FDNJA
HIŠICA
PRIIviukSKI DNEVNIK
PoStnina plačana » gotovini
Abb. postale I gruppo (jCIKl ^DU IIP
Leto XXXV. Št. 147 (10.366)
TRST, petek, 29. junija 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V PRVI FAZI BO MANDAT NAJBRŽ POVERJEN ANDREOTTIJU
Prva posvetovanja med Pertinijem in predstavniki političnih strank
Zaccagnini zagovarja sestavo petstrankarske vlade, Berlinguer zagotavlja, da bodo komunisti šli v opozicijo, če ne bodo stopili v vlado, Craxi pa je za vlado, ki naj bi jo vodil laik
RIM — Zaccagnini je ponovno predlagal sestavo petstrankarske večine, ki bi šla od socialistov do liberalcev, Berlinguer je potrdil nasprotovanje komunistov sleherni vladi, v kateri ne bi bila tudi KPI, medtem ko je Craxi ponovil, da socialisti ne bodo podprli vlade, ki bi jo vodil Andreotti. To so v bistvu glavne smernice, ki so izšle iz prvega dneva posvetovanj med predsednikom republike Pertinijem in tajniki treh največjih italijanskih strank.
Zaccagnini je definiral, po prihodu iz zasebnega urada predsednika republike, politiko nacionalne solidarnosti kot «temeljni kamen* za krščansko demokracijo. Za novo vlado, je dodal tajnik KD, predlagamo oblikovanje večine, v kateri bi bile vse demokratičn • sile od liberalne do socialistične stranke, ob upoštevanju pozitivnega poskusa, ki ga je uresničil Andreotti s sestavo svoje vlade v predvolilnem obdobju, v kateri so bili predstavniki krščanske demokracije, republikanske stranke in socialdemokratov. Zaccagnini ni hotel reči drugega, ko pa so ga vprašali, kaj meni o vetu, ki so ga izrazili socialisti glede Andreottija, je dejal, da o tem ne bi rad govoril. V Rimu so mnenja, da bo Andreotti tako in tako prejel mandat, da sestavi novo vlado, vsaj v prvi fazi in bodo torej to vprašanje obravnavali ob tisti priložnosti.
Berlinguer, ki sta ga spremljala Pema in Natta, se je zadržal s Pertinijem deset minut dlje kot Zaccagnini. Časnikarjem je povedal, da je predsedniku republike ponovno predlagal sestavo vlade, ki bi uživala poln ugled in ki bi bila zmožna spoprijeti se s perečimi vprašanji, ki pestijo Italijo. Vendar pa menimo — je nadaljevat tajnik komunistične partije — da trenutno ni pogojev za oblikovanje najbolj primerne in učinkovite vlade, se pravi vlade demokratične enotnosti. To je predvsem odvisno od političnih stališč, ki jih zagovarja krščanska demokracija, pa tudi nekatere druge stranke. «Jemljemo na znanje vsa ta stališča, je zaključil Berlinguer, in bomo torej iz doslednosti s smernicami, ki smo jih večkrat izrazili, šli v opozicijo do katerekoli vlade, Pri kateri komunisti ne bodo neposredno sodelovali.*
Berlinguer se je pri tem skliceval na «demokratično jasnost* ter tako Posredno priznal, da je bila programska večina, na kateri je slonela vlada do razpusta zbornic, pravi polom, medtem ko je stališče KPI doslej bilo. da je šlo le za neadekvatno rešitev*. Tajnika KPI so potem vprašali, kaj meni o laičnem Predsedniku vlade. Njegov odgovor je bil dosleden s stališči, ki jih je izrazil prej: KPI bo šla v opozicijo v vsakem primeru, če komunisti he bodo stopili v vlado.
In končno Craxi: »Ni mogoče zahtevati od socialistične stranke — je dejal — da podpre vlado, proti kateri je glasovala in proti kateri je Vodila volilno kampanjo.* Ne mo-("emo pristati na katerokoli vlado, je rekel tajnik PSI, ki so ga potem vprašali, kakšno vlado bi hotel. Cra-je dejal, da je že omenil potrebo po zamenjavi ljudi in političnega Vodstva ter dodal, da je Pertiniju *zcazil nekaj preferenc, ni pa postavil nobenega veta. Eno političnih stališč socialistične stranke, je dejal Craxi, je, da je v demokratičnem življenju neke države potrebna kamenjava v vodstvu vlade. To je Popolnoma upravičeno, je zaključil praxi. Torej, stran z Andreottijem ki vodstvo vlade naj gre laiku.
P. P.
Camilla Cederna obsojena zaradi knjige o Leoneju
VARESE — Po cnujstih urah v *°duiški sobi so sodniki obsodili Ca-jnillo Ccdcrno, bige Schoental In jiampiera Brego ter Ernesta Ra-T^llija zaradi obrekovanja. Gre za J#zplet po prijavi zaradi objave |n*J*ge »Giovanni Leone, la carriera Jf* nn presidente«. Cederna bo mo-®la plačati milijon lir globe. Brega ® tisoč, Schoentalova in Radaelli P* Po 200 tisoč vsak. Poleg tega ?? morala časnikarka plačati od-kodnino vsem štirim osebam, ki so J® tožile, se pravi odv, Bcnincasi, ,of- Leoneju, poslancu Carusu in •Jeralu Cassoneju.
ENEL zahteva uresničitev jedrskega načrta
, ^lENA — »Vsak berač hvali svo ^ malho*. 'Stari pregovor je čisto meri za italijansko državno '"‘lanovo ENEL, ki na vse kari
pije trdi, da Italiji ne preostane drugega kot jedrska izbira, če hoče kriti svoje energetske potrebe. Na srečanju v Sieni o italijanskih virih za proizvodnjo električne e-nergije pa so se slišali tudi drugačni glasovi. Med njimi se je generalni tajnik UIL Benvenuto dotaknil najbolj bolečega problema: »Finančna sredstva za uresničitev jedrskega načrta so tako visoka, da nimajo primerjave v dosedanji zgodovini Italije, za nameček so za uresničitev alternativnih virov namenili smešne zneske, obenem je bil nesmotrno izgubljen dragocen čas, saj so prav obnovljivi viri e-nergije edino poroštvo za energetsko osamosvojitev.*
Drugi nasprotniki jedrske energije so predvsem zahtevali točne primerjalne podatke, ki bi z gospodarskega vidika upravičevali jedrsko izbiro. Predstavnik Democrazie pro-letarie Mario Capanna je celo pred lagal predsedniku ENEL, naj mu
z računi dokaže, da je kritje energetskih potreb z obnovljivimi viri neuresničljivo in da je zato jedrska energija edina smotrna izbira.
V Italiji se torej že opredeljujejo stališča glede jedrske energije. Vlada vsestransko podpira to izbiro, nasprotujejo pa ji številni ekološki kregi, nekateri sindikalni predstavniki in znanstveniki. Nasprotovanje je včasih kar histerično. Resnici na ljubo je take nasprotovanje povzročil sam italijanski jedrski načrt, ki ne navaja pravih razlogov jedrske izbire in je v marsičem, predvsem glede streškov in varnosti skrajno optimističen, (voc)
Za parlamentarno preiskavo o zadevi Moro
kinega tajnika Zaccagnini ja, naj tudi KD predloži zakonski osnutek za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o terorizmu in zadevi Moro, kot so druge stranke to že storile. Priložil mu je v ta namen besedilo osnutka, ki ga je bil že predložil strankinemu vodstvu. Enak dopis je Cervone poslal tudi predsedniku vsedržavnega sveta KD Piccoliju in načelnikoma demokrščanskih skupin v poslanski zbornici in senatu.
BEOGRAD — Hrvaška je dokončno opustila zamisel o gradnji druge jugoslovanske jedrske elektrarne na otoku Viru. Nova lokacija naj bi bila pri vasi Prevlaka ob Savi. Elektrogospodarstvo Hrvaške pa pripominja, da bo treba prej ali slej sprejeti tudi obmorske loka-RIM — Vsedržavni veljak KD I cije, saj lahko daje dovolj vode za Vittorio Cervone je pozval stran-1 hlajenje reaktorjev le Jadran.
VČERAJ ZAČETEK V VIDEMSKI KINODVORANI »PUCCINI*
Druga deželna konferenca o izseljenstvu resen pristop k žgočim problemom zdomstva
Konference s« udeležuje 224 delegatov, med njimi 29 predstavnikov beneških Slovencev - Uvodna dspozeja podtajnika Santuza in odbornika Tomeja - Danes umestitev treh delovnih komisij
mm,-
Delovno predsedstvo deželne konference o izseljenstvu.
1 i 1
Na govorniškem odru deželni odbornik Tome

VRHUNSKO ZASEDANJE SEDMERICE V TOKIU
ZDA in Japonska vztrajata na ločenih rešitvah krize
Morda šele danes kompromis o omejitvi porabe in uvoza nafte ■ Soglasje o indokitajskih beguncih
TOKIO — Državni poglavarji in ministrski predsedniki sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na svetu (tem je treba dodati še predsednika EGS Jenkinsa) so se sestali včeraj zjutraj v . palači Akasaka v središču japonske prestolnice. Na kraj seje je prišlo v dolgem sprevodu 124 avtomobilov, ki jih je spremljala stotina policistov na motorjih. Za to priložnost je Japonska kupila šest oklepnih avtomobilov znamke »Cadillac*, ki so bili namenjeni prevozu načelnikov delegacij. Predsednik Carter se je peljal z avtomobilom, ki so ga nalašč pripeljali z letalom iz ZDA.
Seja se je začela ob 9.40 po japonskem času.
Po dveh zasedanjih, jutranjem in popoldanskem, pa se predstavnikom »sedmerice* ni posrečilo doseči bistvenega sporazuma o najbolj žgočem vprašanju, to je o omejitvi potrošnje goriv in omejitvi uvoza iz držav OPEČ. Gre za »razlike* tehničnega značaja so izjavili pozneje. Rešitev vprašanja so zato prepustili osebnim predstavnikom leaderjev sedmih vlad, strokovnjakom in tehnikom energije, ki so že delali prejšnjo noč, da bi našli možne rešitve iz zagate. Kot je pojasnil japonski ministrski predsednik Ohira, ki je govoril časnikarjem v imenu svojih kolegov, bodo morali prav ti strokovnjaki strniti problem v njegovih specifičnih aspektih. V bistvu bodo morali izdelati skupno energetsko formulo na podlagi stališč posameznih držav.
Razlike med Evropo na eni in ZDA ter Japonci na drugi strani so nespremenjene. ZDA in Japonska nočeta globalnih omejitev za uvoz nafte, temveč zahtevata posamezne kvote, ki bi odgovarjale specifičnim potrebam vsake od njih. Nadalje naj bi se pri omejitvah upoštevalo 1. 1977 (ko je bil ameriški uvoz najbolj visok) Evropejci pa trdijo, da se ne bi smelo presegati uvoza v lanskem letu. ZDA in Japonska nadalje zahtevata sporazum, ki bi ve; ljal do prihodnjega leta, Evropejci pa pastavljajo letnico 1985.
Skupno stališče pa so dosegli glede vprašanja vietnamskih beguncev. V tej zvezi so sklenili, da se skliče mednarodna konferenca OZN, da bi se na mednarodni ravni našla konkretna in pozitivna rešitev.
»Sedmerica* pa se obvezuje, da bo takoj prispevala bolj izdatno k reševanju vprašanja, bodisi s finančno pomočjo, bodisi s povečanjem števila beguncev, katerim bi nudili zavetišče. V tej zvezi je vrh objavil posebno izjavo. Ta obveza pa ne pove nič glede najbolj perečega problema, se pravi, beguncev, ki so prepuščeni na milost in nemilost morja. Prav tako ni bil izdelan noben sklep o pojavi begunstva (poudarjena je samo potreba, da se napravi konec neurejenemu odhajanju beguncev iz svojih domovin), o višini finančnih prispevkov ter o številu beguncev, katerim bi posamezne države nudile zatočišče. O tem bo sklepala konferenca OZN, ki bo tudi odločala o vabilu Sovjetski zvezi in Kitajski.	j
Na današnji dan, ko bodo obravnavali trgovino in valutna vprašanja, so odložili druge probleme povezane z energijo kot na primer nadzorstvo nad prostim trgom goriv.
Na včerajšnji jutranji seji so o-
bravnavali okvirna gospodarska vprašanja posameznih držav, tor jo ugotovili, da se je gospodarski razmah zelo izboljšal v nekaterih državah, a devizno tržišče je ostalo relativno mirno. Vendar pa je nova energetska kriza z visoko podražitvijo petroleja in znižanjem dobav povzročila krizo, ki je morda hujša kot tista v 1. 1973. Letošnji vrhunski sestanek mora torej pripeljati do sprejetja direktiv za sodelovanje v daljših rokih ter se ne omejiti na reševanje trenutnega kritičnega položaja.
Danes se bo torej zvedelo, če se bo «sedmerici* posrečilo najti skupno formulo za reševanje energetske krize. Na sinočnji slavnostni večerji pri japonskem cesarju je vladalo precej mirno ozračje, medtem ko je bil na primer zjutraj Carter precej živčen (morda zaradi nekih Giscar-dijevih izjav).
KOMPROMISNA REŠITEV ŽENEVSKEGA ZASEDANJA PROIZVAJALK NAFTE
Sklep ministrov za energijo držav OPEČ o 24-odstotni podražitvi «črnega zlata»
Nove cene od 18 do 23,50 dolarja za sodček bodo v veljavi od 1. julija - Države OPEČ zavračajo dialog z Zahodom, ki ne bi upošteval tudi reševanja problemov tretjega sveta
ŽENEVA — Nafta bo s E julijem dražja. Sklep so včeraj sprejeli z enodnevno zamudo ministri 13 držav OPEČ v Ženevi. Konfrontacija med »zmernimi* in »skrajnimi* zagovorniki podražitve se je končala brez pravih zmagovalcev. Neva cena, ali bolje rečeno cene, so sad kompromisa, ki skuša odpraviti kaos na naftnem tržišču z navajanjem minimalne in maksimalne cene nafte.
V končnem dokumentu zasedanja OPEČ pa se niso ministri za energijo omejili zgolj na navajanje cene nafte in sicer od 18 do 23,50 dolarja za sodček, temveč so naftno podražitev vključili v širšo problematiko svetovnih gospodarskih odnosov. Proizvajalke bodo namreč zvišale že obstoječi sklad za pomoč državam v razvoju. Pozvale so tudi industrializirani zahodni svet, naj
spremeni svoj odnos do dežel tretjega sveta, s tega vidika OPEČ zavrača dialog, z zahodnimi državami, če bi se omejeval samo na energetske probleme. V Ženevi niso pozabili na multinacionalne naftne družbe, ki s svojimi špekulativnimi manevri zaostrujejo energetsko krizo. Obenem so članice'OPEČ pozvale industrializirani zahodni svet, »naj zmanjša naftno porabo, da prepreči najhujše.*
Pri razčlembi sedanjih podražitev takoj ugotovimo, da bodo minimalno ceno zahtevale države Arabskega polotoka z izjemo Kuvajta, vse o-stale članice pa bodo prodajale svoje «čmo z'ato» po ceni, ki se bo sukala od 20 do 22 dolarjev za sodček. Le Libija in Alžirija bosta za sedaj zahtevali maksimalno Ceno. Z včerajšnjim zasedanjem pa še ni
Predsednik ZDA Carter, predsednik italijanske vlade Andreotti in kancler Schmidt na tokijskem vrhu
(Telefoto ANSA)
vsega konec, saj nekateri že napovedujejo pred decembrskim zasedanjem v Caracasu novo izredno zasedanje, kjer naj bi pripravili nov postopek pri določevanju cene nafte. Kot znano se sedaj vsi poslužujejo dolarja. Številne proizvajalke bi ga rade zamenjale s «pahljačo» valut, ki so trdnejše od dolarja, saj se bojijo, da bi bile z razvrednotenjem ob dobičke. Trdijo namreč, da so v teku špekulativni manevri, ki naj bi umetno zmanjšali vrednost dolarja, da bi Zahod omilil sedanje podražitve.
Nafta torej ni več ceneni energetski vir, ki je Zah-du omogočil vsesplošen gospodarski razvoj. Postala je draga dobrina, kar pa je najhujše, na tržišču se količine ne večajo z večanjem papraševanja. S 14,54 do'a«ja je sedaj cena poskočila na 18 do 23,50 dolarja za' sodček, kar bo negativno vplivalo na vse države sveta. Reakcije so za sedaj skrajno previdne, večina zahodnih držav uradno obžaluje pretirane podražitve, marsikdo pa je vesel, da jo je tako poceni skupil. Dovolj zgovoren je podatek, da se ni podražilo zlato, da je dolar še vedno trden, da je bil na svetovnih borzah običajen dan brez večjih zapletov. Vsekakor pa bodo morale uvoznice nafte spremeniti svoje proračune. Italija predvideva, da bodo aprilske in sedanje podražitve zvišale naftni primanjkljaj za 3.000 milijard lir, francoski primanjkljaj se bo zvišal za 26 milijard frankov, v [»dobnem položaju so več ali manj skoraj vse evropske države. S prvim julijem pa lahko že pričakujemo tudi prve podražitve naftnih goriv v Avstriji, Veliki Britaniji, ki jima bodo sledile tudi druge države, med njimi no-vsem razumljivo tudi Italija.
VEČ KO ŠEST LET PO ARETACIJI IN PO ŠTIRIH SODNIH OBRAVNAVAH
Petovlje: končno oprostitev šestih Goričanov
Minister za industrijo Nieolazzi oo končno dobil pametno pretvezo, da lahko p:draži bencin, ki mu je zaradi predvolilnih razlogov prizanesel. Nove cene nafte pa ne bomo občutili le na bencinskih črpalkah, saj je vse zahodno gospodarstvo tesno povezano z nafto, temveč bomo kaj kmalu občutili skrajno negativne posledice, zvišanje življenjskih stroškov, brezposelnosti, zaostrovanje inflacije in recesije, če ne bcxio vlade posameznih držav porabnic nafte takoj ukrepale. Ob vsem tem se samo po sebi poraja vprašanje, zakaj niso države tega storile že prej. Januarja leta 1974 je z dotedanjih 3,60 dolarja cena poskočila na 8,32 dolarja za sodček, od takrat se je cena neprestano, višala, zahodne države pa niso spremenile svoje miselnosti. Podražitve je negativno občutil predvsem tretji svet, ki je moral dražje pečati zahodno tehnologijo in »pomoč*.
OPEČ je včeraj ponovno nakazal pot svetovnega gospodarskega sodelovanja. To postavko pa so zahodne tiskovne agencije v dobršni meri preslišale in so paudarile predvsem nesmotrnost sedanjih podražitev, ki dušijo industrializirani svet. V prihodnjih dneh lahko pričakujemo zaostrovanje zahodnih napadov, zato so članice OPEČ sklenile, da usta-
BENETKE — Popolna oprostitev za vse obtožence petoveljskega a-tentata. To je razsodba, ki jo je izreklo beneško prizivno porotno sodišče po treh urah posvetovanja. Romano Resen, Maria in Gianni Mezzorana, Giorgio Budicin, Enzo Badin in Furio Larocca so tako končno zaprli najbolj dramatično knjigo svojega življenja. Prvo poglavje te knjige se je začelo spomladi leta 1973 z aretacijo vseh šestih obtožencev. Leto kasneje je na prvem procesu tožilec zahteval šest obsodb na dosmrtno ječo. Razsodba pa je bila drugačna: oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov.
Dve leti kasneje isti prizor: tožilec zahteva dosmrtno ječo, razsodba pa še vedno govori o pomanjkanju dokazov. Priziv na kasacijsko sodišče, razveljavitev razsodbe in sedaj končno popolna oprostitev v Benetkah.
Minilo je šest let, odkar so se Resen in tovariši znašli v zaporu, ne da bi vedeli zakaj. Obtoženi so bili najokrutnejšega zločina, kar ga pomni goriška pokrajina v povojnih
letih: umora treh karabinjerjev, ki jih je anonimni glas po telefonu zvabil v past v Petovlje.
Ta obtožba pa ni bila osnovana. To je bilo jasno že od vsega začetka, kajti okoliščine, v katerih se je pripetil zločin, kočljiv politični trenutek, kraj v bližini jugoslovanske meje, vse to je kazalo na fašistično ozadje atentata.
Vendar pa so karabinjerji s polkovnikom Mingarellijem na čelu o-stali gluhi na to javno mnenje. Preiskavo proti fašistom so arhivirali na vrat na nos in nekaj mesecev kasneje, ko so dokončno ugotovili, da med levičarskim) skupinami ne morejo najti grešnega kozla, so a-retirali šest Goričanov. Izbrali so jih med tisto mladino, ki je bila emarginirana in ki je lahko »tipičen* obtoženec v takih primerih. Obtoženec, ki nima denarja in si ne more najeti dobrega odvetnika ter mu dodelijo uradnega zagovornika, novinca, ki se običajno omeji na priporočilo, naj bodo sodniki velikodušni.
Preiskovalci so igrali težko igro: šest ljudi bi lahko še danes sedelo v zaporu in bi se nikoli več ne vrnilo iz ječe, če bi ne bilo skupine levičarskih odvetnikov, ki so vložili v ta proces ogromno truda, denarja in časa, ki so na lastne stroške odpotovali v Švico, da ovržejo teze tožilca. Tem odvetnikom, ki so o-pravili delo, za katero so bili poklicani preiskovalci, se mora danes goriška javnost zahvaliti, da je končno popolnoma jasno, da Goričani niso imeli nič skupnega s pe-toveljskim atentatom.
Ta popolna oprostitev je vsekakor nadvse pozitivna. Vendar p. ne zadostuje. Sedaj bo treba začeti preiskavo znova. Treba bo, pa čeprav bo to zelo težko, napeti vse sile, da pridejo resnični storilci pred sodišče. Sedaj, ko so Resen in ostali o-proščeni, pa to ne more biti več naloga njihovih zagovornikov, ampak naloga preiskovalcev, v prvi vrsti goriškega državnega tožilca Bruna PascoUja, od katerega u-pravičeno pričakujemo, da se bo
pognal v lov na resnične atentatorje s prav tolikšno vnemo, s kakršno je pred tržaškimi sodniki zahteval šest obsodb na dosmrtno ječo. Sicer bi ne mogli govoriti o dobri veri in bi bilo treba ponovno preverjati razsodbo istih beneških sodnikov, ki so pred nekaj meseci oprostili Pascolija obtožbe izkrivljanja preiskave o petoveljskem atentatu.
Isto lahko rečemo o karabinjerjih. Nezaslišano je dejstvo, da so prav karabinjerji, ki so utrpeli tri žrtve, na tak način vodili preiskavo, saj je treba velik del odgovornosti pripisati prav njihovemu poveljniku Mingarelliju. Mingarelli je bil sicer obsojen, a le za neko obrobno dejanje. Za izkrivljanje preiskave pa sedaj, vsaj uradno, ni kriv nihče. Romano Resen in ostali so v zaporu preživeli več kot leto dni. Tega jim ne bo mogel plačati nihče. Resnični fašistični atentatorji pa so še vedno nemoteno na svobodi in, če se preiskava bistveno ne spremeni, ne bodo nikoli plačali za svoj strahoten zločin.
BOJAN BREZIGAR
Socialistične države o energetski krizi
MOSKVA — O energetskih problemih so s precejšnjim poudarkom razpravljali tudi na zasedanju Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) v Moskvi Socialistične države bodo v najkrajšem času izdelale natančen načrt o energetskem sodelovanju in o kritju energetskih potreb za posamezne države članice v prihodnjih petih letih. Sovjetski premier Kosigin je pri tem poudaril, da so države SEV preprečile krizo, ki pesti gospodarstvo kapitalističnih držav.
Energetskemu uspehu šestih držav SEV pa je botrovalo bogastvo SZ. ki sama proizvaja kar 11 milijonov sodčkov nafte dnevno in je prvi svetovni proizvajalec. Ob tem je treba dodati. da so države SEV že pred leti pričele z varčevalnimi ukrepi, ki se jim sedaj obrestujejo. Prav tako so že pred leti pričele z jedrskim načrtovanjem, ki ga bodo sedaj še pospešile.
novijo svojo tiskovno agencijo, ki naj obvešča svetovno javnost z resničnim položajem na naftnem tržišču. (voc)
COLOMBO — Kubanski zunanji minister Malmierca je včeraj izjavil, da bo njegova vlada poslala že prihodnji mesec vladam neuvrščenih držav osnutek končnega dokumenta konference šefov držav in vlad neuvrščenih držav v Havani.
VIDEM — Pregledati opravljeno delo, prilagoditi zakonske in druge ukrepe novim potrebam in zahtevam, predvsem pa postaviti temelje za novo politiko o izseljenstvu, ki se ne sme več odražati le v občasni pomoči zdomcem, pač pa mora težiti za tem, da v okviru deželnega razvojnega načrta ustvari pogoje za vrnitev emigrantov in za njihovo vsestransko vključitev v novo domačo stvarnost: to so cilji druge deželne konference o izseljenstvu, ki se je začela včeraj popoldne v videmski kinodvorani «Puccini» pod predsedstvom predsednika deželnega sveta Maria Collija. Konference se udeležuje 224 predstavnikov e-migrantskih združenj (med temi je 29 predstavnikov Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije), ki zastopajo italijanske zdomce iz vse Evrope in prekooceanskih dežel, prisotni pa so tudi številni parlamentarci, deželni in krajevni upravitelji, predstavniki oblasti in raznih organizacij, med katerimi naj omenimo predsednika teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Viljema Černa.
Po kratkih pozdravnih nagovorih videmskega župana Candolinija in predsednika deželnega odbora Antonia Comellija, se je predsednik konference Colli zahvalil vsem prisotnim za udeležbo. V kra'kem, vendar zavzetem in neretoričnem posegu je predsednik deželnega sveta nakazal glavne probleme, s katerimi se bo morala soočati konferenca in poudaril pripravljenost deželnega zbora, da se loti problemov zdomstva kot vprašanja, ki zadeva celotno dežel n) skupnost in ki pa je treba rešiti v široki optiki obnove in razvoja Furlanije - Julijske krajine.
Potem ko je opozoril na korenito preobrazbo deželne stvarnosti v zadnjem desetletju in na katastrofalne posledice potresa, je Colli poudaril, Idogo, ki jo, lahko ima v novi evropski stvarnosti naša dežela, most med Vzhodom in Zahodom med Evropo in deželami v razvoju. Mednarodno sodelovanje, h kateremu hoče dežela tvorno prispevati, je edina pot, ki lahko vodi iz hude gospodarske krize. Treba je zato še odločneje stopiti na pot odpiranja in sodelovanja. Emigranti so tudi s tega vidika s svojo zrelostjo tvorno prispevali k utrjevanju te zavesti, k utrjevanju enotnosti v deželi in med italijanskimi ter slovenskimi' delavci
Colli je zaključil z željo da bi bila konferenca priložnost za tvorno soočanje in konkretne obveze.
Konferenca je zarezala v živo problematiko s poročilom podtajnika za zunanje zadeve Giorgia Santuza, ki je v svojem ekspozeju o-bravnaval sodobne tokove emigracije, vprašanje družbenega skrbstva za italijanske zdomce, uro-blem šolstva in poklicnega usposabljanja, nujnost večje italijanske kulturne prisotnosti v tujini
Šlo je za zelo tehnično poročilo, v katerem pa niso manjkali niti nekateri avtoleritični prizvoki. Podtajnik Santuz je skušal orisati glav ne probleme, s katerimi se bodo morali skupno soočati vlada, politične in sindikalne organizaciie in na sploh vse italijanske družbena sile ob sodelovanju z emigranski-mi organizacijami. Rešitve po ‘e treba poiskati v širšem okviru vsedržavne družbene in gospodarske politike.
Deželni odbornik za delo in emigracijo Tome je v svojem ekspozeju orisal značilnosti dosedanje deželne politike o izseljenstvu in je nakazal glavne smernice osnutka deželnega razvojnega načrta (obnova v okviru razvoja vse dežele, ohranitev in višanje zaposlitvene ravni; varstvo okolja: okrepitev vloge Furlanije - Julijske krajine v novi evropski stvarnosti; uresničitev osimskih sporazumov; okrepitev deželne enotnosti; gradnja novih prometnih žil in mednarodnih povezav). Gre za važen dokument, ki vsebuje pomembno načelo, du mora biti razvoj uravnovešen in da je treba odpraviti sedanja neravnovesja vendar pa je v praktičnih predlogih marsikdaj v protislovju s temi principi. To prihaja do izraza še zlasti v primeru Beneške Slovenije, ki ,je bila vključena v šesto socio-ekonomsko področje, v katerem so predvsem razvita območja, medtem ko je Benečija eno cd najbolj prizadetih in najbolj obubožanih deželnih področij. Konferenca bo priložnost za preverjanje ali bosta dežela in državi mimo dosedanjih lepih besed sprejeli tudi načelne in konkretne obveze ter omogočili Benečiji in njenun prebivalcem, da se končno osvobodijo teh težkih spon preteklosti in se z zaupanjem zazrejo v prihodnost.
Konferenca se bo nadaljevala danes zjutraj s splošno razpravo, popoldne pa bodo umeščene tri komisije, ki bodo razčlenile vprašanja deželnega razvojnega načrta in obnove prizadetega območja, prila-gojevanja deželne zakonodaje in odnose med državo in deželami.
VOJMIR TAVČAR
POKRAJINSKO VODSTVO CGIL-CISL UIL OCENILO KRAJEVNO STVARNOST
Industrija in pomorstvo prvenstvene važnosti za gospodarski zagon Trsta
Enotna sindikalna zveza napovedala za sredo, 11. julija, splošno stavko iz protesta zaradi nerešenih družbeno ■ gospodarskih problemov
Tržaško pokrajinsko tajništvo e notne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL bo v sredo, 11. julija, oklicalo splošno stavko, ki naj izzveni kot odločen protest zaradi sistematičnega odlašanja pri reševanju težkih družbeno-gospodarskih problemov, ki tarejo naše mesto in njegovo okolico. Tako je bilo sklenjeno na včerajšnji seji vodstva federacije, kateri je predsedoval De-grassi ter uvodoma naglasil, da gre glavno krivdo za zastoj v industrijski proizvockiji in zaposlovanju novih delovnih moči, pripisati predvsem neuresmčenju načrta o pre-ustroju bivše steklarne Vetrobel, kot narekuje program SIRT.
Temeljno poročilo je podal Fa bricci. Po ugotovitvi, da obstaja neločljiva vsebinska vez med bojem kovinarskih, kemijskih in gradbe nih delavcev za obnovitev njihovih delovnih pogodi) na eni strani in težkočami, s katerimi se ubada nestalno učno osebje (in z njim javni uslužbenci) na drugi, je govornik zatrdil, da sindikalna zveza zahteva sklenitev novih pogodb še pred nastopom letnih dopustov. To je bil pravzaprav tudi smisel mo gočnega delavsko-sindikalnega zborovanja dne 22. t.m. v Rimu, sicer pa naloga pokrajinskega vodstva federacije ni ta, da izraža solidarnost z delavci, je nadaljeval Fabricci, temveč, da tudi samo neposredno poseže v njihov pravični boj za vzpostavitev novega, demo-kratičnejšega m pravičnejšega odnosa med delojemalcem z ene in delodajalcem ter javno upravo z druge strani; potrebna je, skratka, povsem nova organizacija dela,
S splošno stavko bodo CGIL, CIST. in UIL nadalje podkrepili zahtevo po takojšnji rešitvi tudi vprašanj, ki se nanašajo na preureditev dejavnosti obrata CMI, na proizvodno preusmeritev nekdanje pivovarne Dreher in nenazadnje na (zgladitev položaja organikov v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku. To pomeni z drugimi besedami, da je neobhodno potrebno okrepiti in raztegniti dejavnosti na železarskem in sploh industrijskem, kakor tudi na ladjedelskem in širše vzeto pomorskem področju. Ti področji sta vselej pomenih in morata še naprej pomeniti edino res učinkovito sredstvo za preporod tržaškega gospodarstva, kot je bilo pravilno razglašeno že med prvo konferenco o tržaškem gospodarstvu, 31. januarja 1965.
Fabricci je zatem navedel, da je treba v perspektivi nadaljnjega industrijskega razvoja temeljito izkoristiti območje pri Žavljah, kjer je na voljo za namestitev novih proizvodnih ooratov poldrugi milijon kvadratnih metrov zemlje in kjer — razen redke bele vrane — v poslednjih osmih letih ni bila uresničena nobena tovrstna pobuda. Govornik ,;c zato pobil trditve, po katerih bi bilo treba na Tržaškem vsestransko spodbujati tako imenovane terciarne dejavnosti, ker trgovski posli povezani s tranzitnim turizmom niso bistveno prispevali k pomnožitvi števila zaposlenih v trgovski stroki.
Po naglasitvi, da bo le z nave denimi ukrepi mogoče zavreti postopno gospodarsko hiranje našega mesta ter [»praviti neravnovesje med naravnim prirastkom na eni ter preštevilnimi smrtmi in odseljevanjem na drugi strani, je Fabricci zatrdil, da se Tržačani ne smejo predajati vitimizmu in tar nanju. Žal je v svojem sicer rea lističnem prikazu tukajšnja stvarnosti zabrenkal tudi na razglašeno struno, in sicer, ko .je omenil mož-
nost uresničitve industrijske cone na Krasu v smislu osimskih dogovorov.
Najprej je pravilno ugotovil, da je treba pred izpeljavo pobude kar se da pozorno preveriti, kako nameravajo pristojne oblasti rešiti zapletena vprašanja v zvezi z zakonodajo dela, zavarovalstvom, carinskimi in finančnimi predpisi ipd. Brž nato pa se je vprašal — upra vičeno — kakšne vrste obratov bodo zgradili ob meji in pripomnil, da bo treba od rimske vlade doseči namestitev italijanskih podjetij, «da ne bi popačili dejanskega etničnega ravnovesja med večino in 'trenutno' (attualmente) obstoječo manjšino*. Se mar tudi Fabricci boji «balkanizacije»?
Po zastopniku UIL, ki je v imenu delavstva izrazil solidarnost tr žaški radiotelevizijski postaji in rocolski sekciji KPI po fašističnih atentatih nanju, je spregovoril Gial-luz (CGIL), ki je nadrobneje ori-
sal namen splošne stavke. Z množičnim shodom v njenem okviru bo mo s prstom pokazali na tiste, ki so neposredno odgovorni za druž-beno-gospodarski propad Trsta, je dejal. S tem je mislil na krajevne zasebne podjetnike (ker niso sprožili nobene koristne pobude), na javna podjetja (ker neprestano zavlačujejo z uresničitvijo področnih načrtov), na deželni odbor (ker še ni poskrbel za smotrno industrijsko politiko v sklopu deželnega razvojnega načrta); na tržaško občinsko upravo (ker med drugim še danes ni dala v najem del za izgradnjo hitrih cest, za katere so bila finančna sredstva že nakazana v smislu osimskega sporazuma) in na rimsko vlado (ker ni pripravila nobenega količkaj resnega načrta o gospodarskem programira nju, v katerem bi lahko primemo ovrednotili vlogo našega mesta m pokrajine). Nič kaj spodbudna slika, torej, (dg)
PREDSEDNIK CUPIN NA PRVI SEJI PO OBČNEM ZBORU
Oris programske usmeritve gospodarskega odbora SKGZ
Za čim bolj strokovno delo ustanovljene štiri delovne skupine
V Trstu se ') v sredo sestal Odbor za gospodarstvo Slovenske kutlturno-gospodarske zveze. Ker je bila to prva seja po zadnjem občnem zboru organizacije, je bil govor predvsem o programu ter o zasnovi delovanja odbora.
Člani odbora, ki zastopajo gospodarske organizacije, včlanjene v SKGZ, in ki so iz vseh treh pokrajin, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost, so izdelali in sprejeli programske smernice, ki bodo vodile delovanje odbora za gospodarstvo v obdobju do prihodnjega občnega zbora.
Predlog za programsko usmeritev je podal predsednik dr. Darij Cupin, kj je uvodoma podčrtal, da se vse bolj krepi prepričanje, da je gospodarsko uveljavljanje eden osnovnih pogojev za obstoj in razvoj vsake narodnostne skupnosti in da je zato potrebno težiti k razširjevanju gospodarske osnove ter vse bolj nastopati kot resnični subjekt na ekonomskem področju. Osnovni princip, ki nas mora voditi pri obravnavi naše gospodarske politike — je dejal Cupin — je nadaljnji razvoj politike odprte meje, politike čim večjega
S SINOČNJE SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
Odobren sklep o preosnovi služb tržaške pokrajine
Resolucija o tržaškem geofizikalnem observatoriju ■ Izdaja gradiva o mednarodni konferenci o manjšinah in knjig o sedanji tržaški kulturni stvarnosti
Tržaški pokrajinski svet je na svoji sinočnji seji odobril sklep o preosnovi služb tržaške pokrajine. O tem vprašanju je poročal predsednik Ghersi, ki je uvodoma poudaril, da gre za obvezo, ki jo je pokrajina dolžna izpolniti do 30. junija. Že tu pa nastajajo prve težave, kajti ni še znano, kakšne bodo v bodoče pristojnosti pokrajinskih uprav. Nobenega dvoma ni, da se bodo te pristojnosti bistveno spremenile, kajti že obstoječa zakonodaja predvideva, da pokrajine ne bodo več pristojne za psihiatrično oskrbo in socialno skrbstvo, prav tako pa bo upravljanje pokrajinskih laboratorjev za higieno in profilak-so prešlo k druglfti fiStafflJvaHf
V	pričakovanju zakona, ki bo na novo določal naloge pokrajinskih uprav ali »vmesnih ustanov*, kot se uradno imenujejo ustanove med občino in deželo, je tržaška pokrajina predvidela predvsem okrepitev obstoječih služb, obenem pa je ustanovila nekatera nova delovna mesta. Gre predvsem za tisti sektor, ki bo nosilec odgovornosti za načrtovanje dejavnosti tržaške pokrajine. V tem okviru je predvidena zaposlitev strokovnega osebja za vprašanje kmetijstva in vzdrževanje kraškega muzeja v Repnu, ki ga bo pokrajina letos uradno odprla. Predvideno je tudi večje število upravnega osebja z znanjem slovenščine tako zaradi stikov, ki jih ima pokrajina s sorodnimi ustanovami onstran meje, kot tudi zaradi vprašanj v zvezi s slovensko manjšino.
V	začetnem delu seje je pokrajin ski svet soglasno odobril resolucito, ki obvezuje odbor, da se zavzame pri vseh pristojnih oblasteh, od krajevnih do vsedržavnih, da se odpravijo vse ovire za razvoj dejavnosti tržaškega geofizikalnega observatorija. Resolucijo je predložil odbornik Nicolini, ki je utemeljil potrebo po nujni namestitvi neka desetin strokovnega osebja ob že obstoječih obveznostih znanstvene ustanove na področju raziskav
novih energetskih virih, zaščiti okolja in predvidevanju potresov. Observatorij je visoko cenjen tudi v mednarodnem okviru in ga vabijo sodelovanju pri raziskavah tudi v Kitajskem morju. Ob sedanjem sta-ležu bi bili prisiljeni ponudbo odkloniti. Njegove razvojne možnosti so sicer velike, saj jih opravičuje pridobljeni sloves in bi pri raziskovalnem delu mogel zaposliti do tristo ljudi, kar bi obenem bistveno prispevalo k ublažitvi brezposelnosti mlade in strokovno usposobljene delovne sile. Odpraviti je zato treba zapreke, ki jih postavlja birokratsko izvajanje zakona Med številnimi upravnimi sklepi, Id jih je "škupščina' odobrila velja omeniti naložbo nekaj več kot 6 milijonov lir za izdajo dva tisoč izvodov prvega dela gradiva z mednarodne konference o manjšinah iz leta 1974. Sklep je predložil odbornik Brezigar. Pokrajina bo tudi izdala svet knjig o sodobni kulturni stvarnosti v Trstu, ki jih bodo napisali strokovnjaki s filozofske fakultete naše univerze. Služile bodo boljšemu vzajemnemu poznavanju med različnimi narodnostnimi, verskimi in jezikovnimi skupnostmi, ki živijo na našem ozemlju. Svet je sklenil tudi (z nasprotnim glasom KD, MSI in PLI) dodeliti milijon lir prispevka enotni zvezi kovinarjev FLM za delno kritje potnih stroškov ob nedavni vsedržavni manifestaciji v Rimu.
«T.L.T.», »Viva Trieste* in celo «Lucchetti serbo», kar dovoljuje domnevo, da so atentatorji bili pod vplivom fašistične in melonarske gonje. Vendar so se pri svojih naklepih zmotili: namesto RA- so prizadeli družbo za električno energijo ENEL.
Atentat na repetitor ENEL na Sv. Primožu
Neznanci so včeraj zjutraj, med 8. in 9. uro na Sv. Primožu pri Križu zažgali repetitor radijskih valov družbe Enel. S kleščami so si utrli pot skozi plastično mrežo okrog objekta ter nato vlomili v majhno kabino. Prostor so polili z bencinom in ga prižgali. S sprayem so nato popisali zidove kabine z gesli kot
...................................
PRED DANAŠNJO SEJO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Huda odločitev melonarskega odbora v zvezi s preosnovo občinskih služb
Po načrtu, ki ga namerava občinska uprava danes predložiti, naj bi ukinili nekatere pomembne občinske zdravstvene službe
Tržaški občinski odbor bo danes predložil v občinskem svetu načrt za preosnovo občinskih služb in o-sebja. V bistvu namerava na podlagi tega načrta ukiniti službo za medicino dela skupaj z nekaterimi drugimi temeljnimi službami, kot so center za motorično vzgojo, o skrba spastikov, psihopedagoška služba na šolah ter družinska posvetovalnica. Vest je vzbudila veliko ogorčenje med uslužbenci na občini, zlasti v zdravstvenem sektorju. Iz protesta nad takšnim nezaslišanim ravnanjem občinske u-prave je osebje tega pomembnega sektorja napovedalo stavkovno gi banje. S stavko so pričeli že včeraj ob 10.30 in bodo z njo nadaljevali danes do polnoči. Osebje ogroženih sektorjev je nadalje pozvalo, skupaj s svojimi sindikalnimi predstavništvi, vso tržaško javnost, naj jim izkaže solidarnost v tem kritičnem trenutku. V posebnem tiskovnem poročilu, ki so ga ob tem izdali, vabijo nadalje vse, da se udeležijo drevišnje seje občinskega sveta, ki bo, kot že rečeno, razpravljal ravno o teh vprašanjih. Od glasovanja o načrtu za preosnovo občinskih služb bo namreč odvisno, če bo center medicine dela lahko še naprej deloval ali ne.
Operaterji službe za medicino dela so zelo ostro opredelili dosedanjo politiko občinske uprave do javnih služb. Enobarvni melonarski odbor, ki v besedah kaže toliko zanimanja in občutljivosti za vprašanja onesnaženja in mestne čistoče, daje nasprotno v dejanjih prednost ozkim klientelarnim in birokratskim interesom in dejansko zanemarja vprašanja bistvenega pomena, kot so vprašanja zdravja ter kakovosti življenja v tovarnah in na te ritoriju. Za občinske upravitelje skratka nimajo več nobenega pomena poklicne bolezni, nesreče na delu, rehabilitacija handikapiranih, šolska zdravstvena oskrba na šolah in druga vprašanja. Uprava bi rada ukinila nekatere službe, je nadalje rečeno v tiskovnem poročilu, da bi imela na razpolago vse večje število prostih mest, ki bi jih nato izkoristila v ne povsem jasne namene.
Zelo ostro stališče so zavzeli tudi sindikati občinskih uslužbencev, včlanjeni v enotno sindikalno zvezo CGIL, CISL, UIL. Sindikalne or ganizacije namreč ugotavljajo, da je občinska uprava izdelala načrt za preosnovo javnih služb tajno in brez poglobljenega predhodnega po svetovanja ter ustrezne proučitve
problema. Pri izdelavi načrta občinski odbor ni upošteval stvarnih po treb skupnosti. Zanimivo je, ugotav ljajo sindikati, da jim je bil osnutek načrta predložen v proučitev šele 11. junija, potem ko zapade rok za dokončno predložitev načrta, kot znano, konec tega meseca. Sindikati so seveda osnutek načrta v celoti zavrnili in se z občinskimi upravitelji nekako dogovorili, da bodo pripravili predloge za nov osnutek. Ko bi moralo priti do novega srečanja, na katerem bi se dogovorili za nekatere pomembne spremem be, ki oi jih bilo treba vnesti v o-menjeni načrt, je nepričakovano prišla vest, da bo melonarski odbor e-nostavoo predstavil na današnji seji občinske skupščine prvotni načrt, ki predvideva, kot rečeno, ukinitev nekaterih pomembnih služb. Ta ne dopustna odločitev bo lahko imela po mnenju sindikatov hude posledice za občinske službe v celoti, tem v zvezi seznanjajo sindikati tržaško javnost še z enim nedopust-nastalega položaja je tržaški župan nim dejstvom. Kljub dramatičnosti Cecovini včeraj odklonil srečanje s sindikalnim predstavništvom, ki je zahtevalo pojasnila in skušalo posredovati, da bi se na kak način vendarle rešilo to vprašanje.
Dario Cogoi imenovan za novega predsednika tržaške družbe Stock
Včeraj je bil imenovan za novega predsednika družbe Stock Dario Gogolj’ k*i je tako nasleiHITilflh Wag-nerja. Ta se je položaju odrekel zaradi starostnih, pa tudi družinskih
ra«S$v. ............... ‘ ’
Cogoi, ki je doslej služboval v destilacijskem obratu tržaške tovarne likerjev, je bil imenovan za pooblaščenega svetnika šele lansko leto. S tem osebnih sprememb v družbi še ni konec. Delničarji so namreč na občnem zboru nadomestili po oblaščena upravnika Claudia De Pola in Franca Morpurga z Mariom Morpurgom, ki je bil imenovan za podpredsednika, in s Fredom Leonom Segalom. Prva dva vsekakor ostaneta še naprej v upravnem svetu družbe.
Carlo Wagner, ki trenutno predseduje tržaškem s združenju indu-strijcev, se je zaposlil v družbi Stock leta 1929 kot ravnatelj njenega dunajskega urada; leta 1973 je postal družbin predsednik.
Zaostruje se spor v radikalnem taboru
V radikalnem taboru se nasprot-stvo med dvema skupinama, to je med združenjem «Elio Vittorini*, ki ga vodita Pannella in Pečal Comi-notto, ter združenjem »XIII. maj*, ki mu načeluje Giulio Ercolessi, stopnjuje. Polemika se je spet razplamtela, ko so Pannella in njegovi enostavno izključili Ercolessija iz občinskega sveta, sklicujoč se na rotacijo. V občinskem svetu naj bi ostala Pannella in Pecol Cominotto ter kot prva neizvoljena Marino Busdachin in Daniela Amodeo.
»Disident* Ercolessi je na to tiskovno noto ostro reagiral ter dejal, da je takšno ravnanje v nasprotju s pravili demokratične igre.
Prepir se skratka ne bo zlahka pomiril. Zanimivo je vsekakor, da se enostavno požvižga na vsa demokratična načela prav tisti človek, ki se vsepovsod po državi tako odločno postavlja kot veliki križar demokracije.
obmejnega gospodarskega sodelovanja, gospodarske integracije našega prostora s širšim naravnim zaledjem, to je politika, ki ji danes enostavno pravimo uresničevanje duha osimskih sporazumov. Le ta je zagotovilo za razvoj celotnega tukajšnjega gospodarstva.
Večkrat je že bilo poudarjeno, da so osnovni pogoji za naš celovitejši gospodarski razvoj razpolaganje z osnovnimi sredstvi ekonomskega razvoja, enakopravno sodelovanje pri odločanju o splošnih smernicah ekonomske politike ter, kot posledica tega, udeležba v vseh organih družbenega načrtovanja in u-smerjanja. Zato moramo še naprej posvetiti veliko pozornost prav reševanju teh vprašanj.
V svojem izčrpnem poročilu je Cupin spregovoril o prizadevanjih za čim večjo in čim močnejšo prisotnost v vseh gospodarskih dejavnostih, kar naj bi zagotovilo hitrejšo rast življenjske ravni pripadnikov naše narodnostne skupnosti in obenem celovit razvoj. Ob tem se je dotaknil vrste vprašanj, katerim Odbor za gospodarstvo in nasploh Slovenska kulturno-gospodarska zveza posvečata veliko pozornost: zaposlovanje, izobraževanje in strokovno usposabljanje, kadrovanje, prostorski in urbanistični problemi, razlaščanje zemlje, razvijanje in krepitev posameznih in zadružnih oblik v gospodarstvu, stanovanjska politika, študijski in znanstveni pristop do gospodarstva in podobno.
Za razreševanje vseh nakazanih in še drugih vprašanj bo seveda potrebno tako teritorialno kot kadrovsko okrepiti vse organizacije, ki se v okviru Slovenske kultumo-go-spodarske zveze neposredno ali posredno bavijo z gospodarstvom.
Poseben poudarek v razpravi je bil dan potrebi po največji učinko vitosti in smotrnosti v delovanju odbora, ki postaja v zadnjem času vse bolj razvejano. Zaradi tega je bilo izraženo prepričanje, da je najprimerneje ločeno reševati ožja vprašanja in sicer na teritorialni o-snevi ter skupno reševati tista vpra šanja, ki so splošnejšega značaja Da bi bilo delo čim bolj strokovno, so bile ustanovljene štiri delovne komisije.
Jutri seja občinskega sveta nabrežinske občine
Občinska uprava devinsko-nabre-žinske občine sklicuj ; za jutri, 29. t.m. sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu so številna vprašanja v zvezi z osebjem, gradnjo in popravilom raznih objektov, koncesijami in prispevki. Na t ;j seji bodo obravnavali tudi nekatera vprašanja, ki so jih odložili na prejšnjih sejah.
KONČAL SE JE VČERAJ OPOLNOČI PO TRINAJSTIH DNEH
Obračun letošnjega tržaškega velesejma še kar zadovoljiv
Ogledalo si ga je skoraj 130.000 obiskovalcev - Razmeroma bogat obseg poslov tako na področju potrošnik dobrin kakor z inozemskimi operaterji
Včeraj opolnoči so se zaprla vrata 31. tržaškega mednarodnega vzorčnega velesejma. Nastopil je torej trenutek obračuna.
Sejmišče si je v trinajstih dneh ogledalo skoraj 130.000 ljudi, med katerimi je bito poleg običajnih interesentov za potrošne dobrine in radovednežev lepo število strokovnjakov, tehnikov, gospodarstvenikov in operaterjev z najrazličnejših koncev sveta. Obseg poslov je po oceni velesejemske uprave še kar zadovoljiv, kupčije pa so zadevale. kot je bilo sicer tudi v predvidevanjih, predvsem porabne artikle, kakor na primer gospodinj sko opremo, pohištvo in raznotere praktične predmete za človekov vsakdan.
Spodbudni so bili razmeroma tudi posli z inozemskimi podjetniki, o čemer pričajo številni sestanki tujih gospodarskih odposlanstev z italijanskimi partnerji in v čemer vidijo tukajšnji poslovni krogi dokaz življenjskosti in še bolj poudarjene mednarodne vloge te vsa koletne sejemske prireditve. Dokajšnjo zaslugo za to imajo kajpak že tradicionalni mednarodni specializi rani posveti in študijski dnevi.
Kolikor še vedno zadeva trgovske posle na ravni delegacij, velja omeniti zlasti ugodne rezultate snidenj s predstavništvi iz Indonezije, Gane, Etiopije in Zaireja, sicer pa niso bili nič manj pomembni stiki z zastopništvi drugih sedmih držav, ki so se velesejma udeležile z lastnimi uradnimi razstavami. To so Jugoslavija. Avstrija, Brazilija, Burundi, Filipini, Srednjeafriška republika in Zvezna republika Nemčija. Na tuje razstavljavce, ki so dospeli iz 30 držav skoraj z vseh celin, je odpadlo 269 od skupnega števila 965.
Lepo priložnost za poglobitev dvostranskih gospodarskih odnosov so pomenila srečanja z uradnimi odposlanstvi držav, katerim so bili izrecno posvečeni določeni dnevi. Ob dnevu Avstrije so se na primer razvili koristni pogovori med delegacijo Furlanije - Julijske krajine ter predstavnik: Koroške in štajer ske, a ob dnevu Jugoslavije so po
Do sreče večkrat strma pot nas pelje, sprejmi Tanja naše vse najboljše želje, Savi, Igorju, mali sestrici Sari, čestitke in vse naj — kolegi ZTT in ostali.
globili gospodarske plati osimske ga sporazuma.
Omenili smo mednarodne posvete, ki so privabili visoko število kvalificiranih zastopnikov mnogih tujih držav. Tako je bilo na sporedu dvodnevno mednarodno zasedanje o kavi (prvič pod pokroviteljstvom londonskega organizma ICO — International Coffee Orga nization), 4. zasedanje o zavarovalstvu (v priredbi družbe «Trieste Consult* in štirih tržaških zavarovalnic) in cikel posvetovanj o lesni industriji, oziroma trgovini. Trst je bil tedaj izbran za stalni sedež svetovne konference o lesu.
Na sejmu je bile še več drugih prireditev poučne in turistične narave s predvajanjem dokumentarcev, posebej pa naj omenimo pre cejšnje zanimanje obiskovalcev za novi paviljon A - B, ki je bil uresničen v okviru druge faze de] za celovit preustroj sejmišča. Dela se bodo nadaljevala prihodnji teden.
Velesejem je torej mimo, uprava je pošteno storila svojo dolžnost in že misli na prihodnjo priredbo leta 1980. Toda obenem se mora soočati z »neljubim* incidentom, ki ga predstavlja dejstvo, da je v pohištvenem paviljonu nemoteno raz stavljal nacifašist Pino Rauti; ko so se tega zavedli, je bilo prepozno in niti poseg na sodniji ni poma gal. (dg)
Jutri v gledališču Rossetti
7 «■Veselo vdovo» začetek festivala
V soboto se bo začel v gledališču Rossetti festival operete. Prireditev stopa že v deseto leto obstoja, zato organizatorji želijo primemo pro slaviti ta jubilej. Prva predstava «Vesela vdova» Franza Lebarja bo stekla v soboto ob 20.30. Vodil jo bo Hans Walter Kaempjel, režiser je Filippo Crivelli. Nastopili bodo: E-lena Zilio, Edith Martelli, Angelo Romero, Antonio Bevacgua, Sandro Massimini, Gino Pernice, Gianna lenco, Luigi Palchetti, Dario Zerial, Maria Loredan, Claudio Ciombi, Lu-cio Rolli, Gianfranco Saletta, Fulvia Gasser. Orkester in zbor gledališča Verdi bo vodil Andrea Giorgi.
miza na temo «Problemi in perspektive tržaškega območja med seda-njosto in prihodnostjo*.
Srečanja se bo udeležil tudi predsednik Confindustrie Guido Carli.
......................................nll ■■■■■"»■»..
OB JUTRIŠNJEM JUBILEJU AGENTOV JAVNE VARNOSTI
Uspešno delovanje policijskih sil za obrambo reda in prebivalstva
V enem letu so opravili skoraj 20.000 pose* gov • Uspešen boj proti razpečevalcem mamil
Župan devinsko-nabrežinske občine obvešča občane, da bo v smislu odloka pokrajinskega živinozdravnika o brezplačnem cepljenju psov proti steklini na vsem območju tržaške pokrajine, cepljenje psov pri občinski klavnici v Nabrežini od 2. do 30. julija ob ponedeljkih od 17. do 18. ure in ob četrtkih od 17. do 18. ure.
Trčenje pri Krmenkl
Mlado dekle se je včeraj poškodovalo pri trčenju med motornim kolesom in škodo pri Krmenki. 20-letna Loredana Siriani iz Ul. Gran di 6, se je peljala na svojem mo tociklu peugeot 50 proti mestu, v nasprotni smeri pa je privozila škoda, ki jo je upravljal 20 letni Henrik Krmec iz Doline. Iz še ne znanih razlogov sta motorno kolo in avtomobil trčila, pri nesreči pa se je Sirianijeva potolkla po laktu leve roke, zadobila udarec v čelo. se opraskala po rokah, ranila po kolenih in po stopalu desne noge z domnevnimi kostnimi poškodba mi. Z rešilcem Rdečega križa so jo prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 dneh.
Agenti javne varnosti bodo jutri praznovali 127-letnico ustanovitve svojega oddelka. Jubilej bodo v Trstu proslavili s svečanostjo v vojašnici »Duca D'Aosta*, katere se bosta med drugimi visokimi oblastmi udeležila tudi tržaški prefekt Mar-rosu in kvestor Giusti.
Ob tej priložnosti je tržaška kvestura izdala izčrpno poročilo o delovanju raznih policijskih oddelkov v obdobju od lanskega do letošnjega julija, iz katerega izhaja ves trud, ki so ga agenti javne varnosti vložili v preprečevanje kriminalnih dejanj in v iskanje zločincev.
Pri svojem delu so se posluževali šestih avtomobilov in treh motornih čolnov, opravili pa so tudi številne vsakodnevne preglede, prj katerih so jim bili v pomoč komisariati javne varnosti, leteči oddelek, Digos, pomorska policija, prometna, poštna in policija na železniških postajah ter medkrajevni center Interpola. Da bi preprečili morebitna roparska dejanja so spremljali pošiljke in nadzorovali 808 bančnih zavodov in javnih uradov, pri čemer so se poslu-žili 705 vozil in skupno 2.238 oseb. Od julija lani do julija letos so opravili kar 19.833 posegov, ki so jih občani zaprosili prek telefonske številke «113», agenti letečega oddelka in komisariatov JV pa so posegli skoraj 7.000-krat. V tem obdobju so približno milijonkrat zaprosili za razne podatke pri elektronskem terminalu operativnega centra na kvesturi.
Bolj zanimive so številke v zvezi z raznimi aretacijami, ki so jih o-pravili v enem letu. Agenti javne varnosti so v tem obdobju prijavili sodnim oblastem 982 oseb. Med temi so jih aretirali 22 zaradi ropov, 5 zaradi umorov ali poskusov umora, 5 zaradi namernega zanetenja požarov, 5 zaradi posilstva, 38 zaradi povzročitve namernih poškodb, 290 zaradi raznovrstnih tatvin in 3 zaradi ugrabitve.
V enem letu so organi JV izdali 6.935 glob za prekrške raznih zakonov in določil ter 19.399 glob zaradi kršitve prometnega zakonika, medtem ko so policisti na železnicah izdali 3.636 glob za prekrške določil železniške policije.
Policijski organi so tudi iztaknili ukradeno blago za vrednost, ki presega poldrugo milijardo lir, skupna vrednost glob, ki jih je zasolila prometna policija, pa znaša 115 milijonov lir. Poleg tega so našli in vrnili zakonitim lastnikom 33 ukradenih vozil za skupno vrednost 300 milijonov lir.
Zanimiv je tudi obračun enoletnega dela policijskih sil, ki sc borijo proti mamilom. Finančni stražniki in ostali oddelki, ki delujejo na tem področju, so odkrili kakih sto prekupčevalcev mam.i, od katerih so jih 47 aretirali, priprli so tri turške državljane in tri Libanonce ter zaplenili 12 kg težkih mamil in 20 kg hašiševega olja, poleg tega pa so aretirali še skupino 9 italijanskih prekupčevalcev mamil in izsledili več mladeničev, ki so kradli mamila v raznih leh.rnah.
Upravna policija je izdala 23.527 novih potnih listov in jih obnovila 8.542, izdala pa je tudi 4.087 prepustnic za maloobmejni promet in jih obnovila 48.822. Med opravljanjem svoje dolžnosti je bilo ranjenih 5 funkcionarjev, 6 podčastnikov ter 10 apuntatov in agentov.
Na jutrišnji svečanosti bodo med drugimi podelili priznanja dvema a-gentoma javne varnosti, ki sta se posebno izkazala pri svojem delu. agentu Mariu Volpeju, 'r se je iz kazal pri zaplembi 23 kg mamil in aretaciji dveh prestopnikov in agentu Paolu Pittisu za njegov poseg pri neki prometni nesreči v bližini Alessandrie.
Trije ranjeni v trčenju
dveh motociklov
V trčenju dveh motornih koles večje kubaturc na Ul. Carducci so se včeraj kasno popoldne ponesre čili dva mlada zakonca in mlade nič. Trčenje se je pripetilo prav pred postajo openskega tramvaja. Zakonca Mitja in Patrizia Križaj iz Ul. Matteotti 31 sta se peljala na hondi 400 (vozil je Mitja) v smeri proti železniški postaji. V isti smeri se je peljal tudi 23-letni Mario Cossetto iz Ul. Luciani 16 na suzukiju 500. Pred postajo o-penskega tramvaja je Cossetto ostro in nepredvidoma zavil na levo, da bi se, kot je sam dejal po zneje v bolnišnici, izognil luknji na cesti. Pri tem je zadel v hondo zakoncev Križaj in vsi trije motociklisti so se v hipu znašli na a-sfaltu. V glavni bolnišnici so Mitjo Križaja in Cossetta sprejeli na or topedskem oddelku. Prvi se bo mo ral zdravit. 20 dni zaradi rane na gležnju leve noge z domnevnimi kostnimi poškodbami, Cossetto pa si je v nesreči zlomil zapestje leve roke in zadobil udarec v desno nogo. Tudi on bo ozdravel v 20 dneh, Križajevi ženi pa so v bol nišnici nudili le prvo pomoč.
Izbor filmov z industrijsko tematiko
V tržaškem avditoriju šč je včeraj začela prireditev »Film selezio-ne 1979», ki vsebuje 42 del, med katerimi bodo v naslednjih dneh izbrali najboljše za bližnji tovrstni mednarodni festival. Omenjeni filmi imajo v glavnem industrijsko tema tiko in so zato predvsem formativnega značaja. Zadnji dan srečanja to je v soboto, je na pobudo Zveze industrijcev na programu okrogla
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Sindikat slovenske šole sporoča svojim članom, da je na razpolago na sedežu ministrska ordinanca, ki določa prošnje za nova letna imenovanja in suplence na srednjih šolah za šolsko leto 1979-80. Informacije dobite še danes od 16. do 18. ure na sedežu v Ul. Fabio Filzi 8. Rok za vlaganje prošenj na šolskem skrbništvu zapade 2. julija.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 29. junija PETER in PAVEL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.4n — Luna vzide ob 10.06 in zatone ob 23.47 Jutri, SOBOTA, 30. junija
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27 stopinj, najnižja 22,2, ob 13. uri 27 stopinj, zračni tlak 1015,9 rahlo pada, vlaga 67-odstotna, nebo 4 desetinke pooblačeno, veter 6 km na uro zahodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 28. junija 1979 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
RODILI SO SE: Andrea Rebek, Andrea Vattovane Diego Malfatti, Alessandro Corvascio, Sara Stul-le, Luisa Corvigno, Anna Rossitto, Patrizia Vesselizza, Carmelo Ficca-glia, Diego Giuseppe Spera, Valentina Morettin in Matteo Vascotto
UMRLI SO: 71-letni Giovanni Sen-cich, 28-letni Bernardo Frandolič, 58-letni Giuseppe Conti, 53-letna Anna Cernecca por. Conti, 69-letni Marino Gabroviz, 77 letna Pasqua Re-divo vd. Libiani, 75-letni Mario Del-l’Acqua, 77-letna Ana Sterpin vd. Krivičič, 79-letni Alfredo Lauretta, 77-letna Maria elementi vd. Dere-tich, 83-letni Giacomo Covacich in 69-letni Primo Castellani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Korzo Italija 14, Ul. Giulia 14, Er-ta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: td 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 • Božje polje; Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
GUIDO ZIDARIČ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 29. junija, ob 16. uri iz domače hiše.
Žalujoči: žena Leopolda, sinova Gui-Jo in Bruno, snahi, vnuki in drugo sorodstvo
šempolaj, 29. junija 1979
SOŽALJE
Upravni in nadzorni odbor ter osebje Kmečke In obrtne posojilnice v Nabrežini, izreka predsedniku upravnega odbora Guidu Zidariču iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Dne 27. junija nas je po dolgi bolezni zapustil
IVAN GRILANC
star 72 let
Pogreb bo jutri, 30. junija, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v zgoniško cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena Amalija in drugi sorodniki
Trst, 29. junija 1979 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Dne 23. junija 1979 je tragično preminil naš dolgoletni prijatelj, tovariš
SLAVKO KALADA
bivši dolgoletni direktor agencije za izvoz ln uvoz PROSVETA Beograd
Njegovim sorodnikom in sodelavcem tivu izrekamo naše globoko sožalje
in njegovemu kolek-
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
Miramarski park - «Luči in zvoki«
ob 21.30 «Miramarski sen« (v slovenščini), ob 22.45 «11 sogno im-periale di Miramare« (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50.
Ariston 21.30 «1 giorni del cielo». R. Gere, B. Adams. Barvni film. Na prostem.
Ritz 18.00—22.15 «Una calibro 20 per
' lo specialista«. Clint Eastwood. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 18.00 «Wampyr». John Ani-plas, Cristine Forrest. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 17.00 «Amici miei». Ugo Tognazzi, G. Moschin. Barvni film.
Excelsior Zaprto čez poletje.
Fenice 17.30 «MASH». D. Suther-land. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00—22.15 «Castelli di ghiaccio«. Roby Benson. Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 «Rab-biosamente femmine«. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 17.30 «La stangata«. Paul Newman, Robert Redford.
Moderno 16.30—21.30 «Uomo ragno colpisce ancora». Barvni film.
Aurora 17.00-19.15-21.45 «11 sala-rio del la paura«. Barvni film.
Capitol 17.00 Peter Falk — Tenente Colombo. «A proposito di omici-di». Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30 «Pretty baby». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Koncerti
V okviru glasbenega poletja ’79 bo danes, 29. junija, v štivanski gotski cerkvi koncert komornega ansambla gledališča «G. Verdi« iz Trsta, ki bo igral Couperinove, Tartinijeve, Bachove, Marcellove in Haydnove skladbe. Začetek ob 21. uri. Vstop prost.
Izleti
Planinska sekcija ŠZ Sloga vabi svoje člane in simpatizerje na družinski izlet na Snežnik v nedeljo, 1. julija 1979; zbirališče v Ilirski Bistrici ob 9.30 ali na Sviščakih ob 10. uri.
Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredi v soboto, 14. julija, enodnevni izlet z avtobusom po Terski dolini v Beneški Sloveniji in čez mejni prehod Učje v Šeško dolino (Bovec).
Vpisovanje do 5. julija oziroma do zasedbe mest pri Marju Zaharju v Zabrežcu (tel. 228481 v večernih urah). Potrebno je imeti prepustnico ali potni list
SPDT ob/ešča, da je odhod planincev na tridnevni avtobusni izlet v Triglavsko pogorje danes, 29. junija, ob 7. uri izpred sodnije v Trstu (Foro Ulpiano) ali ob 8. uri pred železniško postajo, uf, £>eAaoi. Povratek bo v nedeljo, 1. julija, ob 21. uri v Sežani in ob .jjri pred sodnijo v Trstu.
. PD Rovte - Kolonkovec prireja, 1. julija t.l., izlet v Pian di Cansiglio-Sacile. Odhod s križišča Brigata Ca-sale, Campanelle, Monte Sernio ob 7. uri. Vpisovanje vsak dan od 12. do 13. ure po telefonu št. 811614 Kariš.
Združenje Union priredi v nedeljo, 8. julija, izlet na Krk - Baško. Informacije na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64459 vsak dan od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. V četrtkih od 17. do 19.30 in v soboto od 10 30 do 12. ure
Razna obvestila
Združenje Union iz Podlonjerja riredi v Ljudskem domu v Podlo-jerju. Ul. Masaccio, Drugi rajon-ki praznik, in sicer v soboto, 30. tnija, ob 19. ut ter v nedeljo, 1. tliia, ob 17. uri.
PD Kraški dom z Repentabra ljudno vabi občane na sestanek, i bo danes, 29. junija, ob 21. uri občinskem kopališču v Repnu. Razpravljalo se bo o občinski in okrajinski razstavi vin.
Upravni odbor Tržaškega parti-anskega pevskega zbora, obvešča evce, recitatorje in orkestraše, da o danes, 29. t.m., v Bazovici ob 11.30 generalka za koncert, ki bo v edeljo, 1. julija, ob 18. uri v Vid-iu v «palazzetto dello šport« ob pri-ki pobratenja med furlanskim metom in Cerknem. Avtobusi bodo dpeljali iz Bazovice v nedeljo ob 5. uri.
Gledališča
STALNO GLEDALIŠČE
Danes ob 21.30 zadnja uprizoritev Goldonijevega dela «La donna dj garbo«. Predstava bo v starem Rimskem gledališču.
ROSSETTI
V okviru Festivala operete bodo jutri, 30. junija, ob 20.30 in v nedeljo, 1. julija, ob 18. uri, v gledališču Rossetti izvajali «Veselo vdovo«. Delo dirigira Hans Walter Keampfel, za režijo pa je poskrbel Filippo Crivelli. Glavni pevci in i-gralci: Elena Zilio, Angelo Romero, Edith Martelli, Antonio Bevaqua, Sandro Massimini, Gino Pernice.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM za košnjo 1 hektar dobre živinske žlahtne krme v Dolu. I-van Vižintin (Jekopič), Dol - Pal-kišče 31.
ŽENSKA z dveletnim otrokom nujno potrebuje sobo s kuhinjo v okolici Trsta. Telefon 412311 po 20. uri.
ŠTUDENTKA išče sobo ali enosobno stanovanje v najem, po možnosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «študentka».
ODDAM v najem malo dvosobno pritlično stanovanje mirnima zakoncema v pokoju, ki bi rada delala na vrtu. Telefonirati na št. 200147 od 17. do 18. ure.
ODLIČEN lak za vaša okna in jahte prodam po ugodni ceni. Mizarska delavnica Boris Grilanc - Sa-lež - tel. 229-190.
POSLOVNE prostore za pisarno ali ambulanto s petimi ali desetimi sobami oddamo v strogem središču Gorice. Telefonirati na številko (0481) 28-26 v opoldanskih urah.
PRODAM kravo sedem mesecev brejo, ima še 7 litrov mleka na dan. Alojz Lupine Praprot 11.
PRODAM novi čoln LORD 300 — krmni motor Johnson 10 Hp, pritikline ter prtljažnik za čoln, '1.550.000 lir. Telefon 422010, ob 13. uri.
IŠČEM enosobno stanovanje, po možnosti v Trstu. Upokojenka. Ponudbe na redakcijo Primorskega dnevnika v Gorici tel. (0481) 83-382.
TRŽAŠKO izvozno-uvozno podjetje DZOJ išče sodelavca - družabnika. Prosimo pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Družabnik».
PRODAJAM ritmo SL, star 6 mesecev, prevoženih 6.000 kilometrov. Telefonirati na 0481 - 45829.
FILATELISTI: samo ugodno kupim brezhibne serije Repubblica ita-liana od leta 1945 do 1954 vključno pošta in ekspresi. Ponudbe s cenami. Fila - fermo posta 34019 Sesljan - Sistiana.
PRODAM .stanovanje v. pritličju v - Kreišk* ulici štj-74 tv*4tandrežu. ..v^ftletoiifflti.m M- ,?9668 v
popoldanskih urah.
TV COI.OR posebna ponudba v juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za nlačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA Kontove! 134, tel. 225-471.
Mestna sekcija PSI o nedavnih volitvah
Na sestanku vodstva goriške sekcije PSI so preučili volilne rezultate državnih in evropskih volitev v našem mestu. Ugotovili so, da je socialistična stranka dosegla uspeh in se okrepila v vsedržavnem merilu, ne pa v Gorici in v naši deželi sploh, kjer je stranka doživela neuspeh zaradi prisotnosti številnih list krajevnega značaja. Te liste niso izvolile svojih zastopnikov, odvzele pa so glasove predvsem socialistom. Zaradi tega se je socialistično deželno predstavništvo v rimskem parlamentu tudi oslabilo, lokalne liste pa niso teh izgub nadomestile s svojimi kandidati.
Iz poročila tajništva goriške sekcije PSI zveni polemični prijem do delovanja pokrajinske federacije te stranke, kajti nazadovanje stranke na Goriškem je treba pripisati, po mnenju goriške sekcije, kontradiktorni politiki vodstva PSI na Goriškem v zadnjih dveh letih. V zadnji volilni kampanji pa je bilo zelo zgrešeno, da nista bila na kandidatnih listah Goričana slovenske in italijanske narodnosti.
Vendarle so volivci doumeli napako, ki so jo napravili na državnih volitvah 3. junija, saj so že nedeljo kasneje, 10. junija, v velikem številu spet glasovali za socialistično stranko. V sami goriški občini je na evropskih volitvah PSI dobila 2.250 glasov, kar je 700 več kot teden prej.
V okviru socialistične stranke so tudi analitično pregledali volilne rezultate. Skupščina članov bo v nedeljo, 1. julija, ob 9.30.
Interpelacija KPI pokrajinskemu predsedniku
Pokrajinska komunistična svetovalca Gianna Pirella in Ivan Bra tina sta poslala predsedniku Pa guri interpelacijo, v kateri zahtevata sklic sestanka zastopnikov skupin, ki so zastopane v pokrajinskem svetu. Na tem sestanku naj bi preučili potrebe raznih konzor cijev, ki se ukvarjajo s socialnim skrbstvom in zdravstvenimi vprašanji in katerih je član tudi pokrajinska uprava.
Ta sestanek je tembolj nujen, ker pripravljajo sedaj ti konzorciji svoje proračune in tudi ker predvidevajo veliko povečanje osebja, kar bi seveda pomenilo porast stroškov in porazdelitev tega porasta med člane konzorcijev, t.j. med pokrajino in občinami.
BANCA Dl CflEDITO Dl TRIE3TE TRŽAŠKA KRE0.1TN A BANKA
	PjplB
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV	
28. 6. 1979	
Ameriški dolar	829,-
Funt šterling	1790,—
Irski funt šterling	1705,—
Švicarski frank	498 —
Francoski frank	190.—
Belgijski frank	26,-
Nemška marka	448,50
Avstrijski šiling	60,50
Kanadski dolar	705,-
Holandski florint	405.'—
Danska krona	153.—
Švedska krona	191,—
Norveška krona	160.—
Drahma	22,-
Mali dinar	41,25
Veliki dinar	41,25
	
	
Odločali bodo o postavitvi nove tržnice
Tržiški občinski svet bo na seji 2. julija razpravljal o izvršilnem načrtu za noyo , pokrito tržnico, ki jo bodo zgrgdifi na prostoru nekdanje tovarne 'Čolonificio Triestino, -med ulicami Plinio. Nuova. in Ulico sv. Frančiška.
O gradnji nove pokrite tržnice je govor že vrsto let, od idejnega načrta pa do začetka gradnje pa je, kakor znano, po navadi zelo dolga pot. Za objekt bodo predvidoma porabili dve milijardi lir. S to vsoto pa naj bi uredili tudi neposredno okolico.
Najbrž pa bo na ponedeljkovi seji prišlo na dan tudi vprašanje, v kakšne namene uporabiti prostor, kjer sedaj stoji stara tržnica. Mnenja so v tej zvezi precej različna. Najbolj verjetna se zdi možnost, da bi tu uredili parkirišče za avtomobile.
NOVE OVIRE PRI ISKANJU IZHODA IZ KRIZE V COTONIFICIO TRIESTINO
Zveza industrijcev postavlja vrsto nesprejemljivih zahtev in predlogov
Gre za napad na sindikalne svoboščine, ogorčeno izjavljajo sindikati Včeraj so tekstilci demonstrirali pred sedežem deželnega sveta v Trstu
predlogov in zahtev po omejevanju sindikalnih svoboščin.
Goriška zveza industrijcev je namreč, najbrž tudi pod vplivom stališč, ki jih ta organizacija zagovarja na vsedržavni ravni, naslovila sindikatom dolgo pismo z vrsto čudnih in za delavce vsekakor nesprejemljivih predlogov, od katerih predstavlja višek predlog o preklicu veljavnosti vseh v zadnjih petih letih sklenjenih dogovorov. Vsebino pisma, ki so ga prejeli šele te dni, pa sindikati skrbno preučujejo. Ne more pa biti nikakarš-nega dvoma, da bodo na to provokacijo najostreje odgovorili. Pri tem je vsekakor zanimiva ugotovitev, da so podobna stališča, čeprav v nekoliko drugačni obliki, že prišla na dan proti koncu lanskega leta, ob sindikalnem sporu v tovarni Mani-fattura Goriziana.
Izgledi za izboljšanje položaja torej res niso najboljši, saj se stališča, namesto, da bi se zbližala, še zaostrujejo.
V	ponedeljek odhod v kolonijo
V	ponedeljek, 2. julija, bo odpotovala v Fomi di Sopra skupina 24 otrok iz revnih družin, ki bodo v tem kraju preživeli 25 dni počitnic. Letovanje je omogočila podružnica Rdečega križa, ki je malčkom oskrbela tudi obutev in obleko ter drugi pribor. Malčki so iz raznih krajev na Goriškem, 2 sta iz Kr-mina, 1 iz Dolenjega, 5 iz Gorice, 2 iz Gradišča, 6 iz Gradeža in 4
iz Vileša ter 2 iz Tržiča.
Razstava v vrtcu v Ulici V. Veneto
Podgorski tekstilci so se včeraj že drugič v razdobju nekaj mesecev zbrali na manifestaciji pred deželnim sedežem v Trstu ter vnovič opozorili, da je od začetka krize v tem podjetju poteklo že več kakor poldrugo leto, do bistvenih premikov, ki bi jamčili izboljšanje položaja, pa ni prišlo. Skupaj s podgorskimi delavci, ki so včeraj stavkali osem ur, so se manifestacije v Trstu udeležili tudi predstavniki delavcev iz vseh tekstilnih podjetij na Goriškem.
Delegacijo tekstilcev je sprejel predsednik deželnega sveta, Mario Colli, sestanka pa so se udeležili predstavniki, oziroma načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu Zorzenon (KPI), Pittoni (PSI), Vi-gini (KD) in Giuricin (LpT), medtem ko predstavnikov drugih strank ni bilo zraven.
Člani tovarniškega sveta in predstavniki sindikata tekstilcev FUL TA so predsednika deželnega sveta seznanili z dosedanjim potekom krize v tem največjem goriškem podjetju, ki traja že vse od novembra leta 1977 ter ga zaprosili za posredovanje, da bi v najkrajšem času prišlo do štiristranskega sestanka na deželnem odbomištvu za trgovino in industrijo. Do omenjenega sestanka naj bi prišlo že konec maja, vendar se je odborniku Rinaldiju doslej pod takimi ali drugačnimi izgovori uspelo izogniti neposrednemu soočenju. Sindikalni predstavniki so predsednika deželnega sveta nadalje opozorili na nujnost sklicanja 2. deželne konference o tekstilni industriji, v okviru katere bi bilo mogoče izdelati srednjeročni načrt razvoja te dejavnosti v deželnem merilu in na podlagi katerega bi bilo mogoče poiskati tudi izhod iz krize za podgorsko predilnico in tkalnico.
Reševanje krize v podgorski tovarni, je mogoče zadovoljivo izpeljati le v širšem, deželnem merilu.
Medtem ko je Mario Colli obljubil takojšnje posredovanje za sklic sestanka neposredno prizadetih strani, pa je goriška zveza industrijcev pripravila delavcem podgorske tovarne in tekstilcem na Goriškem nasploh, novo presenečenje. Pri tem velja vsekakor zebeležiti, da je pri reševanju dolgotrajne krize v- tem podjetju, vse do nedavna zastopala dokaj nevtralno stališče. Zdaj pa namerava preiti v protinapad in to z vrsto ^ndjlfate nesprejemljivih
NA PODLAGI STATISTIČNIH PODATKOV ERSA
V PRIREDBI PD « DANICA* IN VZPI
Od danes do nedelje tridnevni Piknik na Vrhu
Za ljubitelje pesmi in plesa bodo igrali < Mejaši» in cOtavjo Brajko>
Tri dni bo trajal tradicionalni piknik, ki ga na Vrhu prirejate vsako leto domače prosvetno društvo «Danica» in krajevna borčevska sekcija. Praznovanje se bo pričelo že danes zvečer, ko bodo imeli na sporedu tekmovanje v briškoli. Prireditelji vabijo vse, ki jih zanima te priljubljena igra, saj bodo na razpolago bogate gastronomske nagrade. Enako tekmovanje bo za briškolaše tudi jutri zvečer, spet bodo na razpolago bogate nagrade.
Danes zvečer se bodo na Vrhu zbrali tudi zastopniki prosvetnih društev, ki so včlanjena v SPZ. Pogovorili se bodo o dosedanjem in bodočem delovanju.
Teža praznika pa bo jutri in v nedeljo zvečer osredotočena na zabavno glasbo, predvsem na domačo glasbo. Zaradi tega bodo jutri zvečer, od 20. ure dalje, igrali «Meja-ši», priznan ansambel sestavljen iz Goričanov in Novogoričanov, ki je
dosegel že precejšnjo priljubljenost med našimi in tudi med furlanskimi ljudmi. Prav teko si prireditelji nadejajo, da bo privabil poslušalce tudi ansambel Ottavia Brajka iz Kopra, ki uspešno igra narodne skladbe v raznih krajih Primorske in širom po Sloveniji. Ansambel Ottavia Brajka bo igral v nedeljo zvečer.
Posebnost vrhovskega praznika pa bo 2. pohod po Krasu, netekmo-valni pohod na progi 12 kilometrov. Ta bo v nedeljo 1. julija. Od osme urb dalje bodo vpisovali na zbornem mestu na Largi, odhod bo ob 9. uri. Udeleženci morajo prehoditi 12 km dolgo progo v treh urah. Vpisnina znaša 2000 lir. Na progi bodo kontrolne in osvežilne postaje. Vsi udeleženci bodo dobili spominsko kolajno, razne skupine pa bodo dobile še pokale in posebne nagrade.
Prepričani smo, da bodo tudi ob letošnjem pikniku Vrhovci imeli precejšen uspeh. V poletni vročini bo večerni izlet na Vrh prav prišel vsakomur, ki se bo hotel osvežiti in se tudi naužiti domačih dobrot ter lepega razgleda na goriško kotlino.
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE — KMEČKA ZVEZA SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT — DIJAŠKA MATICA SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
VABIJO NA
USTANOVNI OBČNI ZBOR
Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje
DANES, 29. JUNIJA 1979, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje, v TRSTU
DNEVNI RED:
1	Uvodno poročilo pripravljalne komisije
2	Pozdravi gostov
3	Odobritev statuta
4	Izvolitev upravnega svete 5. Razno
Zaradi del zaprta Mamelijeva ulica
Razkopavanje ulic je zlasti v me stu sila nerodna zadeva, zaradi katere se največ jezijo predvsem avtomobilisti. Sicer pa smo najrazličnejših kopov v Gorici že kar vajeni. Zdaj polagajo cevi za kanalizacijo, potem na istem mestu spet telefonske kable itd. Skratka ena samo gradbišče.
Zaradi del pri napeljavi telefonskih kablov, bo v prihodnjih dneh povsem zaprta Mamelijeva ulica v Gorici. Tako je odločilo goriško županstvo ter odredilo njeno ponovno odprtje takoj po zaključku zemeljskih del. Zapora bo predvido ma trajala nekaj dni.
Nezadržno nazadovanje živinoreje v deželi Furlaniji Julijski krajini
V zadnjih desetih letih se je število glav govedi znižalo za nadaljnjih 15 odstotkov - Preusmerjanje na pitanje govedi za zakol
Te dni je deželna ustanova za I ti se je z živino ukvarjalo 45.739 kraju Dobia. Gre za 42-letno Marijo razvoj kmetijstva (ERSA) objavila j kmetovalcev, leta 1977 pa samo še Ferletti, poročeno Zambon iz šta-statistične podatke o stanju živino- j 26.604. Največji padec števila rej- rancana. Menda je v zadnjem času
Še bolj zgovoren pa je podatek o številu rejcev. Pred desetimi le-
MED NEDEUSK0 SVEČANOSTJO V VIDMU
Spomenik furlanskim partizanom ki so padli na ozemlju Slovenije
Ob tej priložnosti pobratenje med krajem Rizzi (Videm) in Cerknim - Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor
Mladinske Delovne Akcije
79
KOŽBANA
SUHA KRAJINA — KOZJANSKO
15/7
5/8
4/8
2/9
INFORMACIJE:
SKGZ — TRST, Ulica »v. Frančižka 20 — Tel. 744249 SKGZ - GORICA, Ulica Malta 2 — Tel. 24-95
Vsak torek In petek od 18 do 19 ure.
V nedeljo, 1. julija, bo v Vidmu (Frazione Rizzi-Villaggio del Sole) velika javna manifestacija ob odkritju spomenika padlim furlanskim partizanskim borcem, ki so se borili in žrtvovali svoja življenja v Sloveniji. Slovesnost, posvečena spominu na skupni boj za svobodo, bo povezana tudi s pobratenjem med krajem Rizzi in Cerknim.
Slovesnost se bo začela ob 9.30, ko se bodo začeli zbirati bivši borci in domače prebivalstvo in ko bodo začele prihajati številne delegacije bivših borcev iz Slovenije. Najavljene so delegacije iz Cerknega, ki bo seveda najštevilnejša, iz Idrije, Tolmina, Nove Gorice, Sežane Kopra in Pirana. Prisotne bodo tudi delegacije VZPI-ANPI iz Trsta, Tržiča in Gorice in verjetno še iz drugih krajev tržaške, videmske in goriške pokrajine.
Pri odkritju spomenika na videmskem pokopališču, do kamor se bodo udeleženci slovesnosti podali v sprevodu, bodo sodelovali godbr na pi hala in zbor tovarne ETA iz Cerknega ter godba in zbor krajevnega ob-
reje v naši deželi in sicer v razdo- j cev so zabeležili na Tržaškem, kar bju zadnjih desetih let. Slika ni j za preko 52 odstotkov, nekoliko n žji ravno vzpodbudna, saj se število j na Goriškem (48 odstotkov), na Vi-govedi nezadržno niža, posebno v | bernskem (43,5 odstotka), najmanj predelih, kjer je še do nedavna ži- pa v pordenonski pokrajini (36,4 vinoreja pomenila če ne glavni, vsaj odstotka).
enega glavnih virov dohodka. Od le- Poleg splošnega nazadovanja v ta 1968 do lani se je število govedi številu glav, so zanimivi premiki v znižalo za okrog 15 odstotkov, od sami sestavi črede. Tako se je ob-nekaj nad 235 tisoč glav v letu čutno znižalo število krav molznic, 1968 na okrog 215 tisoč konec leta saj se rejci, ki še vztrajajo v ži-1977. Medtem ko so v nižinskih pre- vinoreji, raje preusmerjajo v pita-delih zabeležili padec za okrog 10 nje govedi za zakol. Ta pojav je bolj odstotkov, se .je število živine v go- izrazit v nižinskih predelih, zaradi ratem svetu znižalo kar za dobrih razmeroma poceni pridobivanja kr-22 odstotkov. Naravnost porazen pa- mil. medtem ko je na hribovitih podeč pa so zabeležili po letu 1976, po dročjih na prvem mestu še zmeraj katastrofalnem potresu.	pridobivanje mleka.
V zadnjih letih je nadalje opaziti velik razkorak med številom malih in srednjih rejcev, katerih število stalno upada, po drugi strani pa je zmeraj več velikih hlevov s pre-k 50 in 100 glav živine. Tako se je v zadnjih desetih letih kar podvojilo število hlevov s preko 50 in preko 100 glav živine. Živinorejskih o-bratov s preko 50 glav je bilo lani že 192, takih s preko 100 glav pa 77. To na področju cele dežele.
Zanimivo bi bilo ugotoviti prave vzroke tolikšnega osipa pri srednje velikih rejcih. Vzrokov bo najbrž več, ne med zadnjimi pa vsekakor pomanjkanje načrtovanja v kmetijstvu. Tako se kmetje v nižinskem svetu preusmerjajo v pridelovanje žitaric in predvsem koruze na škodo živinoreje. Po drugi strani pa je treba računati s še zmeraj prenizkimi odkupnimi cenami mesa in mleka in prevelikim deležem posredniške mreže.
močja. Govorili bodo videmski župan odv. Angelo Candolini, predsednik Zveze borcev iz Cerknega ter predsednik VZPI-ANPI z- deželo Furlanijo - Julijsko krajino, Federi-co Vincenti.
V popoldanskih urah bodo na pro gramu razna športna tekmovanja in pa odprtje razstave o odporniškem gibanju. Vrhunec popoldanskega sporeda bo nastop Tržaškega partizanskega (Jevškega zbora pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. Partizanski zbor se bo predstavil z novim mednarodnim programom «Zemlja in narodi«. Nastop bo ob 18.30 v videmski Športni palači, ki lahko sprejme do 5.000 ljudi in ki so jp videmske občinske oblasti ljubeznivo odstopile za to priložnost.
Pokrajinsko združenje obrtnikov
obvešča avtoprevoznike, ki razpolagajo s stalnimi dovoljenji za prevoz blaga v Jugoslavijo, da dovoljenja veljajo tudi za časovno omejeno obdobje v juliju Zato jih ni treba pošiljati v Rim skupaj s statističnimi polami.
doživljala duševne motnje in prav to pojasnjuje njen usodni skok pod ekspresni vlak.
Si bo živinoreja v naši deželi o-pomogla? Pri deželni ustanovi za razvoj kmetijstva so glede tega vprašanja precej optimisti. Računajo, da se bodo v kratkem že pokazali sadovi velikih naložb za obnovo živinoreje zlasti v krajih, ki jih je prizadel potres in kjer so zgradili že nad 300 hlevov. Po drugi strani pa bi moral ugodno vplivati na poživitev živinoreje zakon o obdelavi o-puščenih zemljišč. Za konec pa še podatek, kako je s stenjem živinoreje v goriški pokrajini. Lete 1977 se je s to dejavnostjo ukvarjalo 1277 rejcev, živine pa je bilo 11.996.
Obvezno cepljenje živali v videmski pokrajini
Pokrajinski veterinarski urad iz Vidma je z odlokom 18. t.m. uvedel obvezno cepljenje psov, krav, ovac in konj prot1 pasji steklini. U-krep je bil potreben, ker so v zadnjem času zasledili v severni Ita-lii, zlasti v videmski pokrajini, in v severni Sloveniji precej primerov pasje stekline. Cepljenje, ki je brezplačno, bo treba opraviti do 15. septembra.
Včeraj, se je- zaključila razstava risb in'ročnih^drfpki s« jih med letom napravili otroci, ki so obiskovali slovenski občinski otroški vrtec v Ul. Vittorio Veneto. Kot je znano, sta v lanskem šolskem letu v tem vrtcu delovali dve sekciji, v katerih je bilo vpisanih 44 otrok.
Dvanajst jih letos zapušča vrtec. Kot nam je znano, so starši deset otrok vpisali v prvi razred slovenske osnovne šole v Ul. Vittorio Veneto, enega v slovensko osnovno šolo v štandrežu, ena družina pa se je izselila. Predvidevajo, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu okrog štirideset otrok obiskovalo ta vrtec, zato bosta tudi v prihodnje (pouk v vrtcu se prične 1. septembra) potrebni dve sekciji. Kakšna razlika od takrat, ko vrtca v južnem delu sploh ni bilo!
Večer ob tabornem ognju
Sovodenjski planinci pripravljajo jutri zvečer pohod v neznano, namenjen predvsem najmlajšim. Zbra li se bodo ob 19.30 pri Kulturnem domu, od koder se bodo podali na cilj, ki ga žal ne smemo razkriti. Ob tej priložnosti bodo tudi nagradili udeležence šole v naravi, z nedavnega pohoda na Debelo grižo in Vrh. Za zaključek pa bodo prižgali še taborni ogenj, tako, da bo vzdušje res pravo.
K udeležbi vabijo predvsem mladino, ki je sodelovala na pohodu Sovodnje - Vrh - Debela griža.
..i......................i......
V GALERIJI LOJZETA ŠPACAPANA
V Gradišču bo dva meseca antološka razstava S. Altierija
Gre sa prvi prikaz tridesetletnega delovanja priznanega slikarja iz Koprivnega
Ugotovili so istovetnost ženske, ki jo je v sredo popoldne povozil vlak na progi Tržič - Benetke, pri
V razstavni galeriji Lojze Špacapan v Gradišču ob Soči bo od 13. julija do 2. septembra antološka razstava del slikarja Sergia Altierija z naslovom nAltieri 1949 - 1979». Gre za prikaz plodovitega in uspešnega tridesetletnega delovanja tega slikarja iz Koprivnega, ki se je najprej uveljavil v Gorici in v naši deželi, v kasnejših letih pa v širšem italijanskem svetu.
Razstavo prireja galerija sodobne deželne umetnosti v Gradišču v : sodelovanju z deželno upravo Fur- | lanije - Julijske krajine, občino Gradišče in letoviščarsko ustanovo1 v Gradišču. Gre za nadaljevanje j vrste antoloških razstav, ki so jih • priredili v Gradišču v zadnjih' letih. Pričeli so leta 1967 z Bartoli-nijem, nadaljevali, med drugimi, s Špacapanom leta 1970, Macchiutti-jem leta 1971, Zigaino leta 1973, Ciussijem leta 1974 in Pasolinijem lani.
Ob priliki razstave — Altierijeve slike bodo razstavljene v vseh salonih drugega nadstropja galerije — bodo izdali tudi katalog. V njem |
bodo uvodna beseda kritika Maria De Michelija, trideset barvnih re produkcij Altierijevih del in vsa umetnikova bibliografija. Na voljo obiskovalcem bo tudi pregled Altie-rijevega dela z diapozitivi. Prodajali bodo poster razstave in original-n i grafiko, ki jo bodo ob tej priliki izdali v 50 izvodih.
V Spetru ob Nadiži natečaj «Moja vas»
Prihodnjo nedeljo, 1. julija, ob prazniku Petra in Pavla, bo v špe-tru ob Nadiži že tradicionalni praznik *Moja vas*, na katerem bodo nagradili otroke, udeležence tega natečaja v slovenskem narečju.
Pobudo za to srečanje je dal študijski center Nediža, sodelovali pa bodo številni pevski zbori, glasbeni ansambli in gledališke skupine. Krajevne ustanove, tvrdke, združenja, pokrajina in dežela so prispevali razne nagrade. Začetek praznika bo že v soboto. Ta dan bo odprtje likovne razstave umetnice Maruške Ruttar. Istočasno bodo v ^Beneški galeriji» odprli fotografsko razstavo domačih fotoamaterjev.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 8. julija, avtobusni izlet v Zagreb. Vpisovanje na sedežu društva do ponedeljka, 2. julija. Na razpolago je še nekaj prostih mest.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 1. julija, izlet na Stol nad Kobaridom (1674 m). Odhod z lastnimi sredstvi s Travnika ob 6. uri. Udeleženci naj se osebno ali po tčflsfonu zglasijo na sedežu društva, zaradi ureditve prevoza namreč. Društvo nadalje obvešča, da so napovedani izlet na Kanin preložili zaradi obilice snega.
Prosvetno društvo Briški grič iz
Števerjana bo tudi letos priredilo avtobusni izlet v Slovenijo. Na pot bodo odšli 29. julija, domov pa se bodo vrnili 30. julija. Obiskali bodo poleg Gorenjske še Logarsko dolino ter avstrijsko Koroško. Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri Silvanu Pittoliju, Klanec 22.
Razna obvestila
Odbor za vodenje Slovenskega poletnega središča vabi starše otrok, ki bodo obiskovali središče, na sestanek, ki bo danes, 29. t.m., ob 18. uri v Dijaškem domu na Svetogor-ski cesti št. 84.
Kino
Gorica
CORSO 17.00-22.00 «Altrimenti ci arrabbiamo«. T. Hill in B. Spencer.
VERDI Zaprto zaradi dopuste do 27. julija.
VITTORIA 17.00-22.00 «La contes-sa, la contessina e la cameriera«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 cViaggio con Anita«.
PRINCIPE 18.00 - 22.00 «AnimaI-house«.
Nora Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Moja draga Iza». Jugoslovanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Zadnji žarek pred mrakom«.
DESKLE 19.30 «Pom pom dekleta*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi
PETER PANG0S
Pogreb bo danes, 29. junija, ob 9.30 v Jamljah.
Žalujoči: žena, sin in hčeri t družinama
Jami je, 29. junija 1979
Z zadnjega srečanja v letih 1941 do 1945 mlade tržaške generacije slovenske in italijanske narodnosti, ki se je takrat v vrstah mladinske organizacije in zveze komunistične mladine borila za osvoboditev izpod fašistične in nacistične strahovlade. Srečanje je bilo v soboto, 23. junija v Kulturnem domu v Trstu in je prineslo dogovor o zajetju spominov udeležencev na takratni boj in njihovo organizirano sodelovanje v revolucionarnem boju tržaške mladine za svobodo
KAZIMIERZ MOCZARSKI:
POGOVORI Z RABLJEM
Poljski pisatelj je bil v zaporu z nacističnim zločincem
Srečno naključje je pripeljalo poljskega časnikarja in urednika Kazimierza Moczarskega po vojni v skupno jetniško celico z enim. najmračnejših in najbolj nečlovek ii esesovskih generalov, z Jiirgenom Stroopom.
Kazimierz Moczarski je bil sposoben časnikar in viden javni delavec v Poljski demokratski stranki. Med okupacijo Poljske se je pridružil protihitlerjevski konspiraciji in postal borec Armie Kra-jowe (domače armade). Deloval je v Biroju za informacije in propagando pri glavnem poveljstvu Armie Krajovoe. Posebno se je odlikoval v času varšavske vstaje poleti 1944. leta. Po vojni pa je več let, od začetka avgusta 1945 do konca aprila 1956, prebil po raznih ječali. Pred koncem 1956. leta — potem ko je prišel na oblast Gomulka — je vojvodsko sodišče za mesto Varšavo obnovilo sodni postopek, zavrnilo vse očitke proti Moczarskemu in ga popolnoma rehabilitiralo.
V času svojega desetletnega jetnikovanja po poljskih zaporih
S skupnim bojem do bratskih vezi
Zadnji čas jo, da zberemo ves zgodovinski material, da ne gre v pozabo velika stran, ki smo jo zapisali v zgodovino Primorske in predvsem Trsta
Uspešne zaključne boje za osvoboditev Trsta enotam IV. armade JLA in IX. korpusa NOV in POS je podprlo tudi samo mesto s svojo notranjo borbeno organiziranostjo proletariata slovenske in italijanske narodnosti. Ta odpor je tudi v Trstu začenjal in zorel že od leta 1941, ko so se kot njegovi organizatorji vračali iz Slovenije prekaljeni borci za pravice delavcev iz vrst komunistične partije. Povezovali so se s tržaškimi delavci obeh narodnosti in skozi ta skupni boj kovali bratske vezi med Slovenci n Italijani ter s tem postavljali trdne temelje bodočega sodelovanja in prijateljskega sožitja na stičišču dveh držav. Osimska pogodba je samo logično nadaljevanje tako zastavljenega sodelovanja in sad spoznanja, da je odprta meja zgodovinska nuja, ki ljudem na eni in drugi strani te meje omogoča mir, varnost in blagostanje.
Žal pa je Trst še vedno tudi mesto nasprotij in leglo šovinističnih sil, ki jim je Osimo obležal v želodcu in zanj enako krivijo tako Beograd kot Rim. V boju proti u-veliavitvi njegovih določil jim pridejo prav vsi mogoči nizki udarci tja do strašenja z invazijo Bosancev na bodoča delovišča v prosti industrijski coni na Krasu, kar bojda pomeni ne samo neposredno nevarnost za Trst, marveč naj se bojijo’ celo Benetke. Na žalost pa se tudi na takšne nesmisle lovijo naivni kalini in nasedajo tudi tako nemogočim izmišljotinam.
Ob vsem tem pa skušajo predvsem razvednotiti vlogo subjektivnih sil borbenega Trsta obeh narodnosti že od leta 1941, negirajo protifašistični boj do septembra 1943 — kljub pošastnim procesom proti tem borcem pred izrednim fašističnim sodiščem za zaščito države, proti številnim Slovencem, Hrvatom in tudi Italijanom v letih 1927 do 1943 — kar dovolj glasno priča tako o obsegu, kot o vsebini in trajanju protifašističnega boja na Primorskem in v Istri.
čeprav je bilo o resnični zgodovini tega boja napisanih že več publikacij v slovenščini, italijanščini in tudi drugih jezikih, na primer v angleščini in francoščini, in se zlasti v novejšem času načrtno in organizirano lotevamo še podrobnejših raziskav, zbiranja pričevanj in ustrezne dokumentacije, pa vendarle prepočasi reagiramo na poplavo tiskane subjektivizacije te zgodovine zlasti v italijanščini V skladu s šovinistično - nacionalistično orientacijb posameznih piscev, k; menijo, da s takšno zgodovinsko neresnico predvsem branijo »ogroženo italijanstvo Trsta», si tudi takšne potvorbe zgodovine utirajo pot v širšo javnost. Ker nanje — vsaj začasno in vse predolgo — ni pravega ali sploh nobenega odgovora vsaj v obliki kritične ocene, se tudi takšne laži zlasti pri mlajši generaciji počasi spreminjajo v re-
snico, kakršno si pobudniki takšnega pisanja želijo.
Nepoučen bralec bi morda iz tega sklepal, da nam niti ni do takšnega razčiščevanja zgodovinskih netočnosti v obravnavanju zgodovine protifašističnega boja v Trstu, kar pa še zdaleč ni res. Smo le premalo učinkoviti in predvsem v uresničevanje zastavljenih programov in načrtnega dela pri zbiranju zgodevinskega gradiva in pričevanj ter premalo pozorni -na nasprotne poskuse razvrednotenja-našega boja. Po drugi strani pa se vendarle uspešno spoprijemamo z zastavljenjenimi nalogami, koordiniramo napore v zbiranju gradiva in pričevanj zlasti za obdobje 1941 - 1945 in še širše na Tržaškem.
Zavedamo se, da posebno glede pričevanj lovimo zadnji vagon zadnjega vlaka. Vrste neposrednih u-deležencev revolucionarnega boja proti fašističnemu terorju in po septembru 1943 proti združeni na-cifašistični strahovladi se že močno redčijo, skoraj vsem že peša spomin ali pa je ta mnogokrat vse preveč enostransko obremenjen z letom 1948. Zato toliko bolj pozdravljamo pobude za srečanja, kot je bilo lani s tržaškimi aktivistkami protifašistične ženske zveze in nato zajetje njihovih spominov na delovanje v letih od 1941 do 1945, ali kakor je bilo srečanje v soboto, 23. junija, s takratnimi mladinci in aktivisti zveze komunistične mladine, kakor so že bila srečanja med nekdanjimi pripadniki tržaškega proletariata obeh narodnosti, povezanih v odborih delavske enotnosti in njihovih oboroženih e-notah v mestu in podobno.
Po raznih tirih je tako v Trstu in Ljubljani, v Kopru in Novi Gorici zbranega kar precej tega gradiva, dokumentov in pričevanj o zgodovini Trsta in tudi širše Primorske s Slovensko Istro. Veliko je še tega gradiva po arhivih, tako v Trstu, kot v Ljubljani in Beogradu, pa v Rimu in Londonu. Vendar pa vsi
ti tiri vodijo k enotnemu cilju, k izdaji obsežne knjige, ki naj zanamcem ohrani resnično podobo skupnega boja in posamično vlogo Slovencev in Italijanov na Tržaškem v tem boju za svobodo in zmago nad mračnimi nacifašistič-nimi silami. Seveda pa tega dogajanja ni mogoče obravnavati ločeno od boja celotne Primorske in I-ste ali še širše in tudi narobe, ker je Trst organsko zraščen s svojim širšim zaledjem. Tega dejstva ne more odpraviti nobena meja in nobena lokalistična politika, nobeno potvarjanje zgodovinske resnice.
Prav upoštevanje tega dejstva in seveda spoznanje, da nam je poslej usojeno skupaj živeti ob tej odprti meji, lahko bistveno pripomore k hitrejši uveljavitvi res dobrih sosedskih odnosov in v tem sklopu rešitev vseh tistih vprašanj, ki naj ljudem na eni in drugi strani te odprte meje omogočijo boljše in lepše življenje.
Končno sta Italija in Jugoslavija imeli pred očmi predvsem ta cilj.
ko sta sprejeli in uveljavili Osimske sporazume. Čeprav je morda do njihovega popolnega uresničenja sicer še dolga pot, le prejkoslej o-staja zgodovinska nuja, iz katere so nastali, bili zapisani in postali obveznost za obe mejni državi. In to kljub nasprotovanju, ki je zra-slj iz spoznanja ogroženosti nenapisanih privilegijev nekaterih meščanskih sredin v Trstu, saj v o-groženost italijanstva ali celo za lase privlečeno ogroženost obstoječi državne meje spričo znane zunanje politike Jugoslavije tako noben pameten človek ne verjame.
Nevarni pa so še vedno lahko nepopravljivi ponarejevalci zgodovine. Njihovemu ribarjenju v kalnem se moramo odločno upreti, preprečiti njihove umazane namere z doslednim razkrinkavanjem teh in takšnih prizadevanjih je prav gotovo prednost na naši strani, ker je z nami zgodovinska resnica, ki je nobena potvarjanja ne morejo trajno pregnati v pozabo.
RASTKO BRADAŠKJA
Iz umetnostnih galerij
M. Sedmach v občinski
Med razstavami zadnjih mesecev v tržaški občinski galeriji je bila razstava Manuele Sedmach zagotovo ena najbolj celovito zaokroženih razstav. Njena olja so vsebinsko in tehnično dovršeno izpeljana in napredno zasnovana, tako da ustvarjalnost te mlade tržaške slikarke verjetno presega raven njenih vrstnic iz tržaške šole za umetnost. Odkar je pričela pred sedmimi leti javno nastopati, ni bilo v njenem delu opaziti odstopanja od začrtane umetniške poti, ki je vodila v navidezno abstraktnost, a je bila vendarle povezana s stvarnostjo prirode, čeprav z ne vsem takoj opaznimi vezmi likovnega oblikovanja.
Na njeni zadnji razstavi v tržaški občinski galeriji je prevladala rdeča barva, vendar ne kričeča rdeča barva, torej barva katere svetlobno valovanje prehaja iz infrardečega v toplotno valovanje, ki je izvor vsega živega in neživega na zemlji.
Ne glede na omenjeno, razstavljene slike učinkujejo mirno v svoji natančnosti risbe} v svojih krivuljah in skromnih barvah, v črnikastih in belkastih dodatkih, ki se utapljajo v rdečini. Iz njih diha neka veličastnost prirodnih sil, ki silijo preko svojih robov. Zato pa tudi ne prenašajo običajnega
uokviranja, ker bi okvir zajezil občutek valovanja, ki jih sproščajo slike, razporejene po prostoru z velikim smislom za razmerja površin sten s površinami oziroma formati slik. Te slike lahko zdaj visijo pokončno, drugič poležno, zdaj v parih ali celo v triptihih, s čimer se optičnemu občutku pridružuje še malone muzikalična ritmičnost.
Tej harmoniji je slikarka domiselno postavila v kontrastnost še povsem drugačne slike, risbe oka-menele fluktacije kamenin zaskrk-njeno krčevitih črt na belem papirju, ki ga prekriva, v obliki o-glatih skal okensko izrezan rdeč papir skladne barve z rdečino olj.
M B.
Prejeli smo
VITA CECOSLOVAčCA, Štev. 6 za leto 79. Izdaja tiskovn- agencija Orbis iz Prage. Revija izhaja v italijanščini, nemščini, francoščini, španščini in v angleščini. Uredništvo: Praga 2, Vinohrad-ska ulica 46.
TEMPO, tedenski ilustrirani športni časopis, štev. 692. Izdaja ga beograjsko založništvo Politika.
je naključje hotelo, da je bil Moczarski dlje časa v isti celici z nacističnim vojnim zločincem, esesovskim in policijskim generalom Jiirgenom Stroopom.
Jiirgen Stroop je bil kot general SS in policije eden najvidnejših e-sesovskih veljakov ter Himmler-jevih zaupnikov, hkrati pa je bil ubogljivi izvrševalec njegovih navodil. Kot takšen je zaslovel kot eden najbrezobzirnejših in naj-okrutnejših hitlerjevskih vojnih zločincev, ki je prejel po vojni svoje plačilo najprej pred ameriškim, potem pa še pred poljskim vojaškim sodiščem, ki sta ga obe obsodili na smrt in so ga leta 1952. obesili v Varšavi.
Stroopovo medvojno zločinsko delovanje se je raztezalo skoraj na vse evropske dežele, ki jih je bil okupiral in pregazil nacizem: od Francije do Ukrajine, od Poljske do Grčije, kjer je bil povzročitelj številnih in hudih zločinov proti človeštvu v ZSSR in na Balkanu. Predvsem pa je bil neposredno odgovoren za uničenje varšavskega geta leta 1943, ko je bilo likvidiranih nad 70.000 Židov.
In tako smo dobili svojevrsten, morda edinstven dialog med krvnikom in njegovo žrtvijo v posebnih, jetniških razmerah, ki so na eni strani nudile dokaj neposreden in objektiven pogovor med sojetnikoma, im drugi strani pa so našemu avtorju tudi omogočali, da je pogumno in kvalificirano načel z vojnim zločincem vrsto vprašanj in pogovorov, ki bi jih bilo nemogoče opraviti bodisi m svobodi, bodisi pred sodiščem.
In iz teh pogovorov je nastala tako edinstvena knjiga, ki nam jasno in plastično ne prikazuje samo anatomije in duhovne podobe nacističnega veljaka in zločinca Stroopa, temveč posega globlje v psihologijo, sociologijo in sploh eksistenco nacističnega monstruma. Zato pisec predgovora h knjigi Franciszek Ryszka u-pravičeno piše med drugim, da naš avtor ni ubil informator sensu stricto, temveč da je uporabljal *kritični filter» in skušal pripraviti svojega informatorja do tega. da bi povedal kar največ.)
Zato njegovo sporočilo, ki ga beremo v knjigi, bolj spominja na delovanje obveščevalne službe ali — kar na zasliševanje na sodišču, ker se opira na skrben in pretehtan izbor vprašanj, katerih namen je rekonstrukcija življenjske poti in kariere esesovskega generala	J ose fa	ali Jur gena
Stroopa.
Tako so ti običajni spomini nehote dosegli višjo stopnjo zgodovinskega vira in to na področju preučevanja fašizma. !P'rt'lehi’pa'tildi ne smemo pozabiti;'>da- sc 'je moral naš avtor ves čaš svčjčga ■ jetnikovanja zatekati izključno h lastnemu spominu, saj si pogovo1 rov kot je običaj, ni smel niti beležiti niti zapisovati svojih pripomb in opažanj. Zato je tem bolj presenetljivo, da je njegov zapis vesten in natančen ter se do pičice ujema s sočasnim stanjem zgodovinske znanosti, čeprav je tudi res, da se je Moczarski po rehabilitaciji lotil obširnega zgodovinskega preučevanja, da bi preveril vse tisto, kar si je bil med pogovori v ječi zapisal v svoj spomin.
Tako je torej nastalo edinstveno zgodovinsko memoranško delo, ki se na eni strani bere tekoče in napeto, na drugi strani pa kaže v vsej goloti in pretresljivosti mračno sociološko in psihološko podobo nacističnega rablja, ki je v svoji zaslepljenosti, podrejenosti zločinskim idejam in nasilju pojmoval ubijanje za poklic, pa naj je šlo pri tem za sistematično uničevanje varšavskega geta ali pa genocidne pokole po drugih podjarmljenih deželah Evrope.
In končno, za pisanje našegi avtorja je tudi značilno, da skorajda nikjer na številnih straneh svoje obsežne knjige ne govori o sebi. Njegova podoba ostaja v senci, kakor da je v resnici samo instrument, ki prenaša sporočilo o življenjepisu in karieri člana esesovske elite — hitlerjevskega zločina Jiirgena Stroopa,
Zato so «Pogovori z rabljem) podoben dokument in to ne samo
z vidika sodobne zgodovinske in naše literature. To je besedilo brez olepšav, fantaziranja in netočnosti. To je ambiciozno besedilo, čigar ambicioznost je upravičena, zakaj napisana je nenavadno domiselno, čeprav je v sodbah zadržano.
«Pogovore z rabljema je za založbo «Borec» iz Ljubljane preveril France Vodnik, knjigo pa je domiselno opremil Matjaž Vipotnik.	D. Ž.
Iraški arheologi so v bližini mesta Hadit v zahodnem Iraku odkrili ostanke starega mezopotamskega mesta, kj izhajajo iz tretjega stoletja pred našim štetjem. Odkritje je zelo pomembno, ker gre za ostanke riajstarejšega mesta na tem področju. Ostanki pa bodo služili za boljše spoznavanje razmer v oni davni dobi, seveda v primerjavi z razmerami bližnjih področij, ki so bila, kot je znano, razmeroma dobro naseljena.
«Ohcet v Ljubljani»
Letos bodo prikazali prekmurske navade, za prihodnje leto pa bi mogla priti v poštev Primorska z našim zamejstvom.
Od 11. do 15. julija 1979 bo v Ljubljani osrednja turistična prireditev <iOhcet v Ljubljani, s katero skušajo obnoviti stare običaje, istočasno pa turistično poživiti glavno mesto Slovenije in okrepiti njegove prijateljske stike z drugimi mesti vse Evrope. Program letošnje prireditve je izdelan na osnovi ljudskih šeg in običajev Prekmurja in predstavlja stvaren prispevek predstavitve bogate ljudske zakladnice tudi širšim krogom.
«Ohcet v Ljubljani* ne bo samo tradicionalna poroka, temveč tudi predstavitev raznih folklornih običajev predvsem iz Slovenije, toda tudi iz drugih slovenskih pokrajin in iz raznih krajev Evrope, pa tudi iz zamejstva in zdomstva. Organizatorji so zato prosili za sodelovanje strokovnjaka Slovenske akademije znanosti in umetnosti, etnografskega muzeja, etnološkega društva, raznih poklicnih muzejev in galerij, založb in seveda sredstev množičnega obveščanja.
Predvsem pa se bo mobilizirala Ljubljana, ki hoče nudili vesel, hkrati pa veren vpogled v slovensko ljudsko izročilo in šejje. 'Posebej je treba poudariti, da bodo sku-- šali dosledno izUreiU vse. kar spominju na kič in to tako v glasbi, kot v drugih izraznih sredstvih.
Celotna prireditev bo trajala ves teden, višek pa bo dosegla s poroko, ki bo v soboto, 14. julija na ljubljanskem magistratu in kjer se bo poročilo več parov iz Slovenije, pa tudi od drugod. Poroka se bo zaključila z gostijo na Gospodarskem razstavišču.
Organizatorji so pomislili tudi na Slovence v zamejstvu. Tokrat, žal, še ni bilo mogoče organizirati večje udeležbe, vendar pa Slovenska zveza že zbira prijave za narodne noše, agencija Aurora pa bo organizirala poseben avtobus.
Za prihodnje leto pa podjetni predsednik turistične zveze Slovenije in predsednik organizacijskega komiteja Leopold Krese, meni. da bi prireditev posvetili Primorski, še zlasti primorskim zamejskim Slovencem in tako nekako idealno združiti to tosred-njo» slovensko ohcet s tradicionalno našo kraško ohcetjo, ki je v jeseni na Repentabru. To bi bila izredno lepa priložnost, da se obnovijo stari o-bičaji, pa tudi, da se osrednja Ljubljana in preko nje, širo ka javnost spozna z našimi pristnimi običaji.
f
50.
L
Branko Babič
1
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vslaji in revoluciji 1941 - 1912
J
Napad se je začel 2. novembra 1942 okrog devetih zvečer. Do naslednjega popoldne je brigada izvršila vse naloge in likvidirala prej določena sovražnikova oporišča. Svojo nalogo so opravile tudi druge brigade. Tako je- bil sovražnik nenadno stisnjen v sam Bihač in v noči na 4. november je sledil neposreden napad na mesto. Po 42 urah trdovratnih bojev je bil sovražnikov odpor zlomljen, biha-ška posadka popolnoma uničena in mesto ter 50 vasi osvobojenih. Bitka je bila silovita in ogorčena, ker se je sovražnik branil na življenje in smrt. Ustaši se, kot vemo, niso predajali in zato je bil boj z njimi izredno hud. Toda tudi bihaska operacija je dokazala, da se vojska NDH brez pomoči okupatorja ne more uspešno upirati naši osvobodilni vojski.
Zmaga v Bihaču je bila velikega pomena za nadaljnji razvoj osvobodilne vojne v celoti. Tako obsežna in kombinirana operacija narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije je pomenila uvod v njeno dejavnost še širšega obsega, pri čemer je ta vojska rastla tako po izkušenosti kot po veliko-
sti in postala pomemben del zavezniških sil protifašistične zveze.
Po zavzetju Bihača je bilo ustvarjeno veliko osvobojeno ozemlje, ki se je raztezalo od reke Neretve in Rame na jugovzhodu pa vse do Kolpe in Karlovca na severozahodu. To je že bila država v državi oziroma prva državna tvorba, osvobojena V okupirani fašistični Evropi. Ta »Titova država«, kot jo je imenoval sam nemški okupator, je obsegala kar 50.000 kvadratnih kilometrov. Torej je bila skoraj tako velika kot Belgija in Nizozemska skupaj.
Bihač je postal tedaj središče intenzivne politične aktivnosti. Tu je bilo konec novembra prvo zasedanje AV NOJ in prvi kongres mladine Jugoslavije, ki mu je predsedoval Ivo Ribar-Lola. (*)
Belo./ 1l.ptimf.puit
L krp/Ukt hilfmft Idila,/J
t. krtlllkt brigadi * Dvor.
41-J™' 4 w,oU\
IOS. KRUPA
©
nL Grmeki
ptfiinntkl odrti
irt Pii k .Airlt italnica M dtlovl 104.
' o£Tj
'	““K1" \\ W ^ V
pirlinniit tntgt ^	• Mprllittllikt'intgt
J. gonu *.og
jv?*"
t, kiijllkt bilgtdt
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti: Obletnice
13.00	Predniki, risani filmi
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Jezik za vsakogar
18.15	Pravljica dneva
18.20	Ana, dan za dnem
18.30	Moj prijatelj konj, 4. nadalj.
19.00	Programi pristopanja
19.20	Pepton Plače, 27. epizoda
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Tam tam
Aktualnosti dnevnika 1
21.35	Teleclub
Goli uslužbenec
22.00	Politična tribuna
V	nocojšnji razpravi na temo vladne krize bodo sodelovali predstavniki vseh političnih strank.
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim: Knjige
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Dokumenti in tehnike
18.15	Otroško gledališče
18.45	Kdo bo rešil kneginjo? — 18.55 Dnevnik 2 — Šport
19.15	Black Beautpjeve dogodivščine - Talec TV film
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	Luigi Ganna — detektiv Pod znakom vodnarja —
21.45	Ultalia del boom
V	nocojšnjem tretjem nadaljevanju oddaje «L’Italia del boom» se skušajo prikazati problemi, ki jih je odprl novi politični kurz, seveda v tedanji dobi. Gre za vrsto vprašanj, kot na primer izseljevanje gradbene špekulacije, določene ekonomske izbire, ekonomsko načrtovanje, stališče KPI nasproti levi sredini, izseljevanje kmetov s podeželja v mesto, skratka velike spremembe v načinu življenja. Vse to so spremembe, ki so močno vplivale na razvoj življenja v deželi
Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti vmes iz Rima:
Konjske dirke
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.20	Poročila
18.25	Deček Skok - otroška serija
18.40	Otroci kamnov, nadalj.
19.05	«Nadigravanje» 3. del
19.35	Obzornik
19.45	Spanje — iz cikla Človekovo telo
Ob raznih priložnostih govo-
rimo o spanju in vseh tistih posebnosti, ki jih prinaša spanje. Z današnjo oddajo se zaključuje ciklus namenjen zdravstveni vzgoji. Spanje je prvi pogoj za delovno sposobnost in sploh za življenje. Spanje sodi k prvobitnim potrebam človeka. O nespečnosti pa avtorji oddaje menijo takole: z jemanjem uspavalnih tablet ne bomo re šili svojih težav. Nasprotno! Za preprečevanje slabega sna se moramo ravnati po nekem delovnem urniku in se primemo utruditi. Mnogokrat bi bilo bolje, da se zvečer v miru sprehodimo, kakor pa da ležemo v postejo napeti in samo čakamo na spanec.
20.15	Risanka
20.30	Dnevnik
21.00	Glasbena risanka, zabavno glasbena oddaja
22.00	Junaki serijskega filma:
Golo mesto
Številni gledalci se še spominjajo detektivskih serij, ki jih je jugoslovanska TV prikazovala v preteklih letih. Mnogi junaki teh serij ali posameznih epizod so vsaj med prikazovanjem posamezne serije postali del našega življenja, čeprav se seveda z njimi nismo nikoli zavestno identificirali. In prav zato, ker je v gledalcih še živ spomin na vse te najrazličnejše like, so sestavili ciklus, v katerega so uvrstili posamične zaključene zgodbe iz teh serij.
22.50	Dnevnik
23.05	Nočni kino:
Zares čudno, Jot
Koper
20.20	Odprta meja
20.50	Stičišče
21.00	Risanke
21.15	Dnevnik
21.30	Amerikanka v Sieni, film Igrajo: Dian. Dors, Vittorio Gassman, Franca Valeri
23.00	Rokomet
23.05	Propagandna oddaja
23.15	Rokomet — 2. polčas Zagreb
19.15	Mali svet
19.45	Glasbeni klub
21.00	Glasbena risanka
22.00	Trnova pot, nadaljevanka
23.35	Dosje našega časa: Leto 1976
ŠVICA
17.40	Noč na strehi — film
20.05	Dokumentarni film
20.35	Vsi v Ameriko — TV film
22.45	La signora di Forte Pierce — TV film
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.0v,
15.30,	17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro 'W Miše;'1!7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Ženska stran nebttg 9.05 Zvoki Latinske Amerike; 9.30 Iz beležnice Irene Žerjal; 9.40 Disco mušic; 10.05 Simfonični koncert; 11.35 U-spešnice leta 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Glasba v razvedrilo;
13.15	Letošnja »Primorska poje»; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Gremo v kino; 15.35 Na goriškem valu: 16.00 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak: 16.50 Malo dixielanda; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Klasična glasba v lahki izvedbi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30.
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.15	Poje Zdenka Kovačiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani'; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Samoupravljale ; 15.10 Poje zbor Ro-salpina di Bolzano; 15.33 Mini juke box; 16.55 Izletnik; 17.00 Poslušaj mo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Glasovi in zvoki; 18.32 Melodije, ki jih ne moreš pozabiti; 19.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
7.30.	8.25, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Pregled zamejskega tiska; 8.30 do 13.59 Prenos RL;
14.30	Jugoslovanska poi scena; 14.37 Naši zbori pojo; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes;
16.00	Prenos RL; 16.30 Glrsba po željah; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Svirač igra, kolo svira; od 18.00 dalje Prenos RL.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.0,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00-7.30 Jutranje prebujanje; 7.45 Poštna kočija; 9.00 Radio anch’io;
11.00	Opera - kviz; 11.30 Veliki i-talijanski popevkarji; 12.03-13.15 Vi in jaz; 14.03 Radio 1 — jazz;
14.30	Zvezdne note; 15.03 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.00 Kontrabas v iskanju ljubezni; 17.30 Glasbeni program z Mino; 17.55 Mala zgodovina angleških besed; 18.05 Rdeči hudiči: zgodovina italijanskega kolesarstva; 18.30 Ali veš? 19.15 Poslušaj večeri se; 20.25 Razsodba; 21.03 Simfonični koncert.
LJUBLJANA
7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 7.00 Dobro jutro rojaki na tujem; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan;
9.30	Glasbena pravljica; 9.44 Naši umetniki; 10.05 Z radiom na poti;
10.45	Turistični napotki; 11.05 «Rezervirano za...»; 13.00 Na današnji dan; 13.10 Z orkestri in so listi; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz naših krajev; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Simfonični koncert; 15.25 Glasba po željah; 16.35 Od melodije do melodije; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Od a rije do arije; 19.3u S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč, otroci!;
20.45	Ansembel Gorenjci; 21.00 U-ganite, pa vam zaigramo...; 22.06 Oddaja o morju in pomorščakih;
23.30	Besede in zvoki; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Prostor za reprize.
Konec junija in prve dni julija 1942 se je vojska znašla v položaju, da se je morala prebiti iz obroča. Na sliki stanje dne 3. julija 1942
Na Kozari, kot tudi drugod, bi vojska ne bila vzdržala, če bi je ne podpiral narod. Na sliki civilisti, ki so prinesli hrano svoji vojski
na Palež
Po zmagi v Bihaču je prišlo do ustanovitve divizij in korpusov, kar je kazalo na skokovit razvoj narodnoosvobodilnega boja in na njegovo afirmacijo v mednarodnem okviru. Po Bihaču je začel tudi naglo toniti vpliv jugoslovanske begunske vlade v Londonu. Razvidna je postajala njena dvojna vloga — zavezništva v protifašistični koaliciji zunaj in odkritega sodelovanja s fašističnim okupatorjem v deželi.
Po prihodu v osvobojeni Bihač se je tudi iztekel moj življenjski »intermezzo« v Bosanski krajini. Štirinajst dni sem se zadrževal v Bihaču in čakal na poziv za odhod v
Slovenijo. V tem času sem se udeleževal raznih sestankov, zborovanj, kongresov in drugih manifestacij ter tako doživljal nepozabni utrip tedanjega Bihača. To je bil čas zmagoslavja, navdušenja in poleta množic ter zaupanja v lastne sile. čeprav je bil pred nami še dolg in težaven boj, česar smo se vsi dobro zavedali, ni bilo omahovanja. Razbitje okupatorske in ustaške oblasti je ustvarilo pogoje, da se v boj vključijo velike množice, zlasti muslimanskega prebivalstva. Tako je bila iz že obstoječih muslimanskih enot in novih borcev ustanovljena 8. muslimanska brigada, kar je pričalo o nedvoumni zmagi naprednih sil ter o enakopravnosti narodov, hkrati pa je to pomenilo poraz ustaške teorije o muslimanskih Hrvatih.
ODHOD V SLOVENIJO
NA POT V SLOVENIJO
Kakor sem že omenil, se je ravno v tem času pripravljala skupina oficirjev NOV, da bi šla v Slovenijo kot kadrovska pomoč slovenski vojski. Nestrpno sem že pričakoval, da tudi mene in Dušana Boleta priključijo tej skupini. In tako sva ob koncu novembra dobila poziv, naj se zglasiva v Bosanskem Petrovcu, kjer je bil tedaj vrhovni štab NOV Jugoslavije. Ob najinem prihodu so bili tam že zbrani vsi oficirji, določeni za Slovenijo. Tedaj smo bili deležni velikega doživetja: sprejel nas je namreč vrhovni komandant tovariš Tito. V svojem nagovoru nam je povedal, zakaj gremo v Slovenijo in nas na kratko seznanil s tamkajšnjimi razmerami, nato pa se je z vsemi rokoval.
(*) Ivo Ribar - Lola je bil izredno bister, sposoben in obetajoč voditelj naše revolucije in nastajajoče nove Jugoslavije. Padel je na Glamoškem polju, ko so nemška letala bombardirala Glamoč in naše letališče. Prav tedaj se je pripravljal, da bi z letalom poletel v Italijo, kjer naj bi se srečal z zavezniškimi voditelji, da bi se dogovorili o usklajevanju skupnih operacij.
KOLESARSTVO
1. ETAPA DIRKE «T0UR DE FRANCE»
avtomobilizem
VN FRANCIJE
Bernaudeau (Fr.) nova rumena majica Danes poskusne vožnje
Etapo je nepričakovano osvojil domačin Bittinger - Italijan Battaglin tretji - Favoriti se včeraj niso potrudili
LUCHON — Dva «navadna kolesarja* sta bila junaka včerajšnje, prve etape francoske kolesarske dirke. Etapo je namreč osvojil Rene Bittinger, rumeno majico pa je oblekel Jean Rene Bernaudeau.
V včerajšnji, zelo naporni etapi je bilo pričakovati, da bodo favoriti sprožili prve napade in si s tem tudi zagotovili vodilna mesta. Ni pa bilo tako, če izvzamemo Italijana Battaglina, ki je nekajkrat poskušal srečo. Battagbnu ni uspel podvig, vseeno pa je v tej etapi osvojil dobro tretje mesto in je sedaj na skupni lestvici peti.
Po začetnem »premirju*, ko je vsa skupina kolesarjev lagodno vozila, so se prvi resnejši boji vneli prvi vzponu Portillon. In prav v tem delu etape je uspel Francozoma Bittingerju in Bernaudeau beg. Ubežnikoma sta se pridružila še Šved Nilsson in Francoz Alban. Četverica kolesarjev je dosegla maksimalno prednost 1’55”. Tedaj pa je Battaglin začel napad na u-bežnike, najprej je dohitel Nilsso-na, nakar še Albana. Bernaudeau in Bittinger pa se nista pustila presenetiti in sta se sama predstavila na ciljno ravnino. No, v končnem sprintu je bil prisebnejši Bittinger, ki je kar za 100 m pustil za seboj soubežnika, ki pa je bil tudi z drugim mestom zadovoljen, saj je tako vseeno oblekel rumeno majico.
Danes bo na sporedu druga etapa (na kronometer v vzponu), in sicer Luchon - Superbagneres (24 km).
VRSTNI RED 1. ETAPE
1.	Bittinger (Fr.), ki je prevozil 228,600 km v 6.51T2'’
2.	Bernaudeau (Fr.)	po	8”
3.	Battaglin (It.)	po	32'
4.	Alban (Fr.)	po	45”
5.	Hinault (Fr.)	po	47”
6.	Baronchelli(It.)	po	49”
7.	Kuipper (Niz.)
8.	Zoetemelk (Niz.)
9.	Pollentier (Bel.)
10.	Meslet (Fr.)
11.	Martinez (Fr.)
12.	Nilsson (šve.)
13.	Verlinden (Bel.)
14.	Lubberding(Niz.)	po 1T3”
15.	WeUens (Bel.)
SKUPNA LESTVICA
1.	Bernaudeau (Fr.)	R.57’38”
2.	Bittinger (Fr.)	po 4”
3.	Hinault (Fr.)	po 24 ’
4.	Zoetemelk (Niz.)	po 24”
5.	Battaglin (It.)	po 28”
.6. Kuiper (Niz.) -.omrMpo.rSfpl
7.	Verlinden (Bel.) **	po 36”
8.	Nilsson (Šve.) in FoL»i o .m/..
lentier (Bel.)	po 41”
10. Baronchelli (It.)	po 42”
NOGOMET
Prestopni rok v Jugoslaviji
Čalasan podpisal za zagrebški Dinamo
Nogometna sezona v Jugoslaviji se je komaj iztekla, že jutri pa bodo nekatere prvoligaške ekipe začele s pripravami za prvenstvo 1979/80. Ligaško tekmovanje se bo namreč letos pričelo že 15. julija, da bi tako spomladi omogočili o-limpijski reprezentanci čim daljše in temeljitejše priprave za Moskvo. Kot je znano bodo lahko na olimpijskih igrah igrali vsi nogometaši, tudi profesionalci, ki niso nastopili na svetovnem prvenstvu v Argentini.
Prav zato je bil tudi letošnji prestopni rok v Jugoslaviji zelo kratek. Prvoligaški nogometaši so že sklenili svoje pogodbe, ekipe pa lahko privabijo v svojo sredo še amaterje (v roku osmih dni).
Tudi letošnji prestopni rok ni bil preveč bogat. Senzacionalnih pre mikov ni bilo, saj najboljši igralci še vedno raje podpisujejo pogodbe za tuje klube, tako da prestopni rok v državi zadeva le manj znane igralce. Edini važnejši premik je prestop napadalca Olimpije Ča-lasana k Dinamu iz Zagreba, čala-san je sklenil kar štiriletno pogodbo, medtem ko mu je Olimpija ponujala dveletni dohodek. Ljubljanski prvoligaš se je tako znatno o-šibil v napadu, kjer je (avtor spomladanskega »preporoda* zelenih) Mehmed Buza podpisal novo pogod bo. Zato pa so se Ljubljančani znatno okrepili na sredini igrišča. Iz Kosovske Mitroviče je prišel krilni napadalec Savovič (za mladinsko državno reprezentanco .je igral 6 tekem), doslej član Trepče, v krat
kem pa se bo verjetno z vodstvom sporazumel tudi njegov klubski tovariš Ljiljak. Pomembno okrepitev bi za Olimpijo pomenil povratek Vilija Amerška iz tujine, za Olimpijo pa bo igra! tudi branilec Hajduk (Čelik).
Ljubljanski klub so zapustili Tuk-ša, Djurič in Matovič, žal, bo največji up ljubljanskega nogometa Marko Elsner v kratkem oblekel vojaški dres, tako da lahko trdimo. da bo tudi v tej sezoni Olimpija odigrala podrejeno vlogo.
Med ostalimi naj omenimo, da bodo v naslednji sezoni igrali za tuja moštva član Dinama Vabeč, ki bo nastopal v Franciji, vratar Vojvodine Ratko Svilar, ki bo branii barve slavnega iiizozemskega A-jaxa in pa Ivica Senzen, ki je zahteval izpisnico za ZRN.
Sistem jugoslovanskega prestopnega roka pa omogoče še kakšno nadaljnje presenečenje, tako da bodo ekipe zadobile jasnejši videz ie čez nekaj dni, ko se bodo pričeli uradni treningi.
To bo že osma letošnja dirka formule 1 za SP
DIJON (Francija) — Z današnjim prvim dnem poizkusnih voženj se bo uradno pričela VN Francije v formuli 1. To je že osma dirka letošnjega svetovnega prvenstva in zaradi odpovedi VN švedske je obenem tudi prva dirka drugega dela prvenstva po novem tekmovalnem sistemu. To pomeni, da bodo v preostalih osmih preizkušnjah piloti lahko upoštevali le štiri najboljše uvrstitve.
Po prvem delu prvenstva so torej že na vrsti prvi obračuni. Novi model Ferrarijevih avtomobilov je letos dokazal svojo očitno premoč. Scheckter in Villenueve sta bila v zadnjih štirih dirkah absolutna protagonista, saj sta vsak po dvakrat zmagala. Ferrari je, kot kaže, strl celo odpor presenetljivih ligierjev, ki so po prvih treh VN, z neoporečnimi zmagami prevzeli vlogo velikih favoritov. Mnogi so celo menili, da bo letošnje prvenstvo pravi monolog francoske znamke, ki je nato nekoliko popustila. Poleg tega se je, kot je znano, pred kratkim med letenjem z zmajem poškodoval pilot Patrick Depailler ,ki bo nared le za VN Nizozemske.
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiittniMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiifiiiiiiiiiMa
KOŠARKA
KONČALO SE JE PRVENSTVO « PROPAGANDA »
«Plavi» so povsem zadovoljili
Borova A ekipa je osvojila prvo mesto ■ B ekipa na zadnjem mestu
Ob koncu letošnjega prvenstva »propaganda*, v katerem je Borova A ekipa osvojila prvo mesto in je šele po dodatni tekmi prepustila ekipi Don Bosco naslov pokrajinskega prvaka, smo vprašali dirigenta Pina Bradassija, kakšne vtise je odnesel s prvenstva in kako oceni nastop Borovih fantov.
«Naj povem, da letošnji uspeh ni naključen, ampak je logičen sad triletnega dela. Program, ki smo ga tokrat začrtali, je predvideval postopno vključevanje bolj nadarjenih igralcev v ekipo, ki naj bi bila v bodoče jedro za bolj zahtevne nastope. Taka skupina fantov letnika 1966 je pod vodstvom trenerja Marka Mesesnela v teku letošnje sezone krepko napredovala v elementih igre,-zato ne vzbuja začudenja njena odlična končna uvrstitev.
Glede prvenstva moram reči, da jč' bilo- le-to izenačeno, čeprav bi po moči lahko ..razdeli ..ekipe v dve skupini r.jivs prvoegotovo sodijo Ala-barda, Don Bosco, Bor A in Inter 1904, v drugo pa Ricreatori, Servo-lana, Ferroviario in Inter Milje. Naša druga ekipa Bor B je bila gotovo najšibkejša in je nastopala izključno v rekreativnem pomenu. Največ tehničnega znanja je pokazala ekipa Don Bosco, največje napredovanje in gotovo najbolj obstoječa pa se je izkazala naša ekipa Bor A.»
Še nekaj o ekipi Bor A. Začela je prvenstvo s skupino 13 igralcev, ki se je nato skrčila na 10 zaradi bolezni. V poštev so prišli tudi trije igralci minibasketa (letnik 1967). To so imena nastopajočih s številom danih košev: Bradassi 344. Civardi 2 Jagodic 10, Jogan 18, Paoli 16, Semen 22, Slama 2, Tavčar A. 91, Tavčar B. 29, Tremul 92, Vascotto 19, Volk 272, Zaccaria 52.
Nekaj zanimivosti: v 15 tekmah so borovci dali 962 košev, prejeli pa 679 (poprečno na vsaki tekmi
64 danih in 45 dobljenih).
Prisoten na vseh tekmah je bil edino Darko Bradassi, po enkrat so manjkali Aleksij Tavčar, Pavel Volk in Dario Zaccaria.
Najboljši strelec ekipe je bil Darko Bradassi (poprečno 23 košev na tekmo), sledi mu Pavel Volk z 19 koši itd.
Najboljši odstotek prostih metov ima Franc Tremul, ki je zadel skoraj vsak drugi met (47,4 odst.), sledita mu Vanja Jogan (44,4 odst.) in Aleksij Tavčar (42,9 odst.).
«če upoštevamo v kakšnih pogojih je letos trenirala ekipa, ocenim i-zid prvenstva za zelo pozitiven. I-gralci in njihovi starši so pokazali navdušenje in navezanost na društvo, za kar se jim toplo zahvaljujem. Upam, da bomo z dograditvijo pokritega igrišča premostili mnogo letošnjih nevšečnosti in da bodo tako dane možnosti za nadaljnje in še večje uspehe,* je dodal Bradassi.
-	Meko
KOLESARSTVO
DIRKA PO JUGOSLAVIJI
Cehoslovak Mraz prevzel vodstvo
............................
V OKVIRU VAŠKE ŠAGRE
Tek po boljunskih ulicah
Nastopilo je več kot trideset tekačev
V okviru vaške šagre so priredili v Boljuncu tek po vaških ulicah. Prireditev je imela zelo lep uspeh, saj je svoje sile pomerilo več kot 30 mladih tekačev in tekačic iz Bo-ljunca in sosednjih vasi.
Rezultati so bili taki:
1.	SKUPINA (1.300 m)
Cicibani
(rojeni leta 1968 in mlajši)
1.	Korošec Fabrizio, Boljunec 5’09”
2.	Sancin Izidor, Boljunec 5’18”
3.	Kozlovič Jaro, Mačkolje 5’20”
4.	Prašelj Giuliano, Boljunec 5'23”
5.	Sancin Niko, Boljunec 6’05”
- 6- Zobec Denis, Boljunec 6’06”
7.	Vodopivec Marko, Boljunec 6’17”
8.	Polh Robert, Boljunec 6’18”
9.	Ota Aleš, Boljunec	6'28”
10. Zobec Miran, Boljunec 8'00
Cicibanke
(rojene leta 1968 in mlajše)
1.	Gregori Miriam, Lonjer 5T9"
2.	Fontanot Moira, Dolina 6’24”
3.	Kozlovič Varka, Mačkolje 6’30 ’
2.	SKUPINA (1.800 m)
Naraščajniki
(rojeni leta 1965 do 1967 vključno)
L Gregori David, Lonjer 6’19"
2.	Maver Henrik, Boljunec 0'28
3.	Bonanno Fausto, Lonjer 6’32”
4.	Saksida Marko, Lonjer 6’34"
5.	Žerjal Robi, Boljunec 6'44" 6- Pečar Vasilij, Lonjer 7’02” 7. Zudek Alfred, Lonjer 7’12”
8-	Brigadini Fabio, Lonjer 7’14"
9-	Kofol Marino, Boljunec 7’50
Naraščajnice
(rojene leta 1965 do 1967 vključno)
L Žerjal Daniela, Boljunec 811”
2-	Pečenik Nataša, Boljunec 8 15
3-	Mauri Kristina, Boljunec 8’54 4. Alberti Elena, Boljunec 9 12 3- Žerjal Nadia, Boljunec 10’03
3.	SKUPINA (3.600 m)
Člani
(rojeni leta 1964 in starejši)
1.	Ruzzier Fabio, Lonjer 13’46”
2.	Zudek Aleskander, Lonjer 14’15”
3.	Meneghetti Franco, Bolj. 14'31’j
4.	Bossi Marino, Lonjer 15’30”
košarka
TURNIR V CHIETIJU
Drugi poraz Jugoplastik«
CHIETI — Tudi v drugem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v Chietiju je Jugoplastika, ki nastopa brez Šolmana, Jerkova in Kr-stuloviča, izgubila. Spličani so se v drugem kolu spoprijeli s peterko Rodrigo Chieti, ki se je za to priložnost ojačila s tremi ameriškimi košarkarji (Nelson, Moore in Jordan). Zmagal je Rodrigo Chieti z 98:92 (62:52).
Najboljša v splitskih vrstah sta bila Kruščič (20 točk) in Dukan (18 točk). V vrstah Rodriga pa je zlasti blestel Američan Jordan s 25 točkami
V drugi tekmi 2. kola je ameriška selekcija CBM Ali Starš iz New Yorka premagala Arrigoni Rieti s 100:93 (56:63).
Začasna lestvica: Rodrigo Chieti in CBM New York 4, Jugoplastika in Arrigoni 0.
KOLESARSTVO
TUitlN - Na italijanskem državnem kolesarskem prvenstvu v Turinu je Italijan Turrini osvojil v hitrostni vožnji svoj sedmi državni naslov.
DOBOJ — Dirka po Jugoslaviji postaja vse bolj zanimiva. Po včerajšnji, šesti etapi je namreč zopet prišlo do spremenile na vrhu lestvice. Rumeno majico je po včerajšnji etapi oblekel Cehoslovak Ludek Mraz, medtem ko je sedaj Sovjet Averin zdrknil na tretje mesto.
Odločitev včerajšnje etape je padla, ko je sedmerici kolesarjev u-spel beg. Med temi ubežniki sta bila tudi Jugoslovana Bojan Ropret in Dragan Dostanič. Skupina teh kolesarjev je nato privozila do cilja, kjer je imel največ moči Sovjet Za-harov, ki je osvojil 1. mesto, drugi pa je bil Cehoslovak Ludek Mraz, ki je tako prevzel prvo mesto na skupni lestvici.
Vrstni red 6. etape (Vukovar -Doboj):
1.	Jurij Zaharov (SZ), ki je prevozil 141 km v 3.3T54” s poprečno hitrostjo 40,66 km na uro
2.	Mraz (CSSR)
3.	Wodok (Polj.)
4.	Carretta (It.)
5.	Blandon (Fr.)
6.	Ropret (Jug A)
7.	Dostanič (Jug. C) vsi v zmagovalčevem času
8.	Sorensen (Dan.)	po 29”
9.	Averin (SZ)	34”
Skupna lestvica:
1.	Mraz (CSSR)	18.43'34”
2.	Zaharov (SZ)	i.č.
3.	Averin (SZ)	po 14”
4.	Gomez (Fr.)	19”
5.	Blandon (Fr.)	20”
6.	Carretta (It.)	20”
7.	Ropret (Jug. A)	20”
Danes bo sedma etapa Doboj —
Vlašič (128 km).
TENIS
TURNIR V WIMBLEDONU
Mirna Jaušovec izločena
LONDON — Drugo kolo mednarodnega teniškega turnirja v Wim-bledonu je bilo za Mimo Jaušovec usodno. Premagala jo je namreč Američanka Desfor s 7:5, 6:4. Mariborčanka je tako izločena iz tega tekmovanja.
Tudi v moški konkurenci je prišlo do nekaterih presenečenj. Izpadla sta namreč (; dva nosilca skupin. Vilasa je namreč izločil 20-let-ni Američan Tim Wilkinson 5:7, 6:2, 6:1, 7:6), medtem ko je Francoz Moretton premagal Španca O-rantesa s 7:6, 3:6, 7:6, 3:6, 6:1.
Tudi Američan Jimmy Connors ni imel lahke naloge. Le s težavo je premagal rojaka Riessensa s 6:7, 6:3, 7:6, 6:0. In zelo potruditi se je moral tudi Italijan Panatta preden je strl odpor Jonathana Smitha (Velika Britanija) z 2:6, 6:2, 6:7, 7:5 in 6:3.
Ostali važnejši izidi 2. kola MOŠKI
Tanner (ZDA) - McNamara
(ZDA)	6:1, 7:6, 6:4
Pecci (Par.) - Dent (Avstral.) 6:4, 7:6, 6:3
ŽENSKE
Ružiči (Rom.) - Collins (ZDA) 6:3, 6:4
Austin (ZDA) - Cuypers (Južna Afrika)	4:6, 6:1, 6:2
Strahonova (CSSR) - Teeguar-den (ZDA )	2:6, 6:4, 7:5
In še nepričakovan dogodek, ki bi lahko povsem spremenil razplete na tem turnirju. Kaže, da je poškodba noge favorita številke ena Bjorna Borga le hujša, kot je kazalo in sploh v dvomu je, če bo švedski as nadaljeval nastope na tem tekmovanju.
KOŠARKA
V ROSETU BEGU ABRUZZI
Jugoslovanke tretje
ROSETO DEGLI ABRUZZI - Na mednarodnem ženskem košarkarskem, turnirju v tem letoviščarskem kraju je Jugoslavija osvojila tretje mesto.
V	zadnjem kolu so «plave» visoko izgubile z Madžarsko in sicer z rezultatom 75:95 (45:47).
V	drugi tekmi zadnjega kola pa je Poljska le po podaljšku premagala Italijo z 78:72.
Končni vrstni red: 1. Poljska 6, 2. Madžarska 4, 3. Jugoslavija 2, 4. Italija 0.
Ostale znamke se letos niso posebno proslavile. Še najbolj preseneča vrsta slabih uvrstitev Lotusovih bolidov, ki so bili v lanski sezoni praktično neustavljivi. Svetovni prvak Andretti pa je letos zbral le 12 točk in krepko zaostaja za najboljšimi. Sicer pa je treba pripomniti, da letošnji tekmovalni sistem omogoča tudi tistim pilotom, ki se doslej niso izkazali, da še naprej upajo na končno zmago. Novi sistem favorizira namreč le zmagovalce posameznih nagrad, ne pa konstantnih tekmovalcev. Ker je praktično od VN Monta Carla minilo že več kot mesec dni, so presenečenja povsem možna, saj so imeli mehaniki in konstruk-terji dovolj delovnega časa.
Če se na kratko povrnemo k nedeljski dirki, naj povemo, da so na tej progi zadnjič tekmovali leta 1977 (lanska VN Francije je bila v Le Castelletu), ko je prvo mesto o-svojil Andretti (lotus), pred Wat-sonom (brabham) in Huntom (Mc laren). Proga meri 3,800 km, krožni rekord pa je dosegel Andretti leta 1977 v času 1T3”75, s poprečno hitrostjo 185,617 km na uro.
Tridnevni spored je naslednji:
Danes in jutri od 12.30 do 14.30 poizkusne vožnje.
V nedeljo ob 15.30 start.
NOGOMET
V NEDELJO V DOBERDOBU
Doberdobke boljše
Doberdobke - Prvačkovke 1:0
PRVACKOVKE: Milojka Bitežnik, Vera Sulič, Anica Furlani, Sonja Benko, Zdenka Mermolja, Mara Sulič, Livija Šemole, Jelka Ferluga, Vera Černe, Darinka Zorn, Milovana Šorli (Dolores Budal, Lucija Saksida, Sonja Vižintin, Vilma Rupnik).
DOBERDOBKE: Klavdija Sulič, Nada Stopar, Nika Orel, Franka Franco, Silvana Laurenčič, Anita Marušič, Zora Cotič, Adele Lorenzi, Elvia Marušič, Anuška Marti-nuč, Silvana Laurenčič (Milica Lakovič, Daniela Laurenčič).
SODNIK: Gandin Dorando iz Ronk
STRELKA: Daniela Laurenčič v 10. min. d.p.
Ob priliki praznovanja 10-letnice športnega društva Mladost iz Doberdoba sta se v nedeljo popoldne spopadli v nogometu ženski ekipi iz Doberdoba in pobratene Prvačine. Kot je bilo pričakovati se je v sončnem nedeljskem popoldnevu zbralo ob domačem igrišču polno radovednežev in navijačev, ki so prišli iz vse doberdobske okolice, pa tudi;,.7 'onstran j m»j»i»-«gl«dati prijateljsko, .žensko. tekrtfn-iKljub vsej požrtvovalnosti prvačkih športnic so se Doberdobke boljše odrezale in v drugem polčasu zatresle nasprotno mrežo z edinim golom ter so rezultat obdržale vse do konca tekma. Tako so si Doberdobke prislužile pokal.
K. S.
ATLETIKA
MEDNARODNI MITING OB 20-LETNICI BORA
Nastopilo je dvesto atletov iz treh držav
Zastopali so kar 28 društev - Več odličnih rezultatov - Uveljavili so se tudi borovci
BERITE
REVIJO
BUENOS AIRES — Košarkarska reprezentanca Argentine, ki se pripravlja na vseameriške igre, ki se bodo začele v nedeljo v Portoriku, je premagala beograjskega Partizana z rezultatom 83:74 (42:41).
OBVKSTILO
ŠD BREG
obvešča vse izletnik'' za Švico, da bo odhod avtobusa danes, 29. junija, ob 8.30 s Trga Oberdan. Avtobus se bo ustavil še ob 8.45 pri Domju, ob 8.50 v Dolini, ob 9.00 v Boljuncu in ob 9.15 v Borštu.
Mednarodni atletski miting, katerega je organiziralo ŠZ Bor ob letošnjem slavju 20-letnice ustanovitve, je odlično uspel. V sredo zvečer je bil na občinskem stadionu «Pino Grezar* res prijeten večer, za katerega so poskrbeli atleti iz Avstrije, Jugoslavije in seveda Italije. Skupno je nastopilo okoli 200 atje-tov in atletinj, naraščajnikov, na-raščajnic, mladincev in mladink ter članov in članic, ki so branili barve kar 28 atletskih društev.
Ob odlični organizaciji, v lepem, pa čeprav nekoliko pretoplem vremenu, je bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov in so prišli prijatelji atletike, ki so se tokrat številno zbrali na stadionu, na svoj račun. V prvi vrsti bi omenili premočno zmago Celjana Roka Kopitarja (v teku na 400 m z ovirami), ki je dosegel s časom 51”3 letošnji najboljši čas v Jugoslaviji in je potrdil, da prihaja po poškodbi v dobro formo.
Izredno številno zastopstvo je bilo v teku na 200 m, največje zanimanje pa je vladalo za zadnjo skupino, v kateri sta tekla Guglielmi in Humar, ki imata osebna rekorda 21”2. Novogoriški sprinter je zaostal že na samem startu in je moral tako prepustiti zmago zastopniku iz Padove, ki je tudi zaostal za osebnim rekordom, toda na cilju so mu namerili 21”6. Omeniti velja, da je jugoslovanski mladinski sorekorder nekoliko poškodovan in se je moral tokrat zadovoljiti z 2. mestom.
Precej razburljiv je bil tek na 800 m, katerega je osvojil Bressan, z dobrim zaključnim sprintom in odlično razporeditvijo moči.
V	članski konkurenci je izbojeval drugo zmago za Kladivarja iz Celja metalec diska Mijač, kateremu pa ni uspelo premagati meje 50 metrov. Že ko smo pri metih, moramo omeniti dvojno zmago metalk Bora v suvanju krogle po zaslugi Tavčarjeve in Kraljeve. Medtem, ko je prva zaostala samo za 21 cm za svojim osebnim rekordom, je Kraljeva tokrat metala pod svojimi sposobnostmi in povrhu še prvič po poškodbi.
V	skoku v daljino je kot edini premagal mejo sedmih metrov Goričan Zuttion. Odličen je bil naraščajnik Cabalisti iz Vicenze, ki bi bil tudi v članski konkurenci več kot dober četrti. V skoku s palico je Barella preskočil letvico na višini 4,90 m in je med skakalci dosegel daleč najboljši rezultat.
Zastopnik naše dežele Casarsa, ki pa tekmuje za barve orožnikov iz Padove, je zalučal kopje točno 71 m daleč in to je bilo več kot dovolj za kbttčho'žffiafo: saj Jč'
deset metro^^i.HafrfšiHnilSlh'jg zmagal borovec Pučnik, toda je kar precej zaostal za svojim osebnim rekordom.
Izredno zanimiv je bil tudi razplet na najdaljši tekaški progi (5 km). Končno zmagovalec Pesaven-to je takoj po startu pričel diktirati oster tempo in mu je samo nekaj časa sledil Goričan Lena, toda zmage mu ni mogel ogrožati.
V	štafetah so izbojevale končno zmago pri naraščajnicah zastopnice UGG ČR iz Gorice, naraščajniki CSI Cividina iz Trsta, člani Atle-tice iz Gorice ter članice AK iz Nove Gorice.
Zsdnja disciplina večera skok v daljino za naraščajnice ter mladinke in članice se je iz objektivnih razlogov nekoliko zavlekla, ker naj-orej so skakali moški in šele, ko je bilo končano tekmovanje v tej disciplini so prišle na vrsto atletinje, ker pač stadion razpolaga samo z enim skakališčem. V konkurenci na-
raščajnic je bila najboljša Culotova v starejših kategorijah pa Uršičeva iz Nove Gorice.
Prvi trije V vsaki kategoriji so bili nagrajeni s kolajnami, zmagovale: pa še s praktičnimi darili. Prva tri društva v ekipni konkurenci je organizator mitinga nagradil s pokali.
400 m ovire MOŠKI
1.	skupina
1.	Urbančič, AK-NG	54”7
2.	Simonin, PL	55”3
3.	Rudi, LV	55”9
4.	Terčelj, AK-NG	58”5
2.	skupina
1.	Kopitar, KC	51”3
2.	Pagliaro, C-CSI	53”1
3.	Frisano, LV	55”1
4.	Gregorič, AK-K	55”2
5.	Lechner, PG	55”3
400 m ovire ŽENSKE
1. skupina
1.	Udovič, AK-K
2.	Buffulini, C-CSI Toffolo, SF
Garlatti, UGG
65”4 66”2 67” 1 70”5
1.
2.
3.
4.
5.
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
2.
3.
4.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii>iiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiin ii milili it iiiii n 11111111111111111111111111 n iiiii mi nuli n im iiiiiiiiiiiiiiiiin n iiiniiiiiM
V OKVIRU PROSLAV 10-LEINICE ŠZ MLADOST V DOBERDOBU
Borbena igra Hrastovih odbojkaric
V finalu so podlegle Krminčankam - Na namiznoteniškem turnirju so prvo mesto osvojile Jamlje
Odbojka
Na tem turnirju so nastopile štiri ekipe, ki so med letošnjim prvenstvom skupaj igrale v 1. ženski diviziji. Dve ekipi sta v tej diviziji ostali, to sta Kontovel in Breg, drugi dve pa sta se poslovili. Hrast je namreč nazadoval, Libertas Krmin pa si je zagotovil mesto v C ligi. Treba je takoj reči, da so si bile enakovredne, čeprav je od časa do časa bilo videti premoč Krmin-čank. Vrstni red na lestvici je torej povsem pravičen.
POLFINALE
Hrast - Breg	2:0
Libertas - Kontovel	2:0
FINALE ZA 3. MESTO
Breg - Kontovel	1:2
FINALE ZA 1. MESTO
Hrast - Libertas	2:3
Najlepša tekma je bila brez dvoma finale za prvo mesto. Izgle-dalo je, da se bo Hrast kaj hitro vdal zgodilo pa se je prav nasprotno. Po prvem poraznem setu so domačinke zaigrale bolje in so vodile že z 2:1. Furlanke pa so tedaj pre bredle krizo in so osvojile nadaljnja dva seta ter tudi tekmo.
KONČNA LESTVICA
1. Libertas, 2. Hrast, 3. Kontovel, 4. Breg.
Priznanje za najboljšo igralko turnirja je prejela Lucija Marušič (Hrast).
Postave ekip:
BREG: Švab, Salvi, Trenta, Žerjal, Stepančič, Pečenik, Slavec.
HRAST:	Marija Jarc, Franka
Jarc, Suzi Jarc, Lucija Marušič, Loredana Marušič, Anita Marušič, Lavrenčič.
KONTOVEL: Ban, Malalan, Pra-
šelj, Cibic, Daneu, Danieli, Čemja-va, Valnea Cibic, Štoka, Menegatti, Rupel, E. Štoka.
LIBERTAS: Nardin, Tonut, To-ros, Tomadin, Cicogna, Braida, Bon, Trevisan.
Namizni tenis.
Turnir je priredilo športno društvo z namenom, da bi videlo koliko je zanimanja za ta šport. Moramo reči, da je vse poteklo v redu in tudi uspeh je bil dober. Tehnično bi lahko pričakovali več, a smo kljub temu videli marsikaj zanimivega.
Sodelovale so štiri ekipe, tri iz doberdobske občine (Dol, Jamlje, Doberdob) in kot gostje Vrhovci.
Pomerili so se v dveh kategorijah: člani in mladinci do 15. leta. Žreb je določil v polfinalnih tekmah Jamlje proti Dolu in Doberdob proti Vrhu.
Med prvima ekipama je slavila zmago ekipa iz Jamelj, treba pa je reči, da je imela v svojih vrstah dva finančna stražnika. Doberdob-ci pa so odpravili Vrhovce, ker se niso pravočasno predstavili na i-grišče.
V finalu sta se torej spoprijela Doberdob in Jamlje.
POLFINALE
Jamlje - Dol (Dol se je umaknil iz tekmovanja, ko je bil že matematično premagan, da bi nudil organizatorju več ča sa na razpolago)
Doberdob - Vrh	2:0
FINALE ZA 3. MESTO
Dol - Vrh	b.b. 2:0
FINALE ZA 1. MESTO
Doberdob - Jamlje	12:13
Finale med Doberdobom in Jam-
Ijani je bil brez dvoma najzanimivejši. Na papirju je bilo delo za Jamlje zelo lahko, izkazalo pa se je. da so Doberdobci kar solidni in so izgubili turnir le za eno točko.
Tudi prikazana igra je bila zadovoljiva in moramo reči, da sta bili ekipi enakovredni do konca. E-dina nepremagana igralca tega srečanja sta bila prav Doberdobca Pas-son in Jelen.
Postave:
DOBERDOB: Jelen, Passon, Ger-golet, Ferfolia, Jarc.
JAMLJE: Bruni, Dicugno, Semolič, M. Bagon, Antonič.
DOL: F. Peric, S. Vižintin, A. Peric, R. Devetta. M. Devetta.
Zelo zanimivo je bilo tudi srečanje med mladinci. Vsaka ekipa je imela po tri člane in moramo reči, da smo bili priča lepi igri, zlasti s strani Doljanov, ki niso izgubili niti ene tekme.
POLFINALE Dol - Jamlje
9:0
2:0
2:0
9:0
Doberdob - Vrh	b.b.
FINALE ZA 3. MESTO Dol - Vrh	b.b.
FINALE ZA 1. MESTO Dol - Doberdob Na tem tekmovanju so nastopali naslednji igralci:
DOBERDOB: M. Ferfolia, Marušič. Ferletič.
DOL: P. Vižintin, B. Frandolič, A. Peric.
JAMLJE: Pahor, Bagon, Bruno Ferfolia.
Kot najboljša igralca med člani sta bila nagrajena Passon in Bruni. Med mladinci pa Marušič in Bruno Ferfolia.
Marko Jarc
1.
2.
3.
4.
5.
L
2.
3.
4.
5.
3.
4.
5.
6.
7.
1.
2.
3.
4.
1.
2.
3.
4.
5.
2.
3.
4.
5.
6.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
60”8
61”1
64”8
64”9
65”3
2'07”4
2’07”4
2’09”4
2’12”2
1'58”5
2’00”3
2'02”2
2’02”4
2'03”5
2’03”6
2’03”8
2’04”3
2'05”7
2’08”2
1’52”0
1’52”8
1’53”0
1'53”6
1'53”8
1'55”8
1'57”6
1’58”2
2’02”6
odstopil
61”1 61”5 61 ”7 62”6 63”1 63”1
59”4
62”1
62”8
63”9
23”6 24” 1 24”2 24”3 24”4
23”6
23”9
24”0
24”3
25”2
49,24 m 47,22 m 46,90 m 44,52 m 43,20 m 42,98 m 35,34 m
2. skupina Savle, AK-NG Djordjevič, OL Furlano, SF Antoni, Bor Medvešček, C-CSI
800 m NARAŠČAJNIKI Braida, NA-V Dorigo, NA-V Rusich, FTS Zanetti, LS
800 m MOŠKI
1.	skupina Forcolin, ITC Specogna, V Sammons, AG Maineri, C-CSI Brancati, AG Ferraiuolo, IN Signore, AG
8.	Žago, CUS
9.	Degli Innocenti, C-CSI 10. Mollame, AC
800 m MOŠKI
2.	skupina Bressan, FFOO Quagli, FR Prcsch, C-CSI Lacchini, AGR-F Bcžnik, TK Glavan, OL Costessi, CUS Ferro, SF
9. Križaj, TK r- Queirazza, C-CSI
400 m NARAŠČAJNICE
1.	Ghirardini, J-VC Cola, J VC Kavčič, TK
.. Barbon, AS
5.	Andrighetto, J-VC 6-Kfihjr$r#% i-W
400 m ŽENSKE li Plajhner, KG"’" "
2.	Cemo, SF, .. ■	,
3.	Pogačnik, TK
4.	Ferrari, SGT
200 m NARAŠČAJNIKI
1.	skupina Lutman, ITC Cavrecich, C-CSI Ottone, LS Casetta, LS Potti, NA-V
2,	skupina Ostovič, AK-P Bruno, C-CSI Deotto, ITC Sullini, J-VC Bortuzzo, SS
DISK MOŠKI
1.	Mijač, KC
2.	Mauro, LV David, NA-V Prezelj, TK La Padula, CUS Valič, AK-NC De Giovanni, C-CSI
DISK ŽENSKE
Tavčar, Bor	12,51	m
Kralj, Bor	11,30	m
Drufouka, UGG	10,79	m
Suligoi, UGG	9,75	m
DISK NARAŠČAJNICE Urli, UGG	12,84	m
Ciampa, UGG	11,77	m
Geri, C-CSI	10,88	m
Vaiani, UGG	10,02	m
Menegatti, Bor
6.	Foško, AK-P
200 m MOŠKI
1.	skupina Daimac, LS Korošec, Bor Procopio, C-CSI
2.	skupina Scapin, C-CSI Pecorari, AG Cardinale, AG Bortolatto, LS Macuzzi, AG
3.	skupina
1.	Bulli, C-CSI Brandolisio, CUS Aere, SS Penes, TK Toneatto, NA-V Fiorino, LV
4.	skupina Pagliaro, C-CSI Frisano, LV Michelitsch, PG Bertosi, AG Negro, LS Ravnikar, TK
5.	skupina De Borioli, LT Gregorič, AK-K Calligaro, AG Miliani, CUS Kočevar, TK Šoba, OL
6.	skupina Guglielmi, FFOO Humar, AK-NG Stare, AK-T Srebrnič, AK-NG Nikolič, C-Z VVendler, C-CSI
100 m NARAŠČAJNICE
1.	skupina
Cantoni, C-CSI	13 ”0
Furlan, ET	13”1
Puppo, SGT	13”2
De Rugna, J VC	13”3
Foško, AK-F	13”8
100 m NARAŠČAJNICE
2.	skupina
1	Peschier, SGT	12”5
2.	Garetto, AS	12’6
3.	Badini, C—CSI	12"7
4.	Rovere, J—VC	12”8
5.	Brogliato, J—VC 100 m ČLANICE 1. skupina	12"9
1.	Piccini, SGT	12”9
2.	Bretz, C—CSI	12"9
3.	Pavini, SGT	13"4
4.	Albrizio, SGT 2. skupina	. v 13”5
1.	Paoletti, C—CSI	12’'4
2.	Vinazza, AK—NG	12"5
3.	Vitzel, AK-P	1S”0
4.	Benetton, C—CSI	13"1
5.	Martinelli, SGT - DALJINA MOŠKI	13’'4
1.	Zuttion, AG	7,04 m
. 2.	Belladonna, CUS	, 6,97 m
3.	Munich, FFOO	6,88 m
4.	Bevk, AK-NG	6jBl m
5.	Gostinčar, AK—NG	6,58 m
6.	Martelanc, AK—NG	6,45 m
7.	Munich, AG	6,12 m
8.	šiljan, AK-P	6,08 m
9.	Vittor, AG	5,84 m
10.	Ciriello, C-CSI	5,73 m
	DALJINA NARAŠČAJNIKI	
1.	Cabalisti, J-VC	6,67 m
2.	Margarit, SF	6,42 m
3.	Kožuh, L	6,33 m
4.	Casetta, LS	6,28 m
5.	Cossutti, SF	5,92 m
6. Muratti, C—CSI		5,89 m
7.	Cettina, C—CSI PALICA	5m
1.	Barella, FFOO-P	4,90 m
2.	Comessatti, FFOO—P	4,70 m
3.	Camielli, LV	4,50 m
4.	Lapajne, AK—NG	4,30 m
5.	Pittolo, NA-V	3,80 m
6.	Or lini. C-CSI	3,80 m
	KOPJE NARAŠČAJNIKI	
1.	Pučnik, BOR KOPJE MOŠKI	39,80 m
1.	Casarsa, FFOO—P	71,00 m
2. Rigo, LS		60,22 m
3.	Martini, CUS	59,10 m
4.	Tiepolo, C—CSI	57,94 m
5.	Udovič, BOR	54,14 m
6.	De Franzoni, SF	51,94 m
7.	La Padula, CUS 5000 m MOŠKI	40,90 m
1.	Pesavento, FR	14'31"7
2.	Lena. ..G	14 34 ”8
3.	Baruffo, AG	14'46"0
4.	Bonin, LG	14'50"3
5.	Redolfi, LS	14’52"6
6.	Pilot, LS	14'59”8
7.	Spagnul, ITC	1501 ”5
8.	Bortolussi, SS	15'04"5
9.	Casarsa, NA—V	15'36"7
10.	Deponte, M—TS	15’37"4
11.	Chionchio, AG	15’40”8
12.	Picco, LG	15’42”3
13.	Segulia, C—CS	I 15'45"6
14.	Paravan, AG	15'51"7
15.	Morson, LS	15’55”3
16.	Rjen, M-TS	15’56”5
17.	Fonda, M—TS	16’34”6
18.	Matika, AK—P	16'35”5
19.	Belasini, L	16'40”0
	Defranco, AG	odstopil
9,78 m 9,62 m
23”5
23”6
32”5
23”1
23”2
23”3
23”5
23”7
22”7
22”9
23”0
23”0
23”3
24”0
22”3 22”5 22''5 22”8 22’'9 23”4
22”2 22”4 22 ”6 22’ '7 22”8 23”3
21”6
21”9
22”1
22”1
22”2
22"5
4x100 m NARAŠČAJNICE
1.	NGG (Andretti - Chionchio -
Musina -	Culot)	50''6
2.	C—CSI (Myolin - Petronio -
Cantoni -	Badini)	50"7
3.	J—VC (Brogliato-De Rugna-
Rovere -	Ghirardini)	51”3
4.	E—TS (Susel - Furlan -
Salich - Furlani)	51”7
4x100 m NARAŠČAJNIKI
1.	C—CSI (Muratti - Bruno -
Cettina - Cavrecich)	45"3
2.	ITC (Bergamasco - Lutman -
BianCa - De Otto)	46”2
4x100 m MOŠKI
1.	skupina
1. AB B (Vittor - Macuzzi -
Munich - Pecorari)	45”4
2.	skupina
1.	AG A (Bertossi - Zuttion -Cardinale - Calligaro) 42”7
2.	C-CSI (Pagliaro - VVendler -
Bulli - Facchin)	42”8
3.	AG (Urbai.čič - Terčelj -
Srebrnič - Humar)	42"9
4.	CUS (Kette - Sellan -
Siliani - Pribaz)	43” 1
5.	KT (Hočevar - Stare -
Penes - Ravnikar)	43''2
6.	AK—NG (Martelanc - Gostinčar - Bisak - Lapajne) 44”4
4x100 m ŽENSKE
1.	AK—NG (Savle - Vinazza -
Uršič - Darclerič)	48”4
2.	C—CSI (Bsnetton - Medvešček Paoletti - Buffulini) 49”7
3.	SGT (Albrizio - Martinelli -
Pavini Piccini)	51”7
DALJINA NARAŠČAJNICE
1.	Culot, UGG
2.	Nespolo, SS
3.	Bon, C-CSI
4.	Foško, AK—P
5.	Antonini, UGG DALJINA ŽENSKE
Uršič. AK—NI.
Paulotto, J—VC Drufovka, UGG Vicel, AK-P Pavan, CT šuligoi, UGG Purič, BOi 8. Garlatti, UGG
EKIPNA LESTVICA Cividin CSI Trst AK Nova Gorica UGG CR Gorica Pol. Juventina Vicenza FFOO Padova Triglav Kranj Bor
8.	Atletica Gorica
9.	Nuova Atletica Videm Snia Friuli
5,19 m 5,13 m 4,96 m 4,88 m 4,83 m
5,70 m 5,68 m 5,59 m 5,10 m 5, ' m 5,03 m 5,02 m 4,93 m
66,5
50.0
40.0
34.0
33.0
25.0
24.0
21.0 17,0 17,0
KRATICE: AK-NG Nova Gorica, PL Pol. Lignano LV L.ibertas Udi-ne, KC Kladivar Celje, C-CSI Cividin CSI Trst, AK-K AK Koper, PG Post Graz, SF Snia Friuli, UGF U-nione Ginnastica Goriziana, OL O-limpija Ljubljana, NA-V Nuova A-tletica Udine, FTS Fiamma Trst, LS Libertas Sacile, ITC ITC Monfalco-ne, V Valnatisone, AG Atletica Go-rizia, IN Italsider Napoli, FFOO FFOO Padova, FR Forestale Rieti, AGR-F Ass. Rosso Firenze, TK Triglav Kranj, J-VC Pol. Juventina Vicenza, AS Atletica Spresiano, SGT Societa Ginnastica Triestina, AK-P AK Puljanka, SS Stellaflex Spilim-bergo, LT Colletto Liber as Treviso, C-Z Čelik Zenica, ET Edera Trst, L Ljubljana, M-TS Marathon Trst, LG Libertas Grions.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel, (040)	79 46 72 (4 llni|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina zo inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Poštni tekoči račun za Italiio
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 sADITk • DZS • 61000 Ljubljan«, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
29. junija 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja | in tiska [
IZTT 1 Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
UVODNI REFERAT SEKRETARJA PREDSEDSTVA DR. DRAG0SAVCA
Idejno-politična vprašanja v ospredju zasedanja CK ZKJ
Namesto Edvarda Kardelja je bil izvoljen za člana CK Sergej Kraigher ■ Andrej Marinc v predsedstvu CK ZKJ
BEOGRAD — Centralni komite ZKJ je včeraj razpravljal o aktualnih idejno političnih vprašanjih doseganja, razporejanja in delitve dohodka ter sredstev za osebne dohodke. Uvodni referat o tej temi je imel sekretar predsedstva ZKJ dr. Dušan Dragosavac.
V	okviru druge točke dnevnega reda so obravnavali predloge za nekatere spremembe v sestavi CK in predsedstva CK ZKJ.
Danes bi morali oceniti, kako se idejno-politična stališča opredelitve 11. kongresa ZKJ uresničujejo na tem področju, zakaj in kje zaostajamo in kaj je treba najprej delati, da se bodo ta stališča dosledno uresničevala v praksi, je včeraj dejal dr. Dušan Dragosavac na začetku svojega referata.
Dragosavac je podrobno govoril tudi o vprašanjih ekonomske stabilizacije. Ob tem je med drugim dejal: »Neusklajenost med rastjo dohodka in skupno potrošnjo je eden od dejavnikov, ki že dalj časa vpli va na ekonomsko nestabilnost, visoka potrošnja, ki nima kritja v realnem dohodku, povzroča napake v blagovno denarnih odnosih, destimulira izvoz in tako pomeni najpomembnejši generator inflacije.* Dragosavac je navedel še vedno velik vpliv administracije na splošne pogoje gospodarjenja. Opozoril je, da je zaradi nje dohodek v temeljnih organizacijah združenega dela mnogokrat manj odvisen od dviga produktivnosti, kot pa od u-krepov družbeno - političnih skupnosti. To pa destimulira prizadevanja delovnih ljudi za doseganje večjega dohodka.
V	sklepnem delu referata je dal Dragosavac celovito oceno problematike osebne delitve. Poudaril je, da v družbi, predvsem pa med delavci, o tem vprašanju veliko razmišljamo in da se vse bolj približujemo načelom nagrajevanja po delu. Kljub vsemu pa tudi na tem področju slika ni idealna, opaziti je težnje zatekanja k uravnilovki. Povečanje osebnih dohodkov pa, ki j niso rezultat povečane individualne in družbene produktivnosti dela, po Dragosavčevih besedah oomenijo napad na družbeni karakter dohodka.
Po nekaj letih uporabe zakona o združenem delu sta se v praksi formirala dva načina delitve osebnih dohodkov, je dejal v razpravi Mika Špiljak. Eden je za proizvodne delavce, drugi pa za skupne službe. Zaradi tega že nastaja ogromna gmotna družbena in politična škoda. Za proizvodnjo namreč obstoje nekakšna merila, za celotno nadgradnjo pa praviloma nimamo ni-kakšnih meril. Prav to je eden pomembnih razlogo za prekinitve dela danes. Delo proizvodni! delavcev merimo, medtem ko celotne nadgradnje to merjenje ne zajema.
Špiljak je predlagal, da sta takšna dva načina delitve osebnih dohodkov ne.zdržna in da se morajo vsi vodilni kadri zavzeti, c’ se bo v njihovih ustanovah ali organizacijah merilo vse delo, merile vse naloge. V vsaki sredini pa bi moral sindikat prevzeti odgovornost za iskanje konkretnih rešitev in meril.
Po oceni Kira Gligorova v državi še vedno ni pravega združevanja, celo ne v tehnično in tehnološko najpomembhejših mejah gospodarstva. Številni naši proizvajalci tehnologijo
in tako se pri isti vrsti proizvodnje pojavlja več tujih tehnologij in partnerjev.
Prav v tem in ne le v napakah našega sistema je treba iskati razloge, zakaj ni združevanja dela in sredstev.
CK ZKJ je včeraj tudi verificiral spremembe v sestavi CK ZKJ. V skladu s statutom ZKJ je CK ZK Črne gore izvolil Dobroslava Ču-lafiča za člana CK ZKJ namesto Žarka Boškoviča, ki je bil oproščen dolžnosti članstva v CK ZKJ zaradi izvolitve v CK ZK Črne gore.
S smrtjo tovariša Edvarda Kardelja je ostalo izpraznjeno mesto člana CK ZKJ. CK ZK Slovenije je izvolil za člana CK ZKJ Sergeja Kraigherja. CK ZK Slovenije je tu-
di izvolil Zvoneta Dragana za člana CK ZKJ namesto Stanka Lepeja.
CK ZKJ je včeraj izvolil tudi Dobroslava čulafiča, Andreja Marinca, Lazarja Mojsova in Hamdijo Po-zderca za nove člane predsedstva CK ZKJ. Hkrati so razrešili dolžnosti člane predsedstva Lazarja Ko-liševskega, Cvijetina Mijatoviia in Vidoja Žarkoviča. (dd)
DUNAJ — Epidemija gripe lipicancev na Dunaju je prisilila živino-zdravnike, da so prepovedali konjske predstave. Sicer se sezona predstav zaključi 30. junija, po tem datumu odpeljejo konje na počitnice v bližino Dunaja. Epidemija gripe se je že razširila po vsej kobilarni.
Z ZAČETKOM VISOKE TURISTIČNE SEZONE
Jutri in v nedeljo 10 milijonov vozil na italijanskih cestah
Povečan priliv domačih in tujih gostov v turistična središča - Bolj slane cene hotelskih storitev
RIM — Minister za javna dela Compagna je včeraj sklenil, da bo prepovedan promet težkih tovornjakov po italijanskih avtocestah in cestah od 12. ure naprej ob naslednjih sobotah: 14. julija, 28. julija, 4. avgusta, 11. avgusta in 1. septembra. Kot je znano, je promet tovornjakov že prepovedan ob nedeljah. Minister je sprejel sklep v zvezi s povečanim prometom osebnih avtomobilov. Zgoraj navedene sobote so bile določene na podlagi izkušenj, ker ljudje prav tedaj največ odhajajo na dopuste, ali pa se vračajo. Prepoved ne velja za avtobuse. Upajo, da bo ukrep pripomogel k bolj tekočemu prometu ter preprečil, da bi se ustvarjale dolge kolone pri vstopih in izstopih na
Po brodolomu pri Fiumicinu
se vežejo na tehniko in kakšnega velikega tujega koncerna
...................-.......*.......
EANES VČERAJ ODPOTOVAL IZ BEOGRADA
Portugalski predsednik
zaključil obisk v SFRJ
Za visokega gosta zlata plaketa mesta Beograd
Pri Rimu izkrcujejo~posmrtne ostan Ce francoskih mornarjev z ladje »Emanuelle Delmas* (Telefolb SNSK) .......................................
Samotni veslač	TRI m p0 KRČENJU PRI CiVlTAVECCHll
v težavah
EDINBURG — Samotni veslač Kenneth Kerr, ki je 21. maja letos odveslal iz Nove Fundlandije, da bi dosegel irsko obalo, je očitno v nevarnosti. Posadka nadzvočnega letala «concord» je namreč dobila nad Atlantskim oceanom SOS in to javila oblastem, ki so začele takoj z iskanjem.
Sedemindvajsetletni Škot Kenneth Kerr je odplul z majhnim 4 njetre dolgim čolnom iz Nove Fundlan...je proti Evropi, kar je približno 3330 kilometrov razdalje. Kerrov čoln je najmanjši, kar jih je kdajkoli skušalo prepluti Atlantik.
Zahodno-nemška ladja «Stuttgart Express» se približuje kraju, 1200 kilometrov vzhodno od Nove Fundlandije, kjer je letalo opazilo človeka na majhnem oranžnem splavu, v bližini katerega je prevrnjen čoln.
Sklepajo, da je to Kerr, ki se bo moral verjetno odreči svoji dolgi plovbi.
Še dve zogleneli trupli na krovu francoske ladje
Na kraju, kjer se je potopila italijanska petrolejska ladja, še vedno izgoreva bencin in kerozin • Nevarnost onesnaženja je minimalna
BEOGRAD — Portugalski predsednik Eanes je včeraj nekaj po 15. uri s posebnim letalom odpotoval iz Jugoslavije, kjer se je mudil na štiridnevnem uradnem in prijateljskem obisku.
Od visokega gosta in njegove soproge se je na beograjskem letališču poslovil predsednik predsedstva Srbije Dobrivoje Vidič.
Predsedniku Eanesu pa so včeraj v Beogradu in sicer v rezidenci na Dedinju podelili tudi zlato spominsko plaketo mesta Beograda. V sklepu beograjske mestne skupščine je rečeno, da mu podeljujejo plaketo mesU za izjemne državniške zasluge in za njegov delež pri sodelovanju in razvijanju prijateljskih odnosov med Portugalsko in Jugoslavijo. Eanesu je zlato plaketo izročil ži-vorad Kovačevič in izrazil prepričanje, da je srečanje s predsedni kom Titom pomenilo temeljni kamen na poti vsestranskega razvijanja odnosov med državama, dd)
Za Viktorja Emanuela bo roka pravice najbrž prekratka
PARIZ — Viktorju Emanuelu verjetno ne bodo sodili. Takšne so go-
vorice, ki krožijo v Parizu na predvečer prinčevega zasliševanja v A-jacciu s strani preiskovalnega sodnika Huberta Bretona. To zelo razburja pariško javnost, saj ni dopustno, da nekdo škoduje sočloveku, ne da bi bil potem sojen in primerno kaznovan. Viktor Emanuel je bil namreč obtožen po krvavem dogodku v noči med 17. in 18. avgustom lani v južni Korziki na otoku Ca-vallo zaradi povzročitve namernih poškodb. Kot je sam izjavil, je med prepirom s sosedi zaradi svojega čolna, češ da so mu ga eni vzeli, ustrelil s karabinko, da bi jih le prestrašil. Krogla pa naj bi zadela mladega nemškega študenta Dirka Geerarda Hamerja, ki je v bližini preživljal počitnice s starši.
Kljub temu, da je mladi študent decembra podlegel poškodbam, je Viktor Emanuel že od oktobra na začasni svobodi.
Govorice, da Viktorju Emanuelu ne bodo sodili, so se razširile, ko je balistični izvedenec profesor Cec-caldi oddal svoje poročilo državnemu pravdništvu. Prof. Ceccaldi poudarja v njem, da ni Viktorjeva krogla zadela mladega Nemca, ampak da je verjetno še nekdo streljal in smrtno zadel Hamerja. Če bodo to dokazali, se torej ne bo treba Viktorju Emanuelu zagovarjati pred sodiščem.
RIM — Gasilci so včeraj našli še dve zogleneli trupli francoskih mornarjev v trupu ladje Emanuelle Dalmas, ki je pred tremi dnevi na Tirenskem morju, 14 kilometrov od obale med Fiumicinom in Civitavec-chio trčila v italijansko petrolejsko ladjo Vera Berlingeri. Vendar pa domnevajo, da obračun števila žrtev še ni dokončen. Motorji francoske vlade namreč še vedno gorijo in gasilci se niso še mogli spustiti v podpalubje, da preverijo, če je na ladji še kako truplo.
Obračun trčenja je sedaj naslednji: na francoski ladji je bilo 31 oseb, na italijanski pa 23; skupno torej 54 oseb. Od teh so jih 26 rešili; trije so še vedno v smrtni nevarnosti. Tri trupla so povlekli iz morja, že nekaj ur po trčenju; eno truplo — gre za pomorščaka Seba-stiana Fedeja, vkrcanega na italijanski ladji, ki se je najprej spustil v morje s tovariši, nato pa se je ponovno vrnil na ladjo, da bi «rešil» televizor, a ga ni bilo več na spregled — je verjetno v trupu italijanske ladje na morskem dnu, 17 zoglenelih trupel, francoskih mornarjev so gasilci našli v sredo, nadaljnji dve pa včeraj. Manjka še pet mornarjev in nobene verjetnosti ni, da bi bili še pri življenju.
Medtem se nadaljujeta sodna in upravna preiskava, da se ugotovijo morebitne odgovornosti. Najvažnejše priče, pomorščaka francoske ladje Michela Bernarda, ki verjetno edini ve, kaj se je dogajalo na ladji »Delmas*, še niso zaslišali, ker je še vedno v komi. Ugotoviti bo treba predvsem, zakaj so skoraj vsi člani posadke francoske ladje ostali na krovu. Vsekakor pa bo ostala francoska ladja še dalj časa zasidrana pred pristaniščem v Civitavecchii, dokler ne bodo so dne oblasti izdale dovoljenja za prevoz ladje drugam. Lastniki še niso sklenili, ali bodo ladjo popravili ali razpremili.
Na kraju, kjer se je potopila Vera Berlingeri, se iz morja še vedno dviga visok steber dima; na morski gladini gori bencin in kerozin, ki uhaja iz razbitih rezervoarjev. Po eni strani je to pozitivno, saj pri tem izgoreva tudi surovi pe trolej in je možnost onesnaženja bistveno manjša. Okoli madeža, ki gori v premeru ene milje, so stalno posebne ekipe, ki, so pripravi jene na poseg, da se prepreči večje
onesnaženje Tirenskega morja. Zaenkrat pa, kot že rečeno, ni večje nevarnosti, da bi do onesnaženja prišlo. Za vsak primer sta iz Livorna prispeli tudi dve posebni ladji nekega zasebnega podjetja: ladji sta opremljeni z napravami za čiščenje morske gladine, ne da bi uporabljali kemijske proizvode, ampak dejansko vkrcujeta onesnaženo in izkrcujeta čisto vodo, nesnaga pa ostane na ladji.
avtocestah, pri vhodih in izhodih iz mest itd.
Računajo, da bo od danes zvečer do nedelje zvečer vozilo po italijanskih cestah okoli 9 milijonov avtomobilov. To povečano število vozil je treba pripisati začetku visoke turistične sezone. Šole so že pred časom zaprle vrata učilnic (zaradi dvojnih volitev), nekateri «bodo prejeli težko pričakovano «štirinajsto» in sedaj so na vrsti čimbolj »varčne počitnice*. Prva skupina že odhaja na morje, ali v hribe zn 10 ali 15 dni. Za nekatere je to prvi del počitnic, ker bodo ostanek izkoristili za tradicionalni «ferragosto».
Vsem domačim gostom pa se bo pridružila množica tujih turistov. Strokovnjaki računajo, da bo okoli 65 odst. prihodov in nočitev v morskih letoviščarskih krajih odpadlo na tujce. Perspektive so rožnate.
Pri ustanovi- ENIT (italijanska u-stanova za turizem) menijo, da bo turizem cvetel, ker je že mesec junij pokazal večje povpraševanje kot lani. Italija se bo morda približala 6 tisočem milijardam lir dohodka od tujskega turizma, kar je izredno pomembno v teh časih, ko so devize dragocene zaradi dviga cene petroleja.
Med tujimi turisti bo največ Nemcev. Verjetno bodo zabeležili okoli 40 odst. prihodov in nočitev. Tujski promet se bo verjetno zvišal za okoli 4 do 5 odst. v primerjavi z lanskim letom.
V Italiji je okoli 42.000 hotelskih in podobnih gostinskih podjetij. Tem je treba dodati še zasebni sektor, ki lahko ponudi štiri milijone in pol ležišč. Povečan promet bo vsaj nekoliko ublažil krizo na tem področju, ki kronično boleha zaradi koncentracije dopustov na poletne mesece. Cene storitev se bodo letos dvignile za 10 do 15 odst. Poleg Nemcev bodo prišli v večjem številu tudi Francozi, Švicarji, Angleži in Amerikanci. Že do sedaj pa so zabeležili povečan prihod turistov iz držav vzhodne Evrope.
Ta turistični val se bo usmeril v tradicionalna središča (velika zgodovinska središča, plaže Ob Jadranu, v Liguriji in Toskani: gorska in hribovita turistična središča). Vedno več pa je turistov, tujih in domačih, ki si izberejo za počitnice južno Italijo in otoke. Kar se tiče Italijanov, menijo da se bo turistični promet povečal za okoli 4 odst. Poprečne počitnice bodo trajale največ do 15 dni, a višek bodo dosegle v juliju, avgustu in septembru. Dohodek od domačega turizma se bo letos povečal za okoli 40 odst. Treba pa je omeniti, da polovica Italijanov ne gre nikamor na počitnice. Bo pa tudi precej takih, ki bodo šli v tujino (80 odst. v zahodne dežele.)
Lani so zabeležili v juliju in avgustu 7,6 milijona prihodov in 74,1 milijona nočitev. Od teh odpade na tujce 2,9 milijona, oziroma 21,4 milijona.
Računajo, da bodo jutri in pojutrišnjem 3 milijoni vozil samo na avtocestah. Zato priporočajo veliko previdnost pri vožnji, (mk)
goslavijo dopotoval kolumbijski predsednik Julio Cesar Turbai Ajala. V slovesno okrašenem brionskem pristanišču pred hotelom «Istra» je visokega gosta, ki se je pripeljal z jahto «Podgorka», sprejel in pozdravil predsednik SFRJ Tito.
Predsednik Tito je uglednega gosta zatem spremil do njegove rezidence v vili «Brionka», kjer se je z njim zadržal v krajšem prisrčnem in prijateljskem pogovoru.
Predsednik Kolumbije na Brionih pri Titu
BRIONI — Na povabilo predsed nika Tita je na uradni obisk v Ju-
iiiiiiiMMimiiMMiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiaiiiiimiiKininiiiimiiniiiiiiiiMiiiftiinituimiHiitiii
NEVARNOST IZTREBLJENJA KAMPUČIJSKEGA NARODA
Sihanuk išče pomoč pri neuvrščenih državah
Po srečanju s Pertinijem
«Poštenjak» vrnil najdeno listnico
AQUILA — Kaže, da so na svetu še pošteni ljudje. To nam izpričuje na primer dogodek, ki se je pripetil trgovcu iz Aquile, Zgubil je namreč listnico z vsemi osebnimi dokumenti in s približno 100.000 li-
imi.
Po nekaj dneh je po pošti prejel listnico, v kateri so bili vsi njegovi dokumenti, manjkal pa je denar. Namesto tega je bil v njej listek z zanimivim napisom: «V normalnih časih bi vam vrnil verjetno vse. Žal pa sem trenutno v finančnih težavah in sem si zato pridržal denar. Zahvaljujem se vam in verjemite mi, da sem v bistvu pošten človek.*
Trgovec je bil kljub temu zadovoljen. Izjavil je, da ima srečo, ker
je dobil nazaj vsaj dokumer' j in	.	....	_ ,. ..	.......
predvsem vozniško dovoljenje. «De- Po posvetovanju s predsednikom republike Pertinijem so tajniki treh nar pa naj kar uživa * je rekel največjih italijanskih strank dali izjave o svojih stališčih glede sestave trgovec.	nove vlade. Od zgoraj dol: Zaccagnini, Berlinguer in Craxi (ANSA)
..............................................................m.......■■>■•■■■»■»
VOZNI RED VLAKOV
V veljavi od nedelje, 27. nwja
4.30 D 6.00 R
6.42 D
8.00 E 9.20 R 9.35 E 10.46 L 12.56 D 13.40 L 15.38 E 17.15 R
BALI (Indonezija) — Indonezijski predsednik Ahmed Suharto je včeraj odprl konferenco ministrov zunanjih držav skupine ASEAN (Zdru žen je držav jugovzhodne Azije: Tajska, Malezija, Singapur, Indo nezija in Filipini). Glavna tema konference je vprašanje indokitaj skih beguncev.
V svojem uvodnem govoru je Suharto zahteval od Vietnama, naj sprejme konkretne ukrepe za rešitev vprašanja beguncev, skladno z vietnamsko izjavo na sestanku, ki je bil prejšnji mesec v Džakarti. Indonezijski predsednik je še dejal, da so države ASEAN prispevale k reševanju tega problema z nekaterimi konkretnimi ukrepi, toda v zadnjih časih je pojav begunstva zavzel tak obseg, da ga zdru ženje ne more več prenašati.
Tajski zunanji minister Pachari yangkung je opozoril druge člane združenja na napetost na tajsko kampučijski meji, kjer so se vietnamske in tajske sile predvčerajšnjim obstreljevale s topovi.
Singapurski zunanji minister Ra-jaratham je izjavil, da predstavlja vsaka džunka z begunci človeško bombo, ki povzroča destabilizacijo, motnje in spore pri državah ASEAN. »Gre za predhodno invazijo — je dejal minister, ki pripravlja pot dokončni invaziji. Kazno je. da je begunstvo premišljeno in organi-
zirano ter predstavlja neusmiljeno in premeteno politično orožje*.
V	Stockholmu se je sestala včeraj parlamentarna skupščina ev ropskega sveta (21 držav zahodne Evrope), ki je pozvala evropske države ter še posebej deveterice, naj dajo takoj azijskim državam, ki sprejemajo begunce, pomoč v hrani in raznih materialih. Nadalje so predlagali, naj se EGS zne bi presežkov kmetijskih pridelkov (maslo, mleko itd.), s tem, da jih pošlje V jugovzhodno Azijo. Nadalje se zahteva, naj evropske dr žave sprejmejo čimveč beguncev
Princ Noror.om Sihanuk, bivši kampučijski državni (»glavar je pozval poglavarje in vlade neuvrščenih držav, naj rešijo kampučij ski narod pred iztrebljenjem ter naj sprejmejo v svoje dežele čim-večje število Kampučijcev. Če bodo neuvrščene države sprejele po nekaj tisoč beguncev, jih Tajska ne bo več pošiljala nazaj v Kampučijo, to je v smrt.
V	Rimu sporočajo, da bodo pri hodnji teden odplule v Singapur tri ladje italijanske vojne mornarice, in sicer križarki »Vittorio Veneto* ter »Andrea Doria* in pomožna ladja »Stromboli*. Ladje bodo opre mili s hrano, zdravili in raznim materialom. Na njih bo tudi zdravniško osebje, ki bo sodelovalo pri reševanju beguncev.
TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIM1GLIA
Odhodi:
Benetke
Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brignole (preko Mester) (*)
6.22	L Portogruaro (nadaljuje do
S. Donaja do 31.5. in od 18.9. do 29.9.; razen ob praznikih) od 1.7. do novega obvestila bo prevoz z avtobusi Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). (Spalni vagoni Moskva-Rim) (1); pogradi 1. in 2. razreda Zagreb - Turin, Budimpešta -Rim in Zagreb ■ Rim; pogradi drugega razreda Zagreb - Rim, Varšava - Rim (2)
Benetke
Benetke - Rim (*)
(Benetke Express) Benetke Portogruaro - Benetke Benetke - Milan Turin Portogruaro Benetke
Mestre (brez vmesnih postaj) - Milan Genova (*)
17.22	D Benetke - Bologna - Rim -
Neapelj - Reggio Calabria -Catanir - Palermo Lecce (pogradi prvega in drugega razreda Trst Reggio Calabria; pogradi l. in 2. razreda in spalni vagoni Trst -Catania, Trst Palermo in Trst - Lecce)
Benetke Portogruaro Benetke Portogruaro
(Simplon Express) Benetke Rim Milan - Domodossola Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke ■ Pariz; pogradi 2. razreda Beograd Zagreb - Pariz in Benetke Pariz)
Benetke - Milan - Turin Genova - Ventimiglia Marseille (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Turin, spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Genova)
Mestre - Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi l. in 2. razreda Trst - Rim)
Prihodi:
Benetke
Portogruaro (razen ob praznikih)
7.10 L Portogruaro 7.25 D Marseille - Ventimiglia • Genova - Turin - Milan • Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst)
Rim - Bologna ■ Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst) Benetke
Ženeva - Domodossola ■ Zii-rich Chiasso • Milan - Mestre (pogradi 2. razreda ženeva - Trst) ob sobotah od 30.6. do 4.8.
(Simplon Exprqss) Pariz -Domodossola - Milan - Rim -
17.35 L 18.05 L 18.40 D 19.23 L 20.00 E
22.15 D
22.25 E
2.00 D 6.12 L
11.10 R
12.30 E 14.07 D 14.24 L
15.16 D 16.05 E
17.45 D 18.40 R
19.17 L 20.22 E
20.44 R 21.03 R
22.57 L 23.27 E
Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pšriž - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb - Beograd) - Lecce Bologna (pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Lecce - Trst)
(Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*)
Benetke
Milan - Benetke Cervignano (razen ob praznikih; od 1.7. in do novega obvestila bo prevoz z avtobusi)
Benetke
Palermo - Catania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim -Firence - Bologna Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Palermo - Trs’, in Catania - Trst)
Turin - Milan - Benetke Firence - Bologna - Benetke (*)
Portogruaro
(Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke-Beo-grad; pogradi 2 razreda Benetke - Atene. Benetke Istanbul, Benetke - Skopje in Benetke Beograd)
Rim - Mestre (*)
Genova - Milan (preko Mester) (*)
Benetke
Turin - Milan - Rim - Benetke (spalni vagoni Rim -Moskva (3), pogradi 2. razreda Rim - Varšava (4))
(spalni vagoni Moskva -Rlfh (4), pogradi 2. razreda Varšava - Rim (5))
7.30	D Beograd - Zagreb - Ljub-
ljana - Opčine (ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah; pogradi 2. razreda Beograd - Trst (6))
8.55 E (Benetke Express) Istanbul - Atene - Beograd - Skopje -Ljubljana - Opčine (pogradi 2. razreda Atene - Benetke, Istanbul Benetke in Skopje - Benetke; spalni vagoni in pogradi 2. razreda Beograd - Benetke)
10.10 D Ljubljana - Opčine (3)
14.35 L Ljubljana - Opčine (3)
17.38 D Ljubljana - Opčine (3)
19.44 E (Simplon Express) Beograd -Zagreb - Ljubljana Opčine (pogradi 2. razreda Beograd Zagreb - Pariz)
21.30	L Opčine
(1)	Ne vozi ob nedeljah
(2)	Vozi ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 30.5. do 29.9.
(3)	Ne vozi ob praznikih
(4)	Ne vozi ob petkih
(5)	Vozi ob penedeljkih, četrtkih in sobotah od 28.5. do 27.9.
(6)	Ne vozi 15.8.
TRST - VIDEM TRBIŽ DUNAJ -SALZBURG - MCNCHEN
7.45 E
9.25 D 10.36 E
11.04 E
(*) Samo prvi razred in obvezna rezervacija
(1)	Ne vozi ob petkih
(2)	Vozi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 28.5. do 27.9.
(3)	Ne vozi ob sobotah
(4)	Vozi ob torkih, petkih In nedeljah od 29.5. do 28.9.
TRST - OPČINE - LJUBLJANA -
BEOGRAD - BUDIMPEŠTA VARŠAVA - SOFIJA - ATENE - ISTANBUL - MOSKVA
Odhodi:
0.40 D Opčine - Ljubljana Zagreb Budimpešta ■ Varšava (spalni vagoni Rim Moskva (1), pogradi 2. razreda Rim Varšava (2))
11.22 E (Simplon Express) Opčine -Ljubljana Zagreb Beograd (pogradi 2. razreda Pariz Zagreb Beograd)
14.50	L Opčine - Ljubljana (3)
17.50	D Opčine Ljubljana (3)
19.35 D Opčine - Ljubljana (3)
19.55 D Opčine - Ljubljana Zagreb
Beograd (samo ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah) (pogradi 2. razre da Trst - Beograd (6))
20.20 L Opčine
21.08 E (Benetke Express) Opčine Ljubljana - Skopje - Beograd - Atene • Istanbul (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Benetke • Beograd; po gradi 2. razreda Benetke -Skopje, Benetke - Atene in Benetke - Istanbul)
Prihodi:
5.49 D Varšava - Budimpešta - Zagreb - Ljubljana - Opčine
5.20 L 6.10 D 6.16 L
7.05	D
8.35	D
10.10	L 12.22 D
13.10	L
14.05	D
14.35	L 16.55 L 17.43 D
18.00 L 19.18 D
20.10	L 21.40 D
23.00 L
Trbiž - Dunaj Miinchen
Odhodi:
Videm
Videm Trbiž Videm Videm Videm Salzburg Videm Videm Trbiž Videm Camia Videm Videm
Videm - Trbiž
Videm - Benetke (razen ob
praznikih)
Videm
Videm
Videm
(Italijansko • avstrijski ex-press) Videm ■ Trbiž - Dunaj Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Dunaj) Videm
Prihodi:
Videm
Videm (razen ob praznikih * vozi od 28.5. do 3.8. in od 16.8. do 29.9.)
Videm
Benetke • Videm (razen ob praznikih)
Videm Tablja Videm (odhodi iz Vidma ob praznikih in od 5. do 15.8.)
10.03 D (Avstrijsko italijanski ex-press) Miinchen Salzburg -Dunaj - Trbiž Videm (po-gradi l. in 2. razreda Dunaj Trst)
Trbiž Videm
0.50 L 6.43 L
7.18 L 7.57 D
8.46 L
12.04 L 14.14 D 15.10 L
17.26	D 18.03 L
19.26	L
Videm Videm Videm Videm Videm 19.38 E Trbiž Videm 20.50 L Videm 22.30 L Videm
23.46 D Miinchen ■ Salzburg naj • Trbiž - Videm