Črngrob*.
Ob mizi sedeli so vitezi zbrani               In jamo na gori mi tam izkopljite,
v preradostni družbi še pozno zvečer,       tja me v izprevodu nesite v pokop
kozarci kristalnl so jim žvenketali,          in cerkvico belo na grobu zgradite,
zvenele napitnice so venomer.                 po meni nazovite jo — Crngrob!"
A poleg napitnic ie narodnih pesmi       Zarana so zjutraj že vriskali lovci,
tja daleč odmeval divotni je glas,            šli vitezi mladi so v strmo goro
in srce človeku se je zasmejalo,              in srnam so tamkaj življenje jemali,
ko v bujne prirode ozrl se je kras.         odmevali streli so v polje ravno.
Črn vitez mi vstane in deje šaljivo:       Črn vitez podil se na lovu po gori,
,,Povedem vas jutri na lov na goro;       od strela pa bil je nesrečno zadet,
če mene pa krogla tedaj bi zadela,         smrt kruta ga tu je nenadno zadela,
zagrebite tamkaj me v črno zemljo.        da mlad je ostaviti moral ta svet.
Na gori so v hladno ga zemljo spustili,                                %
spremili so lovci ga tožni v pokop, sezidali tamkaj v spomin so mu cerkev, ki danes še zovemo jo — Črngrob.
Marjeta Sršenova