega reda. J. X. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Proveroča voljo do Jedi, utrjuje želodeo ln ojačnje organizem, Priporočeno od najslov/eelh zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = MALA OZNANILA Drag. Schonberger TiClj2H SalfitOffi nm- Čevljarnica -m Iv. Lekan trst ai. (Siniia 7 p. lini Trm1 :rvr-uie točno in elepan v-akovn»tna obuvala za fcupe, eo^pode in otroke Specijaliteta: obuvalo za ti+fekUj* nope; obuvalo p • itah zad. modela. V novi prodajainici jestvin in koionijai Petra Peternl v ulici Gulia št. 76 j* vilo! >i ti rnak<<»i*to<* j««tvine kakor: kavo. riž. testenin«* (ntprijab-!, sladkor, turVno in helo moko. naravno maslo, ■veee, iniio, i*-«iilno olj« prve TT"t« po 36 BOTĆ. — ISlaso vedno sveže.— TRST al. S. Caterina ji, 11 civilna ftrojačnica Naročbe in plačila po dogovoru 7saia obleta se iigolDTi ? 24 ar. omam. kamnoseski mojster DELAVNICA spominskih kamnov — ... marmorza pohištvo Tr-t ul. F»rneto :i7 prodni kolek je vdobiti pri upravi „ttinost" ccxcoocoooccco Svoji k svojim ! F>U -ani priporoča sv jo r*l i » oglja. drva. pre- i». «ja ;n drujto razi:«« kur-tef petro!* j. P«»>i-'j^ije na d« m. Josi/} Muha, t>i favaca m Sprejema na-r<^i!a in domaći kruh v jtet-iv ». Ftstrezba točna. lie n ed i k t $ u ba a Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenit frezplatio n mg. Tovarna kisa Broscliia & Hrovatb Trst - Riva Grumula 6 Zalogu vinskega kisa in specijalnih ki»ov. Konkurenčne cene. =JIova zalega = ovsa in sena na »letelo in drobno M. vil- Zerquenich ul- Pierluigi di 1'alestriua tprej ul. dellr Acque) vogal ul. Coroneo. TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARM10 5 meblovanje po najmodernejših zahtevah KATALOGI BREZPLAČNO. Tomesoni Uiisse Trst s ikar-dekorater. Sprejema tlelo lia ileželi. I»e-korarije m.ii s papirja*. Slili juif mIi i u nujii-ov v v in-h »Jogi u in na vse r.ačine. Ponarejen le« i u marmor. Kardan je [».!ii«tva. jhkIov i hI. Vx' po rmeruih eenah, to^no in hrrn. — Delavnica: ul.ca Ugo Fsscolo štev. 19. jvan Jančar tehn. konces. zobozdravnik TKST ul. Torrente 32II. n. lMavnica zrn umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlsita po francoskem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne Sprejema od S—6 pop. MIRODILNiCA Simona Sfcriijar ulica Farne to št. 33 podr užnica ul. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja i.a zali, evo blagu tia dom po najnižjih cenah. 7o nicorio želi vstopiti v odvetniško ua pi^dija ali kako arngo 1>isarno jurist, zmožen s'o venskoga in nemškega jezika v besedi in pisavi in stenografije obeli jezikov. Najraje l>i l>il v kraju, kjer hi imel priliko naučiti se praktično i tal. jezika, katere«* 1 že teoretično zna. Ponudbe na upravo »Edinost « Trst. Pekarna in sladčićarna z lastno tovarno biškotov Josip Jtireule TKST - ulica Molin Grande št. 32 - TKST ■t krat 11:1 dan svež kruh. raznovrstne moke prvih »srrskih mlinov, line vina v buteljkah, sladčiee itd. Sprejema naročbe z t sladčiee. Gostilna T. MA JCEN a/. Nicolo Maccliiavelli 34 (ex Forni). Toči istrska in dalmatinska vina, beli enolo. pelina tirolska ?llia. Prve vrste pivo. Gorke in mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila m večerje. NB. /a družino istrsko vino po 3t> od 5 litrov na;>ivi |>-> .">4 /Snioii 2erfal TRST — ulica Belvedero štev. 3 — TEST priporoča svojim cenjenim rojakom \ me-tn.ok- In in na deželi vedno sveže jedilno in kolonijalni blago, tu in inozemskih testenin, raznovrsni« .^a \) Pošilja na deželo na debelo 111 drobno. ----Cene zmerne. PEKARNA Alojzij Cul TEST - HL GBFTBI n - TRST aa-frr..- i trcovin«ki kavarni > priporoča v vsakem času t ve* kruh. sladčtce itd. itd. sprejemanj« domačega kruta w pecivo Eittija a, to piv iii Mine t. 1'^iljinjf na dom. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul Barricra vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave. riža. raznppfa žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo. Josip Talamini TRST - al.della Pieta 13 (dvorišče) Zalosra istr-ke«ra in dalmatinskega Tina. maršale, vermuta in najlin. refoška v botiljkali. Dostavljanje na dom 311 KO I) ILM C A Henrik Bouett^ ul. Carradori IS vogal &eppa> Specijaliteta navaiinih in me-diriuainih <1 5 klg na tlrirlo. 6uerino jVcarcon ulica Tivarnelln it v. :» Priooroca svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Poillj&nje na dom. Telefon štev. 1664. Mala hišica z vrtom se proda. Plačati je treba le gl. 4f><>, drug»» ostane lahko vkujiženo. Ponudbe na upravo >Kdiiio-sti -. xxxMnnu**xnuHnxx ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Cnrlo Goldonijev trg n. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motoloiss „Pnch". Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, z »nofonov in fonognifov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kolos, motokolea itd. " Velika zaloga, pripadkov po tovarniških oenah TELEFON štev. 1734. a^r M1 ROD ILNIC A €mil!ju Cumar pok. Friderika Općina št. 209 zraven kavarne „AlTEMrora" Uelika izbere in gaSoga šip, žebljev, barv, čopičev. mineralnih vod. vinskega špirita, voščenih in lojevih oveč. Ki*line, laneno olje, navadno in dišečo r ilo ?! Franklin Pomnoževaln: strcu JzcM kl'seji, napisi zz na vrata nnnnnnnnnKXXXX lVkarna in sladrirarna ! FRAN MILLANiCH Trst. — ulica Coni mer ciale 7 — Tr-it i Trikrat na i-an b vež kruh nsuo vh c k z-naš»nie na dom. Sp»ejeiua naroči o na a adeice itti. o prilii.i j < 10 ' m kistov. Najugodnejše cene. ,£ = „Europa sta najbitljša amerikanska pisalna stroja 30 manje nego drugi. Sdini zesv^p in zalega grafični zavod IVAN BATTARA ul. sv. Antoni — sv. .Cielostvle4', teografi Tržaški giulčni savod fl. G. 5a!om TRST Corso štev. 2 Telefon 74-2 Pv:t|i in kako jih nastaviti. «> tem »laja podpisani ra04lvrženini z»varovaneem se odpise prvi- tri dividend«- v dotični zaklad ter 2 3 ugodnosti Y O R K U svojim zavarovancem: se ta svota vrne po 4."» letu. ako je polica še v veljavi in ak<» se ne pojavi vojska v Nemčiji, Avstriji in Švici 1. 4. I»ovoljena so potovanja zavarovancev po vsej K\ropi in zapadni Ameriki, ne da bi se s tem zvišala premija. Rezerva na premijah vsih zavarovancev v Avstriji je položena pri <-ea. kr. ministerijalnem zakladnem uradu na Dunsiju. Ti • f i« j| : ^ liii s [•'^v-'^Vr^ vrVii i vi- • 1 ■ J.V-- »iji GLAVNI ZASTOP V TRSTU: ulica Chiozza štev. 4. Po visokoj kr. zemal.lskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom ^paiovačka kiselica uara\na a kaličko muriatiĆna litijska k;s»e!ica, vrlo hogata ugljičnom kl selinom izvr tn■>: popnd kristala čisto stolno piće — <-li- viti liečnički nukioiiteti prepisuju ovu ki i 8\;h bolesti p obavnih orga a i grkljanu proti uloz ma i leumi, ko l že-ludafnog, pluč og. grlenog i sviu drugdi kataia proti beu.croidima /'.i - prof. dr. S. Bosojakovič. Nagradjena na mnogim velikim strukovnim izložbama sa 15 zlatnih medilja. „UPRAVITELJSTvO VRELA APATOVAĆKE KISELICE", l'AGKUB, Ilica hr. 17. Dobiva se u svim liekarnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama, o lavu i zastupstvo za Tint i Isiru: Jobannes Klingenberg S; Ccmp. u Trstu ul. Giorgio lialatti at t>, I. ■ v ■ r<4cjem» MTvuvtD a ćlove^tega tiv-1 .eajs po nsjraznovrotnejftih kombinsci-ab pod iako ugodnimi pogoji, ko no-3—a druga zavarovalnica Zlasti je .godno zavarovanje na doživetje in ■mrt t zmanjlujoćimi se vplačili. /tak (lan ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLA VI JA' vzajemna zavarovalna banka v Fragi. Rezervni fond >9,217.694.46 K izplača«« odškodnine: 76,324.623-17 K Po velikosti 4ru*ft Tujean« saTarovalniea našo države z vseskozi siovausao-narodno apravo. VriA POJASNILA DAJE : fieiorilii zastop v Ljubljani, čegar pisarne so ? lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja m preuiiCnine ^rou požarnim škodam po najnižjih ceuan. Škode ceujuje takoj in najafeuntneje. Uživa najboljSi alove«, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatke podpore v narodne in obćnokoristne namene.