Poštnina plačana v gotovini : ■ ■ :r " ; " • Maribor, 15. se&tembra 1933 j Leto I. Posamezna številka Din VSO 11 Velja na meiec po pošti dostavljen Din 6*—, za inozemstvo Din 10’— n Uredništvo in uprava: Gregorčičeva ul. 26 Telefon 29-70 " Poštni tekovni račun 15.546 // Izhaja vsak petek " Oglasi po tarifi Sten. 16 Nekaj misli o državljanski in narodni zavesti Kakšna le pereča zadeva z vidikov delovnega človeka Večkrat slišimo očitke, da se Slovenci vse premalo zanimajo za podvig državljanske in narodne zavesti med ljudstvom. Trdijo celo, da pri nas radi večstoletnega življenja pod tujim jarmom sploh ni pravega razumevanja za visoke državljanske in narodne cilje. Zato je tem bolj važno, da si zadevo enkrat temeljito pogledamo iz vidikov resničnega življenja skromnega delovnega človeka, ki se od ranega jutri do poznega večera ubija za trdo skorjico rženega kruha. Vse kulturno in prosvetno delo med narodom ima že po ustavi svoj glavni cilj: vzgajati državljan a. Nedvomno je že tu mišljena vzgoja srečnega in zadovoljnega državljana. Saj država ni samo neka abstraktna združitev ljudi, ampak predvsem gospodarska spojitev Članov, ki si hočejo zavestno, urediti in zboljšati življenske možnosti. Že družina je skupina, kj ie posebno Pripravna za ponazoritev državljanskih Pojmov, kakor so v resnici. Tudi v družini ne gojimo samo čustva, kajti neizpodbitno ostane geslo, da gre ljubezen skozi želodec! Kje še najdemo danes ono zakonsko idilo, ki jo proslavlja ro-Piuntika preteklosti? V petičnih rodbinah je zakonska vez še najmanj prizadeta. Največ ločitev povzročajo danes gospodarski motivi, ki gredo daleč nad ljubezen. Šele s trdno gospodarsko osnovo je mogoče privzgojiti smisel za rodbino, vse drugo je zgrajeno na peščenih tleh! Moralne osnove brez gospodarskih elementov ne morejo dviga-^ domovinskih čustev nikdar in nikoli! on'^m b' s' niora^ bitt na jasnem vsi tni' ^ Ji'u ^ apatičnost delavskih vrst n p,n m ^akai ni danes več govora o 7 , aj,jivi 'Privrženosti domači grudi? c , ,anes ni več smisla za ožji dom, za to d *j', Ne zakrivaj sj 0£ji Poiščimo raje vzroke! Že tujina nam s stotlsoči naših ljudi sama daje odgovor! Daleč od domače grude si v trpljenju ln mtlkah s]uižij0 svoj vsakdanji kruh, doma pa sc šopirijo tujci na rodni zemlji!! Neizprosen paradoks, nerazprnljiv in' — krut . . . »Domovina!« Res je, da mora človek večkrat žrt-v°vati svoje lastne koristi, kadar to zahtevajo interesi skupnosti. Povsem vsak hanja in v idealizmu zasidrana rečenica, pa v resničnem življenju izgleda do-drugačna! Iz dneva v dan. doživ-Jamo razočaranja, ki nam kažejo, da »ki ani žrtev doprinašajo danes oni, ki ^'»■ajo zaklade izključno za svoj žep! a,n ne poznajo žrtev, pač pa jih zabte-ajo od ponižanih in teptanih . . • . Rle je danes ona idealna zavest, ki zvenela iz epopej guslarjev o kralje- < Marku, o junakih in narodnih pre-okih? Osvobojenje nas je privedlo v VPO močno državo Tuigoslavijo. Pojav-a so se Pa gavrani, se vgnezdfli nad rodovitno domačo grudo in jo spreme- nili v deželo izkoriščevalcev, ki kar mrgolijo širom praznih poljan ter iščejo nove žrtve . . . Kje je kraljevič Marko, da bi delil resnico in pravico?! Mnogo se govori danes o skupnih narodnih dobrinah, ne da bi pomislili na one, ki trpe pomanjkanje in se ne morejo iskreno stapljati z onimi, ki so srečno doživeli ujedinjenje vsega naroda, če je bistvena lastnost državljanske zavesti resnica in pravica, imtem je za popolno ozdravljenje našega narodnega življenja potrebno, da sodimo sodobnost po besedah, ki jih je izrekel večni idealist in veliki Slovan Tomaž M a s a r y k: »Kakor hoče biti posameznik sam svoj" gospod, tako tudi narod. Podlaga pa mu mora biti narodna zavest. Pa ne stopite s tem pred človeka, ki mu otroci duševno in telesno hirajo v nezadostnem stanovanju. Razsvetlite najprej glave in ogrejte srca vseh ljudi, da bodo zatrli ljubezen do samega sebe in pomagali najbednejšim. Ko ne bodo rc- VOHtve v Delavsko zbornico, v to za delavstvo in nameščenstvo tako važno ustanovo so v času, ko se pri nas razvija in znova oživlja nacionalni socializem, ko se po krivdi marksistov razočarano delavstvo drami iz letargije in snuje nov organiziran boj za svoje socialne in nacionalne pravice, ko je nastal kaos radi domišljene nadprodukcije intelektualcev in ko delavstvo radi krize dobesedno trpi pomanjkanje. Bo to prvi boj, ki naj pokaže, da je naše delavstvo, ročno in duševno, sposobno sodelovati pri gradnji močne in zadovoljne Jugoslavije, kjer MORAJO imeti ob pravični razdelitvi vsi dovolj kruha. Pravimo prvi boj in to po vsej pravici. Zavedati se moramo namreč, da je Delavska zbornica eminentno važna ustanova, ki je po zakonu poklicana, da sodeluje pri reševanju vseh važnih socialnih vprašanji, bodisi v odnosu med delodajalci in delojemalci, bodisi kot posvetovalni organ pri sklepanju socialnopolitičnih zakonov. V Delavsko zbornico se stekajo milijoni zakonitih delavskih prispevkov in ni vse eno, kdo s tem denarjem gospodari. Dosedanja praksa je pokazala, da se socialisti, ki danes vladajo, v tej zbornici, niso zavedali svojih dolžnosti. Poznejša revizija pa bo Pokazala, koliko je bilo stvari, ki, niso bile. izvršene v interesu slovenskega delavstva. Tudi perlustracija nameščencev je nujno potrebna, da se ugotovi, v koliko sd nameščenci kvalificirani za vr-šitev poverjene jim siiižbe. Upravičeno domnevamo, da je tamkaj mnogo agitatorjev, ki so prlšlj v službo iz partizanskih interesov. veži več čutili bede, bodo postali tudi oni narodni bojevniki!« To so besede, ki kažejo pravo razume vanje resničnega življenja delovnega ljudstva, ki je prepojeno z ljubeznijo do države in naroda, kakor hitro vidi, da se tudi država in narod zavedata svojega poslanstva: Vsi za enega, eden za vse! Ne po frazah in geslih, ampak po dejanjih in življenju pravilno sodimo narodno zavest! V času splošne gospodarske bede so ta razmotrivanja tem važnejša, čim oči-vidnejše je dejstvo, da so motivi krize socialnega izvora! Ko bo človek videl v sočloveku enakopravno bitje, ki ima pravico do dostojnega življenja, bo narodna zavest sama ob sebi najlepše kronana z ljubeznijo in zvestobo do domovine! Prepričani smo, da bodo samo pravične socialne osnove utrdile nacionalne temelje mogočne Jugoslavije in le v tem znamenju bo sreča in napredek jugoslovenskega naroda! Tovariši in delavci! Volilna propaganda je že v polnem razmahu. Skrahirani socialisti so začeli s starim geslom, da je treba Delavsko zbornico očuvati pred vplivom delodajalcev. S tem hočejo povedati, da so edino oni poklicni delavski zastopniki. Tudi mi smo proti vmešavanju kruho-dajaicev v naše življenske zadeve, toda vprašati se moramo, kaj so storili dosedanji gospodarji socialisti za omiljenje bede, ki vas danes tako brezupno tare. Sami občutite razvaline, na katerih ie danes delavski stan, in če hočete najti med brezposelnimi kakšnega sodruga-voditelja, ga morate iskati s svetiljko. Našli ga bodete, toda v toplem gnezdu, kjer ni lakote, mraza in preganjanja s strani hišnih gospodarjev. Borci, Jugoslovani! Na plan za zmago našega hotenja. Uporabljajte ves svoj vpliv in agitirajte za našo listo. Mi nismo profitarski nacionalisti. Naše geslo je: V Jugoslaviji je dovolj kruha, samo pravično ga je treba razdeliti. Izravnati hočemo rajlikc, ki se dan na dan pojavljajo v obliki bede na eni in luksuza na drugi strani. Kdor čuti jugoslovansko, ne bo dopustil, da naše delavstvo, ki mora prenašati vse posledice gospodarske krize, omahuje v pomanjkanju, da v posavskih premogovnih revirjih rudarji in njih rodbine dobesedno stradajo, da se favorizira tujce in meče naše delavstvo na cesto, in da se s tistim, ki ima srečo biti v službi, postopa kakor z manj vrednim državljanom. Pridružite se našim vrstam! Poraja se nov duh, nova miselnost! Razlika med ročnim in duševnim delavstvom mora izginiti, kajti socialni interesi nas vseh so enaki. Naj ne bo nobenega nameščenca in nameščenke, delavca in delavke, ki bi se na dan 7. in 8. oktobra vzdržal volitev. Kdor ostane doma, škoduje samemu sebi in je škodljivec lastne stvari. Ko boste prejeli od volilne komisije tri glasovnice: modro, belo in rdečo, raztrgajte belo in rdečo glasovnico. Modra je naša barva, simbol zvestobe narodu, državi in vsakemu posamezniku. Opozorilo nameščencem in nameš-čenkam, delavcem in delavkam! Borba za Delavsko zbornico je v popolnem razmahu. Volitve, ki bodo v nedeljo 8. oktobra, so plebiscit, ki bo odločil, ali bodo v tej važni socialni ustanovi še nadalje v kalnem ribarili marksisti, ali bodo internacionaici še nadalje rezali nacionalnemu delavstvu in name-ščenstvu tanko skornjico pravice? V volilni boj so se podali modri, beli in rdeči. Predvsem si morate zapomniti, da imajo naše kandidatne liste modre glasovnice. Delavstvo voli 50 kandidatov, nameščenstvo pa 10. Ker je edina pi"ava zaščitnica narodnega delavstva Narodno 'strokovna zveza, prava zaščitnica nacionalnega name-ščenstva pa Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani, v kateri je včlanjenih 18 samostojnih strokovnih organizacij z 12 plačilnicami, bo vse nacionalno delavstvo in nameščenstvo volilo kandi« date Narodno strokovne zveze in Zveze društev privatnih nameščencev z modrimi glasovnicami. Bele glasovnice imajo kandidatne liste Jugoslovanske strokovne zveze, v kateri je včlanjeno klerikalno delavstvo in kandidatne liste šele pred dnevi ustanovljenega Društva privatnih in trgovskih nameščencev, v katerem je včlanjeno klerikalno nameščenstvo. Bele glasovnice bo na dan volitev nacionalno delavstvo in nameščenstvo raztrgalo. Rdeče glasovnice pa imajo kandidatna liste strokovne komisije z vsemi v II. internacionali včlanjenimi strokovnimi delavskimi organizacijami, katerih članstvo je marksistično in kandidatne liste Saveza privatnih namještenika Jugoslavije, ki je prav tako pripadnik II. internacionale in v katerem so včlanjeni marksistični nameščenci. Tudi rdeče glasovnice bo narodno delavstvo in nameščenstvo pH volitvah v Delavsko zbornico na dan 8. oktobra raztrgalo. Zapomnite si: »Plava je ta prava!« HazgSas Volilni odbor za volitve v »Delavsko zbornico« za volišča v Mariboru razglaša, da so volilni imeniki v mestni posvetovalnici razgrnjeni od vključno 15. t. m. do vključno 2U t. m. in da ima vsak v smislu člena 13 volilnega reda za volitev skupščine DZ v Ljubljani pravico, da v gornjem roku volilne imenike pregleda, prepiše, objavi, natisne in da zahteva bodisi zase ali za drugega njih popravek. Po čl. 14 se more zahtevati popravek ustno ali pismeno pri organih, kjer je imenik razgrnjen. Ko se zahteva popravek, se morajo predložiti dokazi, da ima dotična oseba glasovalno pravico v smisk: čl. 33 teh pravil ali da je nima. ¥ boj za delavsko zbornico! 'Stran 2 »BORBA* ■■ES H flBKmflSB V Mariboru, ane lo. TX. 1533; Ptuj je dal signal. Starodavni Ptuj, kjer je bila pred 25 leti vsekana slovenskemu narodu krvaveča rana, ni pričakoval in ni bil pripravljen na tako zadoščenje, ki ga je dobil ob priliki nedeljskih svečanosti. Pod koraki nacionalistov, ki so se zbran preteklo nedeljo v nepričakovanem številu v Ptuju, se je tresla tista zemlja, ki so si jo pred 25 leti po krivici svojih naši sovragi in na kateri so gradili nemški most do Adrije. V prah bi bile zdrobile krepke pesti nacionalistov vse, kar bi se jim stavilo na pot, če bi si ne bili svesti dejstva, da je dal Ptuj preteklo nedeljo kakor pred 25 leti signal za ponoven nacionalni pohod, da je dal opozorilo: »Čujte našo prisego zvestobe domovini. Mi smo tu, ki smo jo pripravljeni braniti pred zunanjimi in notranjimi sovražniki, brez nas ne bo boja in preko nas ne morete.« Niso razburjali v svitu poznega poletnega solnca bliščeči se bajoneti razgrete krvi in kipečih src tisočev nacionalnih src, ki so prihitela v objem pred 25 leti tako ponižanega, zasramovanega in teptanega starodavnega ptujskega mesta, niso krepke pesti nacionalistov vračale hudega z hudim, kakor so to nekateri pričakovali, marveč so vsa nacionalna srca šla dostojanstveno preko žalostnega dogodka v zgodovini slovenskega naroda. In vsi, ki so videli mogočni zbor jugoslovanskih nacionalistov, so se lahko prepričali o moči in disciplini še mladega pokreta, ki se naglo širi in, ki uživa simpatije med najširšimi plastmi. Prvi pozdrav Po oticielnem delu nedeljske proslave septemberskih dogodkov, je bil na trgu pred magistratom zbor nacionalistov, ki jih je pozdravil starosta ptujskega Sokola br. dr. Šalamun tako-le: »Dragi nacionalisti! Nepopisno me veseli, da vas morem iskreno in bratsko pozdraviti vse, ki ste prihiteli v Ptuj, da proslavimo 25letnico onega zgodovinskega dne, ko je bil užaljen v dno duše slovenski del našega naroda. Ta žalitev in podla sramotenja pa so se spremenile v zmago naše nacionalne misli in ideje. Zamogli bi danes ono ponižanje povrniti stotero. Tisto peščico naših narodnih nasprotnikov bi zamogli danes zdrobiti in oni bi sami želeli, da bi se mi spozabili, toda nočemo si umazati naših rok, ampak jim hočemo dostojno in odločno povedati, da smo na tej zemlji mi in samo mi gospodarji in da to tudi hočemo ostati. Mi vemo prav dobro, da polagajo naši nasprotniki vse nade na severo-zapad in, da od tam pričakujejo nekake pomoči in nekakega namišljenega odrešenja. Danes jim s tega mesta ob tem svečanem trenutku jasno in odkrito povemo, da jih bomo odrešili mi, ko jim bomo posodili pot do Št. lija in Radgone. Vse njihove sanje, da bosta Hitler in Mussolini razkosala našo domovino, so otročje sanje, ker zavedati se morejo vsi naši zunanji in notranji sovražniki, da gfe ta pot le preko njihovih in naših trupel. Zdravo!« Zabučalo je na prostranem trgu in tisoč pesti se je na mah dvignilo, iz tisoč grl je bilo slišati en sam klic: Svobodi in domovini! Na to je otvoril zborovanje podpredsednik središnjega odbora NO profesor Mile Pavlovič iz Beograda. Prinesel, je pozdrave zboru iz naše metropole in v daljšem temperamentnem nagovoru orisal težke narodnostne boje, ki so nam prinesli tako zaželjeno svobodo in zedinjenje. Z velikim navdušenjem so zbrani nacionalisti sprejeli pozdrave in nagovor starega in velezaslužneoa narodnega borca z juga naše domovine. Prav s tako ognjevitim odobravanjem je bil sprejet znani borec za narodno obrambno delo minister v p. dr. Vekoslav Kukovec, ki je pozdravil zbor nacionalistov v imenu osvoboditelja Maribora, generala Maistra. Od veselja so se iskrile oči dobrodušnemu borcu, ko je hrabra miadina stalno prekinjala njegov nagovor z ognjevitim odobravanjem. Nacionagisti: ftlaprai! Mogočen zbor je nato pozdravil dr. Cepuder iz Ljubljane. Izvajal je med dru gim, da je bilo dovolj sramote in ponižanja in da je čas, da dvigne jugoslovanski nacionalist ponovno svojo glavo in napravi red na svoji zemlji in ob njenih mejah. Tu, kjer-smo bili pred četrt stoletja kamenjani in teptani, prisegamo, da ne bomo pozabili sramotnega suženjstva, ki še danes okužuje lepo našo jugoslovansko zemljo. Vi borci ste poklicani prvi, na delo! Danes ni časa mrtvila. treba je žrtev, pred vsem pa trde roke, ki bo nepopustljivo zagrabila vsak plevel in ga izruvala. Ne mirujte, dokler ne bo svobodno jugoslovansko solnce obsevalo klenega klasja, ki mora dajati kruh jugoslovanskemu človeku. Bodite ponosni in samozavestni! Vaš korak naj trdno odmeva po vsej naši zemlji, vaš klic naj kliče v zbor vse jugoslovanske nacionaliste, da se zlijemo v veletok, ki ga ne bo zaustavila nobena sila. Ob tej priliki in na tem kraju, kjer smo bili pred 25. leti ponižani in tepeni, prisegamo da nes, da se bomo brez ozira na žrtve borili za svobodo in domovino, prisegamo, da hočemo biti vredni potomci naših velikih borcev, iz katerih kosti in krvi ie ustvarjen teemelj naše svobode. Naprej do zmage! Ko je poleglo viharno vsklikanje je spregovoril v imenu Zveze Maistrovih borcev predsednik Jože Malenšek, Kratek je bil sicer njegov nagovor, toda besede so bile jedrnate, saj so posegale v ono dobo, ko so slovenski fantje prehvali kri za osvoboienje severnega dela naše domovine. Delo Maistrovih borcev pa še ni končano! Treba je ponovnega boja sicer ne izrazitega proti zunanjim, zato pa tem bolj energičnega in brezkompromisnega napram notranjim sovražnikom našega naroda! Parne ©b ra&nn v fe©?... Ko se je pojavil na govorniškem odru pred tisočglavo armado nacionalistov poveljnik inženirske podčastniške šole polkovnik Božo Putnikovič, ni bilo fre-netičnega vsklikanja kralju in naši narodni vojski ne konca ne kraja. Ko je prišel do besede in izrekel pozdrav, že je ponovno zaorilo iz tisočev grl viharno navdušenje. Kakor pijani zmage po hudi bitki so nacionalisti sprejeli tople besede priljubljenega častnika, ki jih je podžigal k samozavesti, k ponosu in k nacionalni časti. Globoko v srce so segale slehernemu, saj jih je govoril kakor poveljnik svoji armadi, ki se pripravlja na pohod — v boj. Iz njegovih besed je zvenela simpatija in odobravanje nacionalnega pokreta, ki koraka ramo ob rami z našo narodno in zmagoslavno vojsko. Za njim je nagovori! zbrane četaše poveljnik mariborskih vi-težkih sekcij NO Drago Vojska. Pozval je četaše k strogi disciplini in jih opozoril na simbol črnih zastav z mrtvaškimi glavami, ki pomenijo: Svobodo ali Smrt. Z velikim navdušenjem so sprejeli zbrani četniki bodrilne besede svojega poveljnika. Miadina’ Ti sl poklicana! V imenu mariborskega oblastnega odbora NO je nato pozdravil zbor dr. Miloš Vauhnik, in med drugim nadaljeval: »Nacionalisti! Narodna odbrana vas je pozvala, da se danes, na dan 25. obletnice, zberete in obnovite spomin, ko je b'i naš narod teptan in ponižan. Ob preobratu je bil sicer konec metod, po katerih so iz zapeljancev vzgajali naši nasprotniki renegate odpadnike in janičarje ki so sramotili svojo rodno mater. Tu v Ptuju je bila visoka šola za to žalostno vzgojo, tu so sprejemali nauke oni. ki so pomagali zidati nemški most. Bili so to žalostni časi za slovenski narod. Na te čase je potrebno obuditi spomine. Mlada generacija mora vedeti, kako težki oblaki so viseli nad našo domovino. Če so se nekdaj po ulicah Ptuja podile nemčurske drhali in napadale neoborožene, mirne in pohlevne Slovence, pa danes po 25 letih korakajo po teh ulicah bataljoni četnikov, vemo, da je na vekomaj konec takih žalostnih časov. In marsikaterega zla in udarca, ki je bh prizadejali še po preobratu našemu narodu smo večinoma krivi sami radi naše pohlevnosti! Prav po preobratu smo doživeli največje razočaranje, ko smo si domišljevali, da nam bodo drugi dali to. česar sami nismo znali vzeti. Le tako smo izgubili Radgono, Koroško, tako smo izgubili našo Primorsko. Kar je zagrešila naša starejša generacija, to mora popraviti nova, ki rase pod svobodnim solncem. Če je stari generaciji, ki je toliko trpela v suženjstvu, manjkala brezkompromisna borbenost, ne sme ta manjkati sedaj vam četniki! Sledite klicu Narodne odbrane, tradicionalne čuva rice naše svobode, ki bo pozvala v svoje vrste vso omladino. Naj gre klic od severa do juga, kdor čuti nacionalno, ta se mora okleniti naše ideje in stopiti v naše vrste! Naj zaori zopet naša stara bojna pesem: »Grom in peklo naj pogrezne vsakega n e m č u r j a, grom in peklo naj pogrezne vsakega kdor odpada.« Grom in peklo naj kaznuje tiste, ki zadržujejo našo omladino v njenem poletu! Grom in peklo sovražnikom tu in onstran naših mej! Govor dr. Miloša Vauhnika so sprejeli nacionalisti z enakim ognjevitim navdušenjem in so govornika stalno prekinjali z viharnim odobravanjem. Končno je pozdravi! zbor še nacionalni borec dr. Fran Irgohč, ki je kot rojak iz ptujske okolice živo orisal vso zahrbtnost in nesramnost ptujskih nemčurjev. Njegove besede so velja'e predvsem slovenskim kmetom in kmečkim fantom, ki se jih je zbralo in pomešalo med zborujoče nacionaliste ogromno število. Spodbujal pa je v svojem ognjevitem nagovoru navzočo mladino in jo , rotil. da je njena dolžnost, da nadahu je boj in, da je ona poklicana ustvariti jugoslovanskemu narodu lepšo in boljšo bodočnost. Ker je bil red govornikov izčrpan, je podpredsednik središnjega odbora NO . Mile Pavlovič pozval dr. Miloša Vauh-j nika. ki je prečita! naslednjo pozdravno! dine in da bi čiri 1-M e t o-dova družba delovala z Narodno odbrano radi čim najbolj smotrene koncentracije vseh zdravih nacionalnih sil roko v rok i.« Sledil je nato defile mariborskih in ljubljanskih četnikov, nakar je bil zaključen mogočen zbor nacionalistov, katerega odmevi se slišijo po vsej državi. Mariborsko srce4* »sli it© Pred kratkim je neki mariborski trgovec morda deloma upravičeno kritiziral v »Trgovskem listu«, da se je v zadnjem času razpasla naravnost epidemija dobrodelnih tombol, katerih pretežno breme no sijo trgovci, ki so sicer znani po svojem »zlatem srcu«. Sicer se pa slične samohvale pojavljajo tudi drugod, ko gre za reklamo o mariborski požrtvovalni dobrodelnosti. Kako pa to »zlato srce« izgleda v resnični potrebi, to vedo najbolje povedati tisti mali ali sploh nepoznani reveži, ki vzlic svojemu obupnemu položaju še tlačijo mater zemljo. Kričeč primer dobrodelnosti se je zgodil pred dnevi, ko je neki siromašen visokošolec, ki je prebil počitnice v Mariboru, iskal zaslužka. Trkal je na razna vrata. Ni beračil, orosil je dela, da bi si vsaj zaslužil za vožnjo v Ljubljano. Ker govori več svetovnih jezikov in je tudi drugače za pisarniške posle, je računal, da ga bo ta ali oni'mariborski podjetnik z veseljem sprejel za nekri dni, toda fant se je pošteno vrezal. Ko so mu ti računi padli v vodo, je bil v skrajni sili primoran prijeti za vsako ročno delo. Oglasil se je pri nekem stavbeniku, ki je bil tako liubezniv, da je njegovo ponudbo kot težaka pri gradnji odklonM, češ' da ga kot akademika vendar ne sme uporabiti za navadnega delavca. Končno se ga je nekdo usmilil z dobrim nasvetom, naj potrka pri zadnji instanci. Toda propadel je tudi tam. Nazadnje se ga je usmi-H1 neki drž. uradnik, ki mu je pomagal, da je lahko odpotoval v Ljubljano, kjer ima svoje dobrotnike. Ob slovesu je rekel svojemu dobrotniku, da ga ne bo nikdar pozabil, pa tudi na mariborsko dobrodelnost se bo spomnil. Maribor in njegovo »zlato srce« mu bosta nedvomno ostala v trajnem spominu. brzojavko: »Žal mi je, da se n e mo r e m udeležiti vašega zbora, ki je bil sklican v spomin na ono herojsko dobo prebujenja na-š ega nacionalizma. Pozdravljam vse udeležence velike svečanosti s prošnjo, da v vdanosti napram kralju in domovini ne zaostanejo za s v o j i m i slavnimi predhodniki. ki so nam u s t v a-rili veliko domovino. Ilija Trifunovič, predsednik Narodne odbrane.« Z zbora sta bili nato na predlog dr. Miloša Vauhnika poslani vdanostna brzojavka Nj. Vel, kralju in pozdravna brzojavka predsedniku središnjega odbora NO Iliji Trifunoviču. Soglasno je bila sprejeta tudi naslednja Bleso^ucifa ki so jo nacionalisti poslali skupščini Ci-ril-Metodove družbe, ki je prav takrat zborovala v mestnem gledališču: N a-rod zbran na zboru Narodne odbrane pozdravlja skupščino Čiri 1-M e t o-dove družbe. Izreka druž-binemu predvojnemu delu vse priznanje. Ugotavlja pa p.ot'rebo po nujni ob-nov-itvi intenzivnega družbinega delovanja na vseh narodnih mejah in e n o d u š n o zahteva: Da se d e 1 o C i r i 1-M e to d o v e družbe razširi na vso drža-voin na vse dele našega naroda, da se pomnože in s p o p o 1 n iio vrste družb’-nib delavcev iz vrst omla Soc'aPsti m s®seb-pa fastrciita Ena temeljnih programatičnih točk Marxovega nauka je boj privatni lastnini. Kako naši socialistični prvaki pojmujejo ta bojni klic, ki je bil skozi decenije privlačna sila socialističnih agitacijskih metod, se vidi iz dejstva, da so si skoraj vsi marksistični veljaki v potu svojega obra za postavili lastne domove. Od sedanjega predsednika Delavske zbornice g. M. Cobala, hišnega posestnika in ravnatelja konzuma v Zagorju, preko blagajnika iste zbornice, hišnega lastnika in višjega uradnika pri OUZD, pa do voditelja mariborskih sodrugov g. Petejana, so videli kot plačilo za svoj trud v prid izkoriščanim v tem, da so si postavili hiše, si preskrbeli udobno in stalno službo in se tako rešili one tuge. ki jo imenujemo beda. Kaj je njim mar revolucionarnost, ki je bila pred vojno dika socialističnih agitatorjev. Nastopiti za pravice izkoriščanih, se pravi brezobzirno bičati krivice, ki se mu gode. Zato se samo na shodih vedejo kot branitelji delavskih pravic, v resnici pa se drže gesla klerikalcev, ki pravijo: poslušaj me. a ne glej. kaj delam. Torej ne samo. da farbajo delavstvo, ker ie čisto jasno, da jim je nemogoče nastoniti proti dobrotnikom, ki jih rešujejo in iim podaljšajo življenje, se v praktičnem življenju uveljavljajo kot farizeji, ki drugače govore, kakor mislijo. Taki so bili povsod, zato ta polom, ki ga žanjejo po vsem svetu. Na kavalirsko besedo odvetnika g. dr. Ottona Blankeja v Mariboru lojalno popravljamo, da ni bil soudeležen pri septemberskih dogodkih ? Ptuju leta 1908, Kako tovarnar Ehrlich plačuje tvoje delavstvo !Namiescexioi# namešcenlce ! Delavci, delavkel Volitve v Delavsko zbornico bodo v nedeljo 8. oktobra. Naša glasovnica je modra. Zapomnite si dobro: »Plava je prava!" Zato bomo raztrgali vsi bele in rdeče glasovnice! NAŠ POKRET Pritožb delavstva Ehrlichove tovarne, ki je, sedaj naslednik tovarnarja Brauna, ni konca. Menda v nobeni tovarni v Mariboru delavstvo ni tako sramotno nizko plačano. Prav gotovo se v nobeni tovarni v Mariboru delavstvo tako ne zapostavlja, izkorišča in šikanira in v nobeni mariborski tovarni mu ne nalagajo tako dra-koničnih kazni, kakor prav v Ehrlichovi tovarni. Že pod bivšim tovarnarjem Braunom je bilo delavstvo za svoje naporno delo najslabšc plačano. Toda tovarnar Ehrlich je zvesto sledil vzgledu svojega Prednika in je pričel v zadnjem času delavstvo še hujše pritiskati k tlom, pričel ga je še hujše izkoriščati in mu zniževati že itak skromne mezde. Delavstvo Ehrlichove tovarne je obupano in s strahom gleda v bližnje dni, ker ob mezdah, ki jih sedaj prejema, ne bo moglo živeti. V naslednjem podajamo sliko, iz katere ie razvidno, kako hudo >2 prikrajšano delavstvo na podlagi nove odredbe glede znižanja plač. Navijalke, ki izdelujejo sukanec 12/20 in 20/2 v dveh partijah po štiri delavke na stroju »Francke«, so preje zaslužile 1.20 Din od kg. po novem znižanju pa zaslužijo samo 85 par. Če pomislimo, da je pred znižanjem zaslužila navijalka v 8 urah 30 Din in da zasluži sedaj po novem znižanju samo okrog 15 dinarjev, ni potreba posebej naglašati, da Pije tovarnar Ehrlich našim slovenskim materam in dekletom kri in se bogato redi ob njihovih žuljih. Navijalke, ki so zaposlene pri stroju »Tiron« v skupinah po dve in dve, izdelujejo sukanec 36/2, so zaslužile popreje 2.50 od kg, po novem znižanju pa samo 2 Din. Omenjeni skupini delata samo na dveh strojih in se odtegne vsaki delavki po vrhu še SOVo od stolpnega zaslužka. Delavke, oziroma navijalke, ki so zaposlene pri tem stroju, napravijo v 14 urah kvečjemu 18 kg sukanca. Še na slabšem so delavke, ki so zaposlene pri stroju »Schaffhorst«. Preje so zaslužile od kg 55 par, sedaj pa zaslužijo samo 35 par. Pri sukancu 36/ so preje zaslužile 81 par, sedaj pa 68 par. Tako je zaslužila najboljša delavka pred znižanjem na dan 35 Din, sedaj pa zasluži komaj 20 Din. Delavke, ki so zaposlene pri stroju »Viktorija«, zaslužijo na teden komaj 80 Din. Prav tako pa so prikrajšane tudi na-vijallte pri takozvanem »Šuš-špul« stroju. Znižanje mezd motivira tovarnar Avgust Ehrlich s premajhnimi naročili, obenem pa preti vsemu delavstvu,če ni z mez dami zadovoljno, lahko vsak trenutek zapusti delo. Tudi je tovarnar Ehrlich zvišal delovni čas. Prej so delale delavke od 5.—13. ure in od 13.—20., sedaj pa delajo od 13. do pol 23. Poleg tega pa je zahteval, da morajo delati tudi v soboto popoldne. Nadalje morajo delavke čistiti stro je na zahtevo med delom, kar je po zakonu prepovedano. Trditev tovarnarja Ehrlicha, da delavke po novem načinu več zaslužijo, ni točna. Je mogoče nekaj takozvanih »vajfaric«, ki nekoliko več zaslužijo, ker so popreje izdelovale sukanec na pol kopca, sedaj ga pa izdelujejo na celem. Take delavke so v tovarni samo štiri, ker trije stroji ne obratujejo. Poleg sramotno nizkih cen pa se delav stvu Ehrlichove tovarne nalagajo za vsako najmanjšo zakasnitev občutne kazni. Tako morata na primer delavec ali delavka, ki zakasnita samo dve minuti, plačati po 5 Din kazni. Neka delavka, ki je zamudila samo pol minute, je bila kaznovana- z globo 5 dinarjev. Kedaj bo konec teh žalostnih razmer v Ehrlichovi tovarni? Morebiti pa se bodo na te v nebo vpijoče pritožbe vendarle zganile naše oblasti in posegle vmes z železno roko in napravile red, da bo delavec za svoje delo vsaj za silo plačan. Dovolj je izkoriščanja! Guštani Pogosto lahko slišiš pri nas, kako zelo je ta ali oni vidnejši narodni delavec nepriljubljen in kako malo ljudi ima na svoji strani. Četudi prihajajo take govorice le od gotove strani, se moramo ven dar ž njimi malo pobaviti. Res je, da je ta ali oni človek bolj priljubljen — ker je pač popustljiv in bi se radi njega lahko zgodilo karkoli med ljudstvom — lahko bi stradalo, lahko bi ga trpinčili, lahko bi se ponemčilo, lahko bi zašlo v Bog ve kakšne politične vode. — Naši dobri in tako zelo priljubljeni ljudje bi mirno sedeli ali doma ali pa v gostilni in bi prepevali, popivali, kvartali in Bog ve kaj še ter samo da bi se ne zamerili ne na desno, ne na levo, posebno pa ne navzgor in da ne bi trpela njihova ko-modnost. Končno mora biti nekdo res osovražen, če hoče biti druigi bolj priljubljen. Razlika med dobrimi in hudimi mora biti, nastane samo vprašanje, kje in pri kom je kdo priljubljen ali pa osovražen. Ni pa tudi rečeno, da je tista mati za svojega otroka najboljša, ki otroku vse in povsod popušča, tu pa tam malo pokrega, resno pokara pa ga nikoli. Življenje priprostega človeka, malega kmeta, delavca, obrtnika, pa tudi že marsikaterega uradnika je dandanes pravi boj za obstanek. Zato pa je tudi borbeno naše glasilo in borbene morajo biti naše organizacije, pa naj je tistim, ki te borbe za obstanek naroda ne želijo, ker se jim samim še dobro godi, prav ali ne. ta že bilo poslano vabilo, da pridejo zopet med nas. Upamo, da se bo to kmalu uresničilo. Brez borbe se tudi v Mežici in Črni ne bo razširil narodno delavski pokret tako, da bi zajel večino delavstva. Že sedaj so gotovi gcjpodie na delu, da bi preprečili ali vsaj zajezili narodno delavsko gibanje. Tudi siarksj-stični voditelji so na delu proti nam in groženj ne manjka . . . Naj bi bili raje grozili tistim, ki so nas tako zelo prikrajšali, zlasti upokojence, ne pa, da se spravijo na ubogega delavca, ki je spoznal, da so marksisti, rdečkarji jim pravimo tu, zavozili . . . Prevalje Tudi tu se je začelo ljudstvo zanimati za narodni delavski pokret, h kateremu pripadajo prav vsi, ki delajo, delavci, kmetje, obrtniki, pa tudi drugi nameščenci, ki so izkoriščani. Položaj se potom dosedanjih strank ne bi izboljšal, predolgo smo čakali, dokler se niso razni voditelji vsedli h koritu. Dalje čakali — ne bomo. Vabimo v naš pokret tudi vse tiste poštene naše ljudi, ki so na zunaj svoj nacionalizem zakrili, ker so upali, da bodo mogli pomagati potom internacionale bednemu našemu ljudstvu. Pri nas ni treba zakrivati ne narodnega prepričanja, pa tudi ne socialnega. Sladki vrh Zahteve inteiigenčnesa proletariata Splošna in gospodarska svetovna kriza Hi prizanesla nikomur. Hudo, morebiti naj hujše, je zadela mlade intelektualce, ki s strahom gledajo v črno bodočnost. Brezposelnost razsaja med mladlnfi intelektualci v taki meri tudi pri nas, da je to gorje postalo tudi problem zase, ki ga bo potrebno rešiti na ta ali oni način v izo-kib težkim posledicam. Lani so že pričeli misliti mladi intelektualci na ustanovitev lastne organizacije, ki naj bi združila vse intelig. poklice. Osnovana je bila v Mariboru Zveza mladih intelektualcev, ki je pred dnevi sklicala svoj prvi kongres v Ljubljani. Na tem kongresu so se naši mla-.1 Intelektualci bavili s problemom, kako ' 3.e naiti zaposlitve in kruha za brez- P eno inteligenčno mladino. To vpraša--1 m9ralo pretresti ves današnji dru-Pomisliti moramo, da je na m a i ^ zgrajena bodočnost našega naroda, nase države. V obširni resoluciji, ki je bila na kongresu soglasno sprejeta in ki ^ vsem merodajnim faktorjem, zahtevajo in ugotavljajo mladi brezposelni intelektualci, da ima ročno delavstvo že precej izvedeno socialno zaščito, dočim je ostal um-delavec prepuščen samemu sebi iti svo ii usodi. Nevzdržni gmotni položaj intelektualcev in današnja brezposelnost zahtevata lastno samopomoč in strokovno ^fganizacijo, ki se bo borila za pravice Inteligenčnega proletariata, ki bo imela Hamen izvesti stanovsko delovno zaščito. Kakor imajo ročni delavci svoje borze j la, tako naj bi se ustanovila borza de-ludi za intelektualce, za katero naj bi ^rbe!o državno socialno skrbstvo v okvi ru stanovske organizacije. Brezposelni intelektualci občutijo na astni kožt, da se službe ne oddajajo pravdno. Pri sprejemu v službo mora bid erodajen predvsem socialni položaj de-l^malca, doba brezposelnosti in kva- ' ‘ ' * ■ ■ • - . Prepreči naj *e^tudi prestopanje iz državne in obratno privatnih služb v vštetjem prejšnje -t v - — —^ v-5i.ei.jem prejšnje vamui uaiucse •suizoene dob<* Nadalje zahteva brezpo- enotno ustavo. selna inteligenčna mladina, da se takoj odpravi dvojno in večkratno zaslužkarstvo in naj se da enkratnemu zaslužku eksistenčni minimum. Upokojijo naj se vsi državni in privatni uradniki, ki so odslužili službeno dobo, ki pa naj se obenem zniža na 25 do 30 let. Vsaka nadaljnja redukcija plač in mezd naj bi se prepovedala z zakonom. Proglasi naj se moratorij za dolgove brezposelnih intelektualcev eksistenčnega značaja in zaščitijo naj se pred rubežem in deložacijo. Naš brezposelni inteligenčni proletariat zahteva nadalje, da se iz državnih in privatnih podjetij odstranijo vsi tujci, nujno potrebne tuje strokovnjake pa naj se obdrži k večjemu za dobo enega leta in naj se jim takoj dodata po dva domačina iste stroke, da se usposobita za isto delo. Ker je med prosvetnimi delavci, učitelji in profesorji velika brezposelnost, naj prosvetno ministrstvo preskrbi kredite za namestitev novih učnih moči in za otvoritev novih potrebnih zavodov. Pri državnih in samoupravnih uradih je v naši državi prostih okrog 15.000 uradniških, pripravniških, poduradniških in služiteljskih mest, ki naj jih zasedejo zmožni brezposelni mladi intelektualci sorazmerno po odstotkih prebivalcev posameznih banovin, tako da odpade na našo banovino vsaj 1500 služb. Pri iskanju službe naj se dajo brezposelnim intelektualcem na predlog borze na razpolago javna prometna sredstva. Vsako podjetje naj se zakonito zaveže, da bo sprejelo vsako leto na enoletno plačano prakso določeno število novodiplomiranih inženirjev in drugih strokovno naobraženih moči. Brezplačno volontiranje kakor tudi vsakršno prodajanje intelektualnih energij za sramotno nizke cene pa naj se prepove v vseh ustanovah in podjetjih. Dolžnost vrhovne državne^ oblasti mora b’>; da or.a regulira službeno razmerje državnih in privatnih nameščencev do delodajalcev z Mežica O Veliki noči še skoraj nepoznan, se je narodni delavski pokret začel širiti ta koj po onem zanimivem in burnem zborovanju upokojencev. Pozneje ga je tov. Tone Bajt v svojem ognjevitem govoru na shodu J. N. S. le še močno podžgal. Sedaj si želi delavstvo že samo, da se organizira v narodnem delavskem pokretu. Ponovno je vedno zaželjenim govornikom narodnega delavskega pokre- Blagajnik marksističnih delavcev, katerih je v naši tovarni še pičlo število, je dejal tovarišem članom podružnice NSZ, da so sami razbojniki in fašisti. Rekel je tudi, da on ne pozna: »Blao, vajs, rot«. Opozarjamo tega marksistio* nega priganjača, da ga je rodila slovenska mati in naj pazi, da ga ne bodo oni, ki jim pravi razbojniki in fašisti, naučili slovenskih molitvic. Narodni delavci na Sladkem vrhu pomnite, da obhajajo rdečkarji po vsem svetu sedmino. MLADI UTRIPI Nacionalno - socialni pokret in mi Vsak novi pokret, ki zajame dobo in ljudi, je spočet od mladine in ,56 tako tudi raztegne na njo. Mladina ga gleda s svojimi očmi, polnimi nade in upov. Starejši se navadno previdno sučejo okoli takega novega pokreta, frazarijo z ideali in ugibajo, — kako priti do popolne zmage. Ostane navadno samo pri teh ugibanjih. — Mladina je ekstremnejša. Ona ne gleda na ovire, če so, jih brezobzirno podira. Kar ni z njo, pusti ob strani, kar je pa proti njej, temu napove boj. Boj, ki se vedno znova ponavlja iz generacije v generacijo. Sodoben svetoven pokret je nacional-no-socialen. Rodila sta ga potreba in nuj nost dosege njega smotra. Kot tak bo slej ali prej zmagal. Kako pa tudi ne! Saj ima za seboj maso mladih in boja željnih src, ki dan za dnem huje čutijo vso zavože-nost vladajočih sistemov in naziranj. Mladina obrača hrbet vsemu temu in se smeje prerokom, ki govore o boljši bodočnosti, na drugi strani ra tarnajo nad »pokvarjeno« in »brezbrižno« mladino. Smeje se jim, ker zahtevajo od nje, naj bo to mladina dvignjenih glav in prostih misli, na drugi strani pa se tega bojijo m stopajo na pot vsemu, kar bi utegnilo samo za las prikrajšati avtoriteto starejših. Hinavci so in mladina jih razume bolje, nego oni sebe. Kako obrabljen je že njih ideal! Kako pa tudi ne, ko ga s toliko previdnostjo sučejo po rokah, ga neštetokrat maskirajo in ga takega kažejo mla dini. Pa je zaman! Oči mladine so — velike otroške oči, ki le prerade opazijo vsako prevaro. Do nedavna je mladina prisiljena in neprisiljena stala ob strani vsem gigantskim borbam, ki so se vršile v svetu za vlado in nadvlado. Morda, še do nedavna ugodne življenjske prilike so dopuščale, da se je mladini vsiljevalo r.aziranja in ideale, ki so »nesli« raznim špekulantom z mladino. Sedaj je drugače. Novi čas je prinesel nove prilike, ki so prisilile mladino, da je pripravljena sama poprijeti za vajeti. V tem pravcu si je zaželela svobodnega razmaha, umevanja starejših in končno tudi soodločevanja. Oprijela se je socialno-nacionalnega pokreta in vložila vse sile za dosego njegovih smotrov. Sodobna, zdrava, svobodna mladina mu je zvest pobornik, pripravljena je tudi na žrtve, ker je trdno prepričana, da vse to ne bo zastonj! In prepričani so lahko vsi, da se mladina v tem ne vara! Mogočen nacionalno-soclalen pokret je na pohodu! Korak za korakom se bliža popolni zmagi, njegove vrste rastejo v mogočne armade, katerih ne bo več mogoče zaustaviti. V teh armadah je tudi mladina. In kjer je mladina, tam je bodočnost! Vse drugo pa je obsojeno na žalosten pogin! Profesorska solidarnost Letošnji abiturienti učiteljske šole v Mariboru, so izdali pred kratkim almanah »Mladi utripi«. Ker se >2 od sličnih izdaj razlikoval ^ Z d. K - * ' x < > -i , s * ^ ** a m. JR* MtV' Strani. »BORBA« V Mariboru, dne 15. IX. 1933. W- ,več je z vso mladostno svojstvenostjo prikazal pravo, morda nekoliko karikirano šolsko življenje in njega osebe — je prišel pri gospodih profesorjih v ne-milost. cutS\}k\ k? isl?/,«- tviitiib ; ,*'.»,*• J .i rjsjjLJ.'*, r, • W tfi PiV’v' r, ' i**A "*,*1'* .‘bV**V *■•/' '#*■ * ‘n*"‘'s1#. . .. i j' ... t.-. £;tsV- Zahtevamo revizijo dovoljenj in pozivamo naše somišljenike, da obiskujejo le vinotoče, ki so v naših rokah. Obisko valcem ter raznim »zaupnim« sestankom v nekaterih od navedenih vinotočev pa bodemo posvetili sami potrebno pozornost, £je.' > i, t'; V / Jv*.«* j’ i.V.rsS'f-, Tvrdka Ernest Zelenka trgovina pohištva v Mariboru priporoča svojo veliko in skrajno lepo zalogo vsakovrstnega pohištva in tapetniških izdelkov, kakor spalne sobe. jedilnice, sobe za gospode, otomane, žimnice, zavese, odeje, žične uložke i. t. d, — Lastne mizarske in tapetniške delavnice, vse pohištvo je izdelano po lastnih načrtih in se prevzemajo dela tudi po načrtih, katere doprinese cenjeno občinstvo. — Zaročenci imajo posebno ugodnost, plačuje se lahko s hranilnimi knjižicami. Ceni. občinstvo kupuie torei samo v trgovini ERNEST ZELENKA Prevelika ie naša ponižnost Pogrebne svečanosti so vsakemu svete. Naša strpljivost dovoljuje, da slovenski svečenik govori ob grobu navidezno ali resnično nemškega pokojnika —- nemškem jeziku. Vzrok tej strpljivosti je v mehki slovenski duši, v rešpektu pred dostojanstvom Smrti, ki nikomur ne prizanaša. Samo vprašamo, kaj bi se zgodilo duhovniku, ku bi si »drz nil« bodisi v radgonski župniji, v. katero je inkorporiranih 12 slovenskih vasi, bodisi na koroških tleh, kjer še danes naš verni narod pošilja svoje prošnje k.Bogu v mili govorici slovenske matere, bodisi v zasužnjenem carstvu goriške-ga slavčka govoriti v milozvočni govorici pokojnikove mamice? Mimo izgovora o strpljivosti »Eeclesiae univer-sae«, ki se v praksi izvaja dosledno samo v narodni kraljevini Jugoslaviji in strpljivosti, ki je prepovedana v avstrij skih, madžarskih ta italijanskih ozemljih — mi spričo obličja Smrti, ki vse izenači, trpimo »lojalno« te čudne ljubeznivosti . . . Čemu trpimo, da se po-1 grebne molitve odpevajo v latinskem je-; izSku? Zakaj ne zahtevamo, da bi se ; odpevale, ako ne v staroslovanskem,' vsaj v slovenskem jeziku, kakor je to običaj na Kranjskem? Milozvočni slo- i venski jezik dviga resnost pogrebnega j obreda. To v premišljevanje merodajnim cerkvenim krogom, katere smatramo za resnične nositelje nacionalne; misli. V gornjih besedah ni zajedljivosti. Pi- l sal jih je dober kristjan, ki spoštuje | sveto Cerkev, a ne pusti, da bi se poniže j vala mila materina igOvorica, ki ji je veliki svetnik in pobornik slovenstva, škof Anton Martin Slomšek, napisal ne-venljive spomenike. Veliki vzornik naj najde v svobodni domovini vrednih na- i slednikov! Zahtevajte „BORBO** v vsakem iavnem lokalu- Popravila ur in zlatnine, tožno in hitfo z jamstvom A. STOJEČ, MARIBOR Jurčičeva ulica št. S Po stenske ure pridem na dom! Točno, solidno in poceni izvt suje vsa kleparska dela A. Romih kleparski mojster Maribor, Slovenska u7.28 Ženski in moški svet rad kupuje v TRPINOVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ul. 15 Pojasnilo! Podpisani E. Zelenka, tapetniški mojster in trgovec s pohištvom v Mariboru, Ulica 10. oktobra sporočani javnosti, da nimam nič skupnega s tvrdko Zelenka E. & Comp.,, katere lastnik je g. Bedfich Schonsky, Maribor, Linhartova ulica. Maribor, 14. sept. 1933. Ernest Zelenka. Pohištvo, tapetništvo, posteljnina, dekoracije in strojna pletarna žičnih vložkov F. Novak - Maribor Naročila Izvršujem hitro, solidno in poceni. NalcenelSa tvrdka v Mariboru Vetrinjska ulica 7 Taiafon 2T-7S ćJCaro Koroška cesta 19 Angl@&ko blago najodličnejše kakovosti sodobnih znamk: jjSlffiSift@X za praktične, solidne sporiti«, promenadne in potovalne obleke, blajo, ki je tkano na poseben način in vzbuja pri ftošnjl prijeten občutek ter združuje eleganco, všečnost in Izredno trpežnost. najidealnejša kakovost za elegantne, lahke moške obleke v vseh l ajmodernejših barvah-Vse te vrste blaga ima vedno v zalogi FRANJO MAJER, MARIBOR a L a 9 KAVA Vse Šolske in pisarniSke potrebščine „ dobite najceneje V PODRUŽNICI UČITELJSKE KNJIGARNE Gosposka (Tyrševa) ulica 44 'M^nderle GOSPOSKA UL.20. jjp s Kreditna zadruga uslužbencev dri. železnic v Mariboru Fraiftiiopanc^a ulica 34 daje posojila po 8% Vse vloge izplačuje promptno *Pre|ema '',ose in obrestuie nevezane po 4°/. vezane pa po SVA Železničarji, poslužujte se samo Vaše kreditne zadruge ■BBaBWaaeaBiaBaw3BgagaBBBB»B»BaBBBs:«eBBBMaaBBBaBaaBBBBBBaMBaaaBBBBaaaaB5mBaBBir^BaBBBg!naaaaBmHaaeSBBa-.-Su!u3&aEafflBSEwa~ e Predstavnik in izdajatelj T,one Bajt, predsednik Narodno-strokovne zveze v Mariboru. Urejuje in odgovarja Rudolf Germ y Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj Stanko De tela, M Mariboru Rajko Zoffier krojač Maribor, Vetrinjska u§ica 11 Betka Lešnik Specialna trgovina z dežniki Maribor, Ooipotka ul. 14 Koroška cesta 8 Telefon 29-05