študijska knjižmica ICduiHJ, Titov trg KRAM. SOBOTA 16. \OVEMBRA 1%3 LETO V 17. ŠTEVILKA Pa še nekaj besed o kavi in čašo ... V 14. številki našega časopisa ie pisec pod naslovom »Pa še neka] besed o nas samih« zapisal precej pikrih na račun mesečnih izgub s (toplim), obroki, kosili, kavo in čajem. Pri izgubah s kuhanjem toplega obroka ie ne bom zadrževal, ker človek za štirideset dinarjev pri obroku še za v lonec nima kdj dati. Nekaj besed pa moram povedati o kavi in čaju. Po pišoevib podatkih skuhajo v naši delaivski restavraciji vsak dan okrog 900 litrov kave in čaja. Upam si trditi, da popijemo od tega morda največ dve tretjini, ostalo pa odteče v kanale ali kam drugam. Zakaj? Kdor dela na tri izmene, ta mi bo pritrdil, da sta kava in čaj ponoči največkrat ie skisana in zato neužitna. Če ne verjamete, pridite kdaj ponoči in poskusite popiti kozarec kave. Spoznali boste, da moje trditve niso iz trte zvite. Kava je, preprosto povedano, taka, da se človeku, ki jo pokusi, želodec obrne. Zato je pač razumljivo, da se primeri ne enkrat, marveč večkrat na dan na primer tole: delavec prinese v oddelek dvajset ali celo več litrov kave. Ko io sodelavci pokusijo, ugotovijo, da ni za pitje, pa jo zlijejo v kanal. To se ne dogaja samo v pnevmatikami /, na to opozarjam! fdalje na naslednji strani) 0 čem naj bi razpravljali na redni letni tovarniški konferenci ZKS ? @ V nedeljo, 19. novembra dopoldne ob S. uri bo v konferenčni dvo-© rani delavskega doma v Kranju — vhod 6 — redna letna tovar-© niška konferenca Zveze komunistov. Dnevni red bo obsegal že ® ustaljene točke, osrednji pa bosta referat o vlogi Zveze komu-© nistov pri uresničevan ju sedemletnega perspektivnega plana pod-© jetja in izvolitev novega tovarniškega komiteja ZKS. Referat zajema najaktualnejše število udeležencev. Ker so pro-probleme našega delovnega kolek- blemi nakazani in ker so komu-tiva, kot so na primer pogoji za prehod na 42-urni delovni teden, reorganizacija podjetja, nadaljnja decentralizacija delavskega upravljanja, priprava statuta, perspektivni razvoj podjetja v nadaljnjih v : Bil SV V....: .,,,. Vi :S (dalje na naslednji strani) Zakal nismo izoolnili proizvodnega plana za mesec oktober? A Pretekli teden je skupina tri-desetih članov kolektiva obiskala delovni kolektiv pirotske tovarne gumijevih izdelkov »Ti-gar«. O tem, kaj so naši tam vi- sedmih letih, delitev dela med © Ce bi nas vprašali, kako smo izpolnili proizvodni plan za mesec ,jeii berite na drugi strani, pri- jugoslovanskimi gumarskimi pod- © oktober v pnevmatikami I, bi morali odgovoriti, da še kar zado- čujoča fotografija pa kaže našo jetji, potreba po izpopolnitvi si- © voljivo. Kakor veste, smo plan, pt Spravljajoč se za prehod na skupino, fotografirano pred pi- stema nagrajevanja in delitve © skrajšani delovni čas, povečali za dobrih 14 odstotkov. Zato izvrši- rotsko železniško postajo osebnih dohodkov, organizacijska © tev s 93,44% niti ni tako slaba, kot morda na prvi pogled kaže. © Skoraj bi si upal trditi, da se da narediti še dosti več, če bi---------------------------------------v © odpravili nekatere pomanjkljivosti, ki ovirajo nemoten delovni © proces. in kadrovska utrditev Zveze komunistov, njene metode dela v novih pogojili itd. Kakor vidite, se bo letošnja konferenca za razliko od prejšnjih , , , . , . posvetila le delu problemov, ki se ^ede na proizvodne naloge v tri r z^z-1 rini L- a « ■ n zl o »vi /-» v i e n Ir o n ivrACi'- Naša ekonomska enota se deli tičejo tudi dela in vloge Zveze komunistov. Zato ne bo obravnavala vseh vprašanj, ker je naš namen razčistiti kar se da globoko predvsem omenjena vprašanja. Konferenca ne bo uspela, če v razpravi ne bo sodelovalo večje sejo novoizvoljenega tovarniškega komiteja ZMS Zakllutki letne konference naše mladine in njen ure gram PNEVMATIKARNA ' oddelke. Če damo vsakega posebej na rešeto, lahko kaj hitro ugotovimo, zakaj proizvodnega fl” ™— -j., plana ni dosegel in kaj bomo mo- til 02m M0 fazprgav- rali ukreniti, da se podobne stvari Ifala Skupščina na v bodoče ne bodo dogajale več. Eden naših najmočnejših od-žaSKMfdi ligUsa delkov so velo plašči. Plan V četrtek, 7. novembra je bila J'e biI izpolnjen le 93,01 odstotno, . , 13. redna seja upravnega odbora. sai smo naredili namesto plani- lako je bi.o med pivo redno . • bilo ,a bomo kupili ranih 91.260 samo 84.980 velopla- ^tamesnU v obratih avtomab -ev. Glavni vzrok za izpad je Inske naprave za ugotavljanje pri- la obolelost konfekcionerk in vul-sotnosti na delu, da bomo imeli kanizerjev, delno pa tudi zastoji za novo leto prostih Šest dni, da vertikalnega stroja. Odsotnost se odobri koordinacijskemu od- obolelih konfekcionerk nas je priboru za šport in rekreacijo plan krajšala za 3.030, odsotnost vul-sredstev in da se potrdi per- kanizerjev pa za 1.512 veloplaščev. spektivni program informativne temu moramo dodati izgubo službe. Vsi sklepi bodo predloženi 720 veloplaščev zaradi popravlja-v obravnavo in dokončno potrdi- nja vertikalnega stroja in vzroki tev še naslednjemu zasedanju za 'zgubo 5.262 veloplaščev so na skupščine kolektiva. dlani- Prištejmo število izdelanim Ker bomo morali s prehodom veloplascem, pa dobimo 90.242 ko-na 42-urni delovnik prihajati na sov ali izpolnitev plana z 98,88% Zadelo in odhajati z dela tako, da to bomo morali v bodoče zaposliti bomo na svojih delovnih mestih f f _en0 a dd X6 r^vrvni delavki, k i delali poln delovni čas — razen odmora, bomo namestili na več mestih po obratih posebne avtomatske naprave, ki bodo registrirale prisotnost zaposlenih na delu. Te naprave bodo žigosale na posebne kontrolne kartončke čas prihoda na delo in čas odhoda z dela, dobljeni podatki pa bodo služili knjigovodstvu osebnih dohodkov za izkaz prisotnosti na bi v primerih odsotnosti konfekcio- (dalje na naslednji strani) 942 ton izdelkov v oktobru in samo 832 ton do leto-šniega plana V mesecu oktobru smo naredili 942 ton gumenih izdelkov ter s tem izvršili že 90,54 % letošnjega proizvodnega načrta. če ne bomo imeli kakih posebnih zastojev v prihodnjih dneh, smemo računati, da bomo v prvih dneh decembra že izvršili letošnji plan 8.800 1 izdelkov. Zanimiva sta podatka o izvršitvi proizvodnih obveznosti v mesecu oktobru — osnovni proizvodni pV.an smo izvršili 114,38 %, operativnega pa 98,55 %. Pri tem pa moramo opozoriti, da smo, pripravljajoč se na 42-urni delovnik, operativni plan za oktober povečali glede na povprečno mesečno proizvodnjo od 1. 10. 1962 do 30. 9. 1963 za 16,54 %. Podrobnejšo analizo in oceno proizvodnje v oktobru bomo objavili v naslednji številki našega časopisa! © Kakor se spominjate, smo izdali po lanskoletni mladinski konfe- © renči posebno številko časopisa »Sava«. Prav tako smo imeli v delu^pri^oteačunu ‘ os”ebnih' do- @ načrtu tudi po letošnji. Žal pa zaradi preobremenjenosti tiskarne . ,k Hkrati s temi avtomati k»- , . - „ „ „ K SSMk:iprT-sraHse 80 bli@ subjektivne sile? © dejstva, da je informiranost eden izmed osnovnih pogojev aktiv- namestitev registrirnih naprav in 9 Morda mi bo kdo očital, da je vprašanje v naslovu preostro za- © nosti in dejavnosti organizacije in njenih elanov, potem postane e!elaričnj1-1 ur bodo znašali okrog • stavljeno. Toda, če prav razumem pojem »subjektivne sile« znotraj © kmalu jasno, zakaj obdobje po zadnji letni konferenci ni bilo kdo ^ milijonov dinarjev. ® okvirov podjetja in če prav razumem njihovo vlogo ziasti v času, bomo ® ko reorganiziramo vrsto dejavnosti, da bomo lahko z novim letom Za novoletne praznike imeli prosto od torka, 31. decem bra do nedelje, 5. januarja. Na © ve kako učinkovito. Da ne bi s tem še kar nadalje- programa, vali, bomo odslej redno v čašo- L SKLEP: Aktualne naloge, ki pišu sproti govorili in pisali o so pred nami, so zelo tesno po- mesto torka bomo delali v nede posameznih akcijah in problemih vezane z nadaljnjo decentraliza- Ijo, 29. decembra — dopoldanski v naši organizaciji. Že v pred- cijo delavskega upravljanja. Gle- izmena za dokončevanje in od zadnji ištevilki smo mapovedali (dalje na naslednji strani) objavo našega akcijskega programa. Iz tistih dokaj skopih besed se da razbrati, da smo si zadali zahteven in obširen program dela - a*. «8 za konec tega in prihodnje leto. 13 Z3 VS0 Osnovni cilj organizacije ZMJ je zainteresirali slehernega člana Večerna politična šola pri DU ® uvedli 42-umi delovnik, petem je vprašanje utemeljeno. Gre nam-® reč zato, da govorimo o »subjektivnih silah« kot nekakšnemu © družbeno-poliličnemu in ekonomskemu gibalu, ki naj nas opozarja © na določene probleme, pojave in naloge v podjetju. Prav bi bilo, © da se čimprej pogovorimo o tem, k d o in k a j je s tem pojmom (dalje na naslednji strani) ® sl,iob zaobseženo. O pripravah za prehod na 42- Ijanja v podjetju in če smo pošteni, urni deiovnik govorimo na se- priznajmo, da tako delo ni lahko. Stankih, pišemo v časopisu, pri- No, pred nedavnim so bili pripovedujemo po delu doma itd. jtravijeni prvi, že precej nadrob- Precej ljudi si že nekaj tednov no razviti predlogi za reorgani- na vse kriplje prizadeva pripra- zacijo nekaterih tehničnih služb. Pretekli petek popoldne se je širitev pogledov na naš sedanji viti organizacijske izpopolnitve, Med šefe ekonomskih enot, med naše organizacije za aktivno delo, pričela na kranjski gimnaziji ve- razvoj, podrobnejše seznanjanje s da bomo v proizvodnji vedeli, ko- vodje raznih strokovnih služb, po ga pritegniti k uresničevanju svo- černa politična šola. V uvodnem programom Zveze komunistov Ju- liko posamezni oddelki res zrno- sindikalnih - pododborih in vodjih nalog ter tako uresničevati predavanju prvega cikla so slu- goslavije in jim da sposobnost rejo, kdo odgovarja za planira- stvom tovarniške organizacije naša prizadevanja za nadaljnje šatelji obravnavali svetovne nazore uporabljati izkušnje pri konkret- nje, kdo za pripravo in kdo za Zveze komunistov ter Zveze m!a- izboljševanje standarda nasploh, in še posebej marksizem. Preda- nem delu v svojih podjetjih. lansiranje proizvodnje. Marsikje dine so bili razdeljeni razumljivo Da bi take načrte res tudi do- val je dr. Marjan Ogrizek. Tako Sam program, ki zajema z va- še niti ni jasno, kdo pije, kdo napisani predlogi. Komisija, ki segli, bomo v naslednjih števil- se je pričelo štirimesečno načrtno jami in razgovori osemdeset ur in plača, ali kateri organ upravlja- ji je upravni odbor poveril pri- kah časopisa objavili vse na kon- izobraževanje s predavanji, raz- to dvakrat tedensko od 16. ure nja naj o kaki stvari odloča. Pri- pravo celotnega predloga, je upra- ferenci sprejele sklepe skupaj s govori, seminarskimi nalogami, naprej kaže na vrednost šole. zadevajo si razviti sodobnejšo vičeno pričakovala na pred- sprejetimi nalogami akcijskega ki naj omogoči udeležencem raz- (dalje na naslednji strani) obliko organizacije dela in uprav- (dalje na naslednji strani) Jožetu Globočniku v sgemin Pred desetimi dnevi nas je presunila vest, da je 4. novembra umri v Šentjerneju na Dolenjskem naš nekdanji, sedaj že upokojeni sodelavec Jože Globočnik. V našem podjetju je delal od leta 1939 do leta 1957. Bil je vulkanizer v tehničnih izdelkih. Bil je tudi vseskozi član našega prostovoljnega gasivskega društva in kot izprašani gasivec večkrat pomagal v reševalnih akcijah. Pokojni Jože Globočnik Zaključki letne konference naše mladine In njen program (nadaljevanje s 1. strani) braževanje in usposabljanje za de na to, da sta gospodarski raz- takšno delo. ” *“■ voj in nadaljnja decentralizacija S Analizo o metodah in načinu delavskega upravljanja dolgotraj- dela samoupravnih organov, ki jo na procesa, mora biti tudi delo bo pripravil klub mladih proizva-organizacije ZMS aktivno vklju- javcev, je treba študijsko pro- |s s****.. Jože je bil dober delovni tovariš, vedno pripravljen vsakomur pomagati v sili, vsako mur, ki je pomoč potreboval. Ko je odhajal od nas v zasluženi pokoj, smo'mu zaželeli vse najboljše. Na prelepem Dolenjskem si je zgradil skromen domek. Toda zahrbtna bolezen je načela njegovo zdravje. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Klonil je in mi smo se lahko samo še poslovili od njegovih posmrtnih ostankov. Pokojnik je zapustil ženo in številne prijatelje. V našem podjetju se ga bomo še dolgo spominjali! v______________________________/ Večerna politična šola pri DU še odprta za vse (nadaljevanje s 1. strani) Učni načrt je razdeljen na štiri področja. Ta so marksizem kot svetovni nazor, socializem kot svetovni proces, družbeno-politična ureditev SFRJ in ekonomski sistem in ekonomska politika SFRJ. Značilnost letošnje večerne politične šole je to, da so posamezna predavanja odprtega tipa in da jih more poslušati, kdor koli si to želi. Uspeh šole zavisi v veliki meri od njenih slušateljev, vendar tudi izbor predavateljev zagotavlja njeno kvaliteto. Predavajo namreč znani kranjski strokovnjaki za posamezna področja in aktivni družbeno-politični delavci, kot so' dr. Marjan Ogrizek, Rudi Bal-derman, Zvonimir Zalar, Stane Božič, Štefan Kadoič itd. Kogar zanima sam program šole, naj si ga ogleda na zidnem listu. Predavanja so vsak torek in petek v prostorih kranjske gimnazije. Pridite in pridružite se nam! Cim več nas bo, tem laže se bomo pogovorili o vseh vprašanjih, ki nas teže ter razčistili nejasnosti in probleme! BORUT ŠNUDERL čeno v tak razvoj. Sleherni mladinec se bo moral boriti za uresničitev pristojnosti samoupravnih organov in za dosledno uresničevanje sprejetih sklepov. Nadaljnji razvoj samoupravljanja mora organizacijsko osamosvojiti proizvajavca, da lahko res samostojno dela ter odloča o posameznih vprašanjih. Pri tem bo morala organizacija ZMS odigrati svojo učinkovito vlogo; zlasti še, ko bodo pred nami volitve v nove samoupravne organe. Stremeti moramo za pravočasno pripravo in usposobitvijo kadra ter za pravilnim organizacijsko - kadrovskim reševanjem tega pomembnega vprašanja. Z zagotovitvijo sposobnega kadra za omenjene organe bomo delno spremenili organizacijsko in metodološko dosedanje delo samoupravnih organov, kar bo pospešilo pravilen razvoj našega samoupravnega sistema. AKCIJSKI PROGRAM: 6 Analizirati je treba konkretno delo in organizacijo dela samoupravnih organov ter stalno spremljati celoten razvoj in sproti opozarjati zlasti mladince, kako naj bi se vključevali v odpravljanje določenih pomanjkljivosti. ® Pripravljeno analizo obravnavati na tovarniškem komiteju ZMS ter zavzeti določena stališča, ki naj bodo napotilo organizaciji pri nadaljnjem delu. 0 Pripraviti gradivo o pristojnostih organov in njihovih članov, o njihovih pravicah in dolžnostih, gledano skozi statut podjetja. 0 O pripravljenem gradivu razpravljati na tovarniškem komiteju ZMS ter o vsem materialu razpravljati na proizvodnih konferencah. 0 Organizirati razpravo o možnostih in načinih dela ter sodelovanja slehernega proizvajavca v sistemu delavskega upravljanja. ® Pravočasno je treba pričeti pripravljati in vzgajati kader, ki bi naj kandidiral za bodoče organe upravljanja. Vzporedno s tem je treba skrbeti za njegovo izo- Približno tako bodo izgledali avtomati za registriranje pri-▼ sotnosti na delu Ličiti ter predlagati skupščini kolektiva oziroma komisiji za izdelavo statuta noxe organizacijsko-metodološke oblike dela samoupravnih organov, ki bodo omogočile še bolj decentraliziran sistem sodelovanja in soodločanja vseh proizvajavcev. TOVARNIŠKI KOMITE ZMS Za pravilen telefonski pogovor gre Zakaj nismo izpolnili proizvodnega plana za mesec oktober ? (nadaljevanje s 1. strani) nerk zaradi bolezni ali kaj podobnega vskočili, sicer pa opravljali dela po potrebi drugje, na primer pri konfekciji velozračnic. V tem oddelku je problem zase ludi sam vertikalni stroj. Zaradi okvar ni obratoval v oktobru 117 ur! To pomeni, da je bil en delavec brez dela polnih 14 delovnih dni. Skrajni čas je že zato, da bi kupili nov vertikalni ali nov diagonalni stroj. Opozoriti moram, da trpijo zaradi zastojev na račun Ogledali smo si tovarno „Tigar“ v Pirotu in meniali Izkušnje s tamkajšnjimi delavci iz- V nedeljo, 30. novembra zvečer smo se kljub dežju zbrali na kranjski železniški postaji vsi tisti, ki nas je upravni odbor določil, da si bomo v treh dneh ogledali pirotsko tovarno gumijevih izdelkov »Tigar«. Vožnja tja je trajala polnih 16 ur in je bila kljub rezerviranemu vagonu vse prej kot udobna. Ker smo se vozili praktično skoroda- ves ponedeljek, smo si po prihodu v Pirot najprej odpočili ter se temeljito prespali. Pirot po številu prebivavcev ne zaostaja mnogo za Kranjem, je pa sicer raztegnjen. Sedaj ga urejujejo po kompleksnem urbanističnem načrtu, saj si domačini močno prizadevajo narediti iz njega sodobno industrijsko mesto. V torek dopoldne smo si ogledali oba obrata — starega in novega. Prvi je še v mestu in se je razvil iz nekdanjega obrata za izdelavo gumenih čevljev in še nekaterih drugih prešanih izdelkov. Sedaj izdelujejo v njem poleg teh še penasto gumo. v njem pa je tudi še sestavljalnica in valjarna. Ker tega obrata ne morejo več širiti, so leta 1959 zgradili novega, sodobnejšega izven mesta. V njem je danes pretežni del vse vodnje. V starem obratu smo videli sestavljalnico, valjarno, gumiranje tekstila, izdalovanje gumijevih opank, prešanje penaste gume ter izdelovanje nekaj prešanih izdelkov. Imajo še stare stroje podobno kot pri nas v obratu I. Le nekaj preš je že novih. V tem obratu je zaposlenih 1300 ljudi. To zato, ker je v njem še tudi vsa dejavnost strokovnih služb in zato, ker zahteva proizvodnja opank ter Pogled na obral II podjetja »Tigar« in skupino naših sodelavcev, ki so si pretekli teden ogledali tamkajšnje proizvodne oddelke za tehnične izdelke razširili. Rekonstrukcija bo po predvidevanjih končana leta 1965. Razmišljajo pa že o možnostih, da bi zgradili še tretji, modernejši obrat. Po ogledu celotne proizvodnje smo se sestali v jedilnici podjetja z njihovimi šefi ekonomskih enot osnovne proizvodnje in stranskih dejavnosti. Pogovarjali smo se z njimi in z njihovimi sodelavci ter proiz- izmenjali delovne izkušnje. Govorili pa nismo samo o proizvodnih problemih, temveč tudi o delavskem samoupravljanju, o delu političnih in družbenih organizacij, o izdelavi statuta, o pripravah na 42-urni delovnik itd. Morda vas bo zanimalo, da znašajo v »Tigru« povprečni mesečni osebni dohodki 22.000 dinarjev in da so mesečni zaslužki tudi po 16.000 dinarjev. Seveda pa moramo pri tem povedati še to. da so tudi življenjski stroški v Pirotu znatno nižji kot pri nas. Zato so zahteve, da bi se osebni dohodki v jugoslovanskih gumarskih tovarnah izenačili, neutemeljene ter nesmiselne. Pred slovesom som se dogovorili, da nas ob priliki gostitelji obiščejo v Kranju. Naročili so nam tudi, naj pozdravimo vse člane našega delovnega kolektiva in da nam želijo pri delu še mnogo novih delovnih zmag tn uspehov. ALOJZ ZALAR okvar vertikalnega stroja tudi ekonomske enote, Za katere pripravljamo na njem polizdelke! Poglavje zase je tudi oddelek velozračnic e, ki je plan izvršil le 89,00" 0. Namesto planiranih 75.600 velozračnic smo izdelali le 67.285 kosov. Vzrok tiči predvsem v slabih zmeseh! V začetku meseca je primanjkovalo kavčuka 1. kvalitete, zato smo dodajali slabšega. Ta je imel dosti več tujih telesc, zato je bila kvaliteta izdelkov precej slabša! Tako ni padla samo proizvodnja, temveč ludi kvaliteta! Če Pa bi bile vse izdelane velozračnice kvalitetne — take, kakršne morajo biti, bi jih naredili toliko, da bi plan celo presegli za poldrug odstotek! Jasno je potem, da se bomo morali zapičiti v kvaliteto zmesi, kajti samo dobre zmesi nam bodo omogočale redno izvrševanje planskih obveznosti. še najbolje se je odrezal oddelek a v t o p 1 a š č i, ki je dosegel plan 98,30 odstotno. Namesto pla-niranih 3.780 smo naredili 3.716 Padom izogniti, bomo morali najti kosov. Zaradi nopravliania če- primerno rešitev. Pozabiti pa tu- Kie so bile subjektivne sile? Je mar sploh še čudno, da imamo zastoje v proizvodnji in obratne nezgode, če takole oviramo hiter in varen transport (nadaljevanje s 1. strani) ložene zamisli pripombe, dodatne predloge, ugovore itd. Časa je bilo dovolj. Minil je teden, minilo je deset dni, predloga ali ugovora nobenega. Potem je interveniral predsednik upravnega odbora. Pri glavnem direktorju se je sestal skupek naših proizvodnih operativcev in strokovnjakov. Objubili so, da bodo do določenega roka preštudirali predlagano reorganizacijo. A žal, rok je poteke!, predloga pa še nobenega. Izjema je edino organizacija Zveze komunistov, ki je predlog obravnavala in pregledala določene dopolnitve! Oh, da! Skoraj bi bil pozabil. Še nekdo je dal pripombe. Ker so nastale v glavah naših mladincev, jih moda ta ali oni skeptično ocenjuje. In vendar to, če so vse zračnic za samokolnice, ki jih nismo dobili iz pnevmatikarne II, ker je tamkajšnji brizgalni stroj za brizganje avtozračnic stoodstotno zaseden. Če se hočemo iz- Zaradi popravljanja ljustne preše je izpadlo 40, zaradi pomanjkanja surovcev pa 19 avto-plaščev. če te izgube ne bi bilo, bi plan izvršili 99,6° 0, kar bi bil lep uspeh. Ostali izpadi pa so bili zaradi slabe kvalitete izdelkov ter zaradi vulkanizacije ogrevnih duš za pnevmatikarno II. V planu smo imeli tudi 1.080 plaščev za samokolnice. Žal pa jih nismo mogli narediti, ker je hlačnica za vlečenje protektorja v popravilu. Izpadlo je tudi 1.890 di ne smemo, da z izpadi znižujemo osebne dohodke vulkanizerjem avtoplaščev. Omeniti moram še 436 režijskih ur v mesecu oktobru zaradi zastojev. To pomeni, da en delavec ni delal 54 delovnih dni! Tudi tu je možno marsikaj prihraniti in pomagati k povečanju produktivnosti — osnovnega pogoja za uvedbo 42-urnega delovnika! MIHAEL ČUHALEV 0 čem naj bi razpravliali ra redni letni tovarniški konferenci ZKS? iipipJT"