Sped. in abb. post. II. gruppo <11...... "'Il......*......M,,....."""Il, MI.....""Ili................................I ur LDesel JSozic iti srečno novo le lo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.— VIDEM, 16. - 31. DECEMBRA 1954. Leto V. — Štev. 101 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina : letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir. v V BOŽIC! Božič! Kako radi slišimo to besedo. V njej je nekaj domačega, dragega, čustvenega. Vsakdo se rad pogovarja o Božiču, naj bo otročiček, dijak, gospodinja, kmet, delavec, vsi se vesele tega praznika in zato lahko rečemo, da je to res družinski praznik, posebno pri nas v revni Beneški Sloveniji, kjer živi ljudstvo v pravih betlehemskih štalcah. V teh predbožičnih dneh hodijo naši Benečani v Čedad ali Videm, da tam prodajo svoje skromne pridelke in si nakupijo najpotrebnejšega za praznike. V mestih so trgovine bogato založene in izložbe se blešče, da človeku jemljejo vid. Premožni ljudje si bodo privoščili lahko marsikaj dobrega, vsi v družini bodo bogato obdarovani, saj zato je toliko robe na jrrodaj, in gosposke kuhinje bodo dišale že tri dni prej in mize se bodo šibile pod težo dobrot. »Pa Buoh jim požeg-naj,a bo rekel Benečan. Tudi beneški Slovenci bodo praznovali Božič. Reven bo, kot vsako leto, vendar bo le prinesel svoje veselje. Očetje in sinovi se že vračajo domov iz daljne tujine k svojim družinam. Trdo so vse leto delali, da so prihranili kakšen sold. Mnogi so tičali v temnih rovih pod zemljo in niso poznali belega dne in delo jim je pilo kri. Zdaj, za Božič so se dvignili iz temnih jam, se odtrgali od brnečih strojev, zdaj, za Božič, hite domov v Beneško Slovenijo. Oj kako je po letu dni vsa lepša domača zemlja, hite k svojim dragim •ženam in ljubljenim otročičem z radost- nim srcem. Za vsakega prinašajo vsaj skromen dar, prinašajo dobro besedo in ljubezen. Za Božič se vračajo domov iz svojih šol tudi naši dijaki in dijakinje. Dvojne dijake imamo, nekateri v italijanskih šolah, druge v slovenskih. Pa smo prepričani, da božični prazniki ene in druge spet priklenejo na ljubi domači dom, da se jim vzbudi spoštovanje domače zemlje in domačega jezika, najsi bi jim v katerih šolah tudi skušali zamoriti ljubezen do jezika lastne matere in lastnega očeta. Krščanska prravičnost, katero je učil sam Kristus, zahteva, da našemu ljudstvu ne samo pustite besedo doma med zidovi, marveč da jo dovolite tudi v šoli in cerkvi, na trgu in uradu, povsod! Kdor bi našemu ljudstvu, našim otročičem hotel vzeti materino besedo, ta je prav tak kot Herod, ki je v Betlehemu iskal Kristusa in ga hotel umoriti; je gnusen Herod, ki je toliko nedolžnim otročičem vzel življenje, če je kdo vsaj malo kristjan, bo moral razumeti, da se Boga vendarle najlepše časti v umljivi, materini besedi. Saj sami čutite, kako vam gredo do srca prelepe božične slovenske pesmi. Božič bo dan pravega veselja za nas beneške Slovence šele tedaj, ko bo zavladala v naši državi resnična demokracija, ki priznava vsakemu državljanu pravico do svobodne uporabe svojega materinega jezika. Upamo, predolgo že, da se bo to vendarle zgodilo. Mar moremo govoriti, da vlada danes pri nas svoboda? Ne, dokler bo dopuščeno, da se bo po naših dolinah in gorah preganjalo naše ljudi samo zato, ker so Slovenci, ker nočejo .in ne morejo zatajiti svoje matere, ni govora o resnični svobodi. . čeprav nismo enakopravni z drugimi državljani, čeprav smo ubožni, bo tudi na naša vrata potrkal stari Božiček, a ne s košem dobrot, prinesel nam bo še kaj več. Napolnil bo srca vseh trpečih bitij z žarki tolažbe in jim ulil poguma, da bodo lažje korakali skozi trdo življenje, ki jih čaka v Novem letu 1955. ............................. "l„||l zeli uredništvo in uprava ■ll]atajurja<• vsem svojim naročnikom, bralcem in prijateljem. l il I I I liM'1'1 il l;l IM I lililililllllilllllMilil 1111 • I lili I I I III 111IIIIIX III 11111 ■ 11111111111| | | liilillllllllIlI liliri l liMJil lil liMi^l.lii lil Ulil i lllllllllllllli llllllllllllllllllll lllll lllllll Deželna avtonomija in problem Slovencev Morda se bo zdelo komu izmed tistih, ki so Citali naše prejšnje članke o tem argumentu, da smo imeli malo pretežko roko pri ocenjevanju članka prof. D’A-ronco objavljenem v »II Gazzettino« od 17. novembra. Toda lahko takoj zagotovimo naše potrpežljive čitatelje, da naša roka prav gotovo ni bila pretežka. Citanje omenjenega dolgega članka je vzbudilo v nas najprej začudenje, potem pa hudo ogorčenje: to vse je našlo svoj odmev tudi v našem odgovoru. Ker smo navajeni voditi zmerno polemiko, smo se sprva bali, da smo šli predaleč; ko pa smo ponovno prečitali kar smo v naglici vrgli na papir, moramo ugotoviti, da v našem sestavku ni niti ene vrste, ki bi jo lahko mirne duše ne ponovili po treznem preudarku. Toda še vedno je ostalo mnogo stvari •ihiiimm.mm n uri 11 im ii 11 m n iiiiiiiiiiiiiiihii m ni imiiiiiii imi in in ii 111 n m n i ir. in 111 mn 11 n nnn n i n n itiiiiiiiin ■ n im i i i m i i m i i i i i i.i i i m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V novem ozračju — ostanki starih zmot Po drugi svetovni vojni se je človeštvo *avedelo, da je treba ustvariti povsod Zanesljive pogoje za mimo sožitje med narodi s sodelovanjem vseh. Iz tega prepričanja je pognala Organizacija združenih narodov in proglas o človeških pravicah. Vendar so povojni krči še dolgo trajali. V raznih koncih sveta so se še ho nedavna vršile krvave vojne. Obenem 80 se velike in majhne države trudile, da t*i se ustvarilo resnično ozračje miru in *>i povsod zavladala zdrava načela o Uživanju človeških pravic. Do danes so 86 nasprotja toliko ublažila, da vlada •bed narodi mir, ki ga skušajo utrditi za h"ljšo dobo. Med Italijo in Jugoslavijo se ugodno razvija novo, skoraj prijateljsko ozračje, sporazum o Trstu in statut ali pravilnik 0 enakopravnosti Italijanov in Slovencev v obeh pasovih Tržaškega ozemlja je ro-hii veliko olajšanje. Pravilnik daje Slo-vencem v pasu A in Italijanom v pasu ® enake pravice, šole v materinem jezi-lastne časopise, društva in kulturne Stanove; tudi gospodarsko so izenačeni * drugim narode in. Pravilnik je naravna posledica prizna-Mija načel o človeških pravicah in je v j^Polnem skladu z določbami italijanske ^ jugoslovanske ustave. Zvesto izvajar di® pravilnika mora nujno dovesti do ^talnega izboljšanja odnošajev med I tato in Jugoslavijo. Naravno bi bTo, da bi to ugodno vpli- ®i° tudi na razmere goriških, kanalskih benenških Slovencev ter na izboljša- “® njihovega današnjega stanja glede vanja človeških pravic. Jasno je, da morale biti te pravice po naravnem ravu, po listini Organizacije združenih T^bdov, po mirovni pogodbi in po raz- asu o človeških pravicah za vse Slovence *a *žven Slovenije enake, kakor so enake Vse Italijane izven Italije. žtij, 2hano pa je, da obstoje danes precej- le razlike glede posameznih slovenskih >Pin «lov tiče . — v Italiji, dasi nobena ne uživa ti“veSkih pravic v taki meri, kakor ji to P° niednnarodnih določbah in po italijanski ustavi. Najmanj pravic uživajo kanalski in beneški Slovenci, ki ne morejo pošiljati svojih otrok v slovenske šole, ker takih šol še zmeraj nikjer ni. To evropsko čudo je posledica dolgoletnega odrekanja jezikovnih pravic, vsiljevanja tujih šol in tujega uradovanja, izpodrivanja domačega slovenskega jezika iz vsega javnega življenja in celo iz cerkve. Ob raznih prilikah se pojavljajo naj-žalostnejši sadovi takega ravnanja. Dolgo potujčevanje je zlasti v fašistični dobi nekatere Slovence tako preslepilo, da se ne zavedajo svojih pravic in postajar jo žrtve odpadništva. Tako pride včasih do sodnih razprav, kjer Slovenci tožijo Slovence, kakor nedavno v razpravi zoper Ernesta Zdravliča iz Klodiča, ki je bil obsojen zaradi domačega prerekanja po ovadbi Jožefa Trinka na globo 34.000 lir in na vsoto 20.000 lir za sodne stroške. Domači razdori se obravnavajo pred sodišči in redijo tuje odvetnike, kakor bi Beneška Slovenija ne bila dovolj obubožana. V drugo vrsto takih pojavov sodi pismo iz oktobra 1954, objavljeno v stoti številki »Matajurja«, kjer neki »Comitato per la difesa della religione e della Patria — Valli Natisone« zaklinja škofa in prefekta v Vidmu ter župana, cerkveno oblast, orožniškega poveljnika in sodnij-sko oblast v Čedadu ter župane nadiških dolin, naj odločno nastopijo zoper protiverske in protidržavne tokove, kakršni so se baje pojavili ob pogrebu mons. Trinka. Odbor trdi, da slovenskega ljudstva ni bilo na pogrebu, čeprav je resnica prav nasprotna in potrjena s slikami, ki so se marsikod objavile. Zgraža se, da »so prinesli v cerkev vence s trakovi jugoslovanske zastave z rdečo zvezdo.« Pogrebci so videli vence in trakove in lahko prisežejo, da so ostali venci zunaj cerkve in da jugoslovanskih trakov sploh ni bilo. Trar kovi so bili slovenski kakršni se prosto uporabljajo med Slovenci, tudi izven Slovenije, v Ameriki, Franciji, Avstriji, Ita- liji in drugod, kjer žive Slovenci. Odbor ne zna razločevati med jugoslvoanskimi in slovenskimi trakovi. Grdo žali pokojnika in Slovence, ko zaključuje: »Za vero in za domovino bi bilo bolje, če bi se ne bil rodil.« Ljudstvo Beneške Slovenije ve, da je resnica prav nasprotna. Odbor dolži petnajst Trinkovih učencev raznih »zločinov«. Najhujši zločin se mu zdi dejstvo, da ljubijo svoj materin jezik in so v narodnoosvobodilni vojni podpirali italijanske in slovenske partizane zoper fašiste, kakor jih je proti koncu podpiral tudi videmski škof Nogara. Odbor nič ne ve o združenem odpornem gibanju Slovencev in Italijanov zoper fašiste in naciste in o zmagi tega gibanja, ki so mu pripadali možje današnje vlade in mu je bil na koncu Vatikan naklonjen. Odbor toži slovenskega duhovnika zato, ker je postavil slovenskim staršem slovenski nagrobnik. Drugemu očita, da je ustavil orožnika, ki je prekinil ob Trinkovem grobu govor slovenskega komunista; govornik pa je bil v resnici — znani protikomunist dr. Agneletto! Podobni so »zločini« drugih slovenskih duhovnikov. Odborova obtožnica sloni na lažeh in izmišljotinah. Taki odbori so ostanki starih zmot iz fašističnih časov. Njih ovadbe so v popolnem nasprotju z novim ozračjem, ki smo ga očrtali zgoraj. Sporazum med Italijo in Jugoslavijo grozi s kaznijo takim podpihovalcem narodnega sovraštva. Slovensko ljudstvo, tudi beneško, hoče živeti v miru s svojimi sosedi. —d— Pogajanja za ureditev obmejnega prometa Dne 3. decembra t. 1. je začela delovati v Vidmu mešana italijansko-jugoslc-vanska komisija za ureditev obmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. O desadanjem delu nista predsednika obeh delegacij dala še nobenih izjav. Predsednik italijanske delegacije pre fekt Capon je ta molk utemeljil s potrebo po resnem delu, ki bi ga polemike samo ovirale. nenapisanih; toliko je argumentov o katerih bi bilo treba spregovoriti, da je bila. res težavna izbera. Zato hočemo danes nadaljevati našo razpravo zlasti še ker smo obljubili, da se k tej razpravi v kratkem zopet povrnemo. V resnici ni lahko razpravljati o tezi, ki jo je sprožil prof. D’Aronco, toliko je... mesa, ki ga je postavil k gonju. Najprej moramo predpostaviti, da ni v njegovem članku viden niti logični red, niti kakšno jedro, ki bi bilo podprto z prepričljivimi argumenti. Medtem ko se po eni strani zahteva, da se gre preko ekonomskih in socialnih problemov, katere omenja samo mimogrede, kot da bi bila to neka neprijetna stvar, o kateri je nerodno govoriti, ali kot .da bi bili ti argumenti že do kraja poznani — in ne moremo razumeti kako bi mogli zahtevati avtonomijo samo zato, da napravimo komu uslugo, ali pa da omogočimo komu politično kariero, ne pa da bi rešili s tem številne življenjske probleme ljudstva! — Pa se po drugi strani prihaja na dan z načrti, ki ničesar ne razrešijo in pustijo vse kot so našli, če so sploh kaj našli ... Pri tem pa ignorira, pri vsem tem postopanju osnovne podatke, ki bi morali biti vsakemu proučevalcu izhodna točka — pa naj si bo pravnik, gospodarski ali organizacijski tehnik, ali celo politični izvedenec, če gledamo s stališča, da je politika tudi težavna stvar in ima svoje specialiste — ignorira predpostavke problemov, o katerih pravi da jih hoče rešiti. To dejstvo ne more vzbuditi začudenja kot samo pri tistih, ki so popolnoma brez vsakega kritičnega čuta, ali ki poznajo zelo površno probleme, o katerih se razpravlja. Vzemimo, za primer, kako je problem postavljen s političnega gledišča: Tu ostanemo v resnici začudeni pred poisku-som, ki izhaja od velikih problemov, pa bi hotel priti tudi do velikih rešitev. V resnici pa niti te velike probleme niso razumeli, niti nimajo rešitve, do katerih so prišli v teh pogojih, ničesar velikega razen morda velike revščine njihovih ib" spiraci j. Težko si je misliti bolj absurdno postavitev problema, če se postavimo na stališče resnega znanstvenika, ki hoče priti do temeljite rešitve, ki bo sprejemljiva od vsakogar, ki ima glavo na vratu in jo hoče tam tudi ohraniti. Taka postavitev problema nalašč ignorira dejstvo, da prebivalstvo bodoče dežele ni izrazilo na učinkovit način realnih osnov, ki naj bi tvorile bistvo deželne institucije. Vprašanje posvetovanja z vsemi kvalificiranimi zastopniki ljudstva in celo vprašanje najboljšega načina kako priti do take konzultacije, ki bi v resnici odražala težnje tistih, ki bodo jutri pod upravo deželnih organov namesto pod upravo centralnih organov, ali je tako vprašanje osnovno, ali samo prejudicija? Po našem mnenju je prav tu glavna, ali vsaj ena izmed glavnh točk! Imamo pa tudi še drugo napako v postavki. Ta je v popolnem ignoriranju položaja, v katerem se nahaja država glede na mednarodno skupnsot, tako z ozirom na njeno juridično in politično ureditev. Na ta način se postavlja na mesto realnosti na noge neko zgradbo, ki ne stoji, ker se ne naslanja na glavne zidove zakonov o razvoju narodne skupnosti, ampak kvečjemu na strankarske ideologije, ali, rečemo lahko odkrito, na fantastično domotožje ljudi, ki so jih dogodki prehiteli in kateri zapadejo bodisi v šovinistične blodnje, bodisi da so žrtve malenkostnih predsodkov malih občinskih ali pokrajinskih kast. Al nam lahko razloži g. prof. D’Aronco kako naj bi se opravičila politična linija, ki je osnova njegove tako imenovane avtonomistične teze — velika ironija besed! — s politiko, ki jo je začel De Gasperi z znanim pariškim sporazumom o vprašanju nemške narodne manjšine v Južnem Tirolu in katera se ie nadaljevala — vsaj tako se nam zdi in mislimo, da nam bo težko oporekati — po Scelbi z londonskim sporazumom, ki je koncem koncev, če pomislimo, edina pametna politika in izvedljiva po velikanskem polomu fašizma in njegove nasilne raznarodovalne politike. Tako politiko bi Italija še nadaljevala v prvi povojni dobi, čeprav po večjem obotavljanju in napakah, ako bi demokratični režim ne propadel. De Gasperijeva in Scelbova politika, kar se tiče problema narodnih manjšin, navsezadnje ni neka iznajdba teh dveh diplomatov, ampak logično nadaljevanje na političnem področju tiste demokratične ureditve, ki je bila vtisnjena italijanski državi v njenem novem juridičnem sestavu. Uspeh teh sporazumov, čeprav so dolgo časa odmevale razglašene trobente neozdravljivega nacionalizma, se da razložiti samo z njihovo vzkladitvijo z realnostjo in k realnosti. Za nas so realnost življenjski problemi, med katerimi so kulturni problemi, ki se tičejo človeškega dostojanstva vsakega državljana in eko-nomsko-socialn; problemi, ki jih nikakor ne moremo prezreti, ker tvorijo nenadomestljivo materialno podlago življenja. Realnost je za nas demokratski režim, ki ga jamči ustava iz leta 1948 in za katero upamo, da ne bo spremenjena po prof. D’Aronco, kateri si vse preveč želi, da bi postal Licurg furlanske zemlje. S tem se nam zdi, da smo povedali dovolj glede politične postavke problema avtonomije, kot ga postavlja D’Aronco. Juridična postavka, ki jo lahko povzar memo iz njegovih člankov se nam zdi še bolj neskladna, kot ona politična. Znano je, da se v politiki lahko izrazi najrazličnejša mnenja, tudi proti mnenju večine prebivalstva. Na področju prava, ali celo notranjega in ustavnega javnega prava, pa je treba, dragi prof. D’Aronco, prepustiti obrt tistemu, ki jo pozna; pozna pa jo samo zavesten jurist, ki posveti temu argumentu svoje najboljše sile in čas. če se tega ne upošteva, se riskira, da se govori neumnosti, ali pa se jih celo pismeno dokumentira. Kdor se briga predvsem za literarne in folkloristične probleme, nima prav nobene potrebe vmešavati se v skupino znanstvenikov za proučevanje drugih problemov. Ali je v resnici potrebno, da se ideje ljudi vedno bolj mešajo in komplicirajo? L //////Afr mmo* s K ■ PST*^.' GRMEK »PAPEŽ« IZ TOPOLOVEGA IMA SINA »Papež« ima sina pa ne stuojta mislit na tistega iz Rima. Papeža imamo tudi u Topolovem. U soboto 12. dicembra je Marija, žena Valentina Garjupa, po domače »Papež« iz naše vasi, dala na luč sveta adnegà ljepega puobča. Novorojenemu otroku želimo dosti zdravja an sreče an če oče je »Papež«, naj bi sin kadar bo velik postal usaj škof. NOU VODOVOD U ARBIDI Tud za vas Arbido smo večkrat pisal, de je brez vode. Sedaj pa so oblasti uslišale željo naših ljudi. Pred kratkim so imjel u Arbidi auguracjon novega vodovoda. DREKA ZA VODOVOD U PETETNELU Oblasti so dodelile za nardit vodovod u Peternelu 9,300.000 lir. Djelo se je že začelo. Troštamo se, de denar bo zadostoval za de bi djelo do konca paršlo. SREDNJE ŠE EN GROB NAŠEGA DJELUCA U BELGIJI Ni dougo tega, de je paršla iz Belgije žalostna novica, de je tam umru Jožef Grbec iz Oblice, še adnegà narbujših si-nou naše zemje muoramo parluošt h tistimi našim djelucem, ki so tam pustil svoje živenje. Jožef Grbec zapušča mlado ženo, kateri izrekamo naše iskreno sožalje. PODBONESEC SMRT NAŠEGA EMIGRANTA NA JUŠKI Z EM JI Prve dni decembra je paršla iz Kanade novica, de je tam umrù Martinič Ivan iz Gabrovce. Mož, ki se je tam preselu šobit po parvi svetouni uojski, ker domača zemja mu ni mogla dat kruha, se je po-nesreču par djelu an je umni u špitalu u mjestu Wankover. Pokojni Martinič odkar je šu proč od svoje rojstne vasi ni ankul paršii nazaj, mislu je prit na stara ljeta, a usoda, kruta usoda, tega mu ni dopustila. Naj mu bo lahkà tùja zemja! AHTEN Pretekli tjedan je biu proces pruót bri-gadjerju finance Marcigaglia, ki je 20. luja 1951 do smarti povozu u Vidmu otro-kà Turchetti Aladina iz Maline. Briga-djerja je sodišče oprostilo. FOJDA DOBRO SMO MOTORIZIRANI Pretekli tjedan so u Pojdi zehnàli automobile, kamjone an motociklete. Ob tej okažjoni smo lahko videli, de so ljudje u našem kamunu kar dobro motorizirani, saj je blo več kot 100 motociklu, nekaj luksuznih automobilu an dosti kamjonu. S tjem smo tjel povjedat, de gremó tud par nas s časom naprej. Pretekli teden je kasacijsko sodišče zavrnilo priziv župnika De Colle, ki je bil približno pred 6. leti kaznovan, ker je hujskal ljudstvo, da. bi primorali odstopiti občinskega odbornika Madotto Ferdinanda iz Osojanov. Madottu je namreč takrat nasprotovala skupina ljudi, katerim je bil na čelu don De Colle, Silvio Di Lenardo in Eva-rist Madotto. Napisali so prošnjo, ki jo je podpisalo 142 Osojančanov in odstranitev Madottija bi se morala izvršiti na zasedanju občinskega sveta januarja 1949. Istega dne, ko bi se moral sestati občinski svet, je župnik v cerkvi iz prižnice javno podpihoval ljudi proti občinskemu odborniku Madottiju, Ko se je popoldne istega dne vršila občinska seja v Raven-ci, je nahujskano ljudstvo prihrumelo pred sedež občine in s silo zahtevalo, naj se odstavi Madotto. Med demonstranti je bil tudi don De Colle. Zaradi razkačenosti ljudstva so morali posredovati orožniki, da so napravili red. Ma-dotto je odstopil od svojega položaja, a to zato, ker se je bal demonstrantov, ki so še vedno čakali pred občinskem sedežem. Madotto je zadevo seveda takoj prijavil sodnim oblastem in te so potem vse tri organizatorje neutemeljene demonstracije obsodile vsakega na dva meseca zapora. Kazen je bila pozneje potrjena na prizivnem sodišču u Benetkah in končno te dni tudi na kasacijskem sodišču v Rimu. ČEDAD ZA RAZVOJ TURIZMA Naše mjesto je zlo staro an zatuó nje čudno, de parhaja h nam nimar dosti zgodovinarjeu an turistou. Nekatjeri zgodovinarji stojijo u našem mjestu po več dni, par tjem pa so imjel nimar težave za ušafat kam iti spat. Kakor smo povjedal, je naše mjesto staro an zatuó nje hotelu al parpraunih oštarij, ki bi imjele tud pasteje. Juški hodijo po uózkih ulicah po več ur ne de bi mogi’ ušafati kam iti spat. Ker je naše mjesto blizu kunfina, je nimar tud nekaj potniku, ki bi se radi ustavli u Čedadu, če bi bluó mohoče ušafat spanje. Tista kriza za prenočišča pa bi se mogla zlo zmanjšat, če bi domačini imjel več smisla za pouzdih turizma. Nje dougo od tega, de so obnovil hotel Tamburino, kjer bo lahko zlo lepuó za juškč. Troštamo se, de se bo s časom rešiu ta Kakor blisk se je razneslo po usej Ne-diški dolini, de je jugoslovanska komi-šjon parslà u naše kraje. Usi naši ljudje so iz žomalou zvjedali an po radiu čul, de je te dni u Vidmu jugoslovanska ko-mišjon, ki djela tratative z italijanskimi autoritadi, de bi uredil obmejni promet med Italijo an Jugoslavijo. Usi naši kmetje, ki živijo blizu kunfinu, želijo an tež-kuó parčakujejo, de bi se lahko hodilo u bližnje vasi, ki so pod Jugoslavijo, če bi se moglo iti u Kobarid, Bovec, Tolmin an u te druge bližnje kraje brez paša-porta, bo tuo zló pomagalo našim ljudem, saj bi se takuó uresničile stare že-ljé naših ljudi. Usi so par nas več ali manj vezani na tiste kraje. Ankrat naši djeluci so hodil u tiste kraje na djelo, glih takuó so kupci imjel opravila venč-part u tistih krajih, ne de bi guarii o tistih, ki imajo žlahto an ki jih je puno par nas. Po vaseh, u hišah, po poteh an po au-tobusih, u malo besjed, posjerode, se ljudje interesirajo za tole rječ. Usi imajo trošt, de boju naše vasi oživjele, de se boju ekonomsko parpomogle, kar bomo vidli Kobaričene, Tolminčane, Bovčane, de boju hodil u naše kraje prodajat an kupovàt blaguó, mi pa hodil h njim. Buoj-šega par nas ne bo, ku tuó, de boju uredil obmejni promet. Če bo paršlo rjes do tistega, potle bi naši ljudje lahko imjeli Letos je starka zima zgodaj potrkala na naša vrata. Ze več let ne pomnimo, da bi se pokrila naša dolina že v začetku decembra s težko snežno odejo. V noči 7. decembra je zapadlo v nekaterih krajih nad 30 cm snega. Glavne ceste so morali takoj očistiti s stroji, da se je mogel vršiti promet. Otroci so bili seveda veseli snega, posebno še, ker so se v teh dneh vrnili iz inozemstva tudi njihovi očetje. To je veselja in pripovedovanja veselih in žalostnih zgodb ob topli peči. problem an de bo tuó parvabjalo juské u naše kraje. NAGOBARNOST POUODENJ Zavoj velikega daža je pretekli tjedan zlo narastla Nediža. Judje so usi u velikih skarbeh, ker so že večkrat tarpjeli dosti škode zavoj pouódenj. Nediža na več krajih njema nasipa al je pa, slab an nizak, de ne more zadaržat vodo, kar tista naraste. 2e takuó smo imjel slabo ljeto, sada je nagobamost pa še‘za, po-uódnje. PETROLEJ U NAŠI OKUOLICI? Zadnje čase se zlo dosti guari an o tjem so na široko pisali tudi žomali, de so u Buttriju odkril ležišča petroleja. Tehniki so dugo časa raziskovali an kakor so povjedaii se zdi, de je ležišče bogato an de se bo morebit izplačalo črpati petrolej. Sada bo paršla tja še ’dna komisija, de bo še naprej raziskovala. Naši ljudje so zlo veseli tiste novice an trošt za buojše živenje. že nad taužent ljet živijo naši ljudje u tele gorske kraje nimar u miru an parjateljstvu s svojimi bližnjimi brati; prej ku je parsù te novi kunfin an potle ku jih je ta zarje-zu u njihovo živo teluó. Slovenija, Hrvat-ska so ble prava »Amerika« naših tih starih. Tam so hodil na djelo, tam so si zaslužil kruli, od tam so nam pamesli soude za kupit grunt, za obnovit hišo an za nas mlade veredit. Zaki bi se ne mogli vamiti stari časi? Lahko bi se! Trje-ba je sevjeda medsebojnega rišpeta, zapustit usako souraštvo, se imjet radi. Tr-jeba je dobre voje na adnim an drugem kraju. Ker naši djeluci njeso mogli hodit na djelo u tiste dažele, u katjerih so kruh služil, kot smo povjedaii, naši te stari, muorejo sada hodit u Belgijo, u Francijo, u daljno Avstralijo, kjer se nakopajo samuó boljezni, ne samuó zaituó, ki djelo je preveč težkuo, ampà je tud ajar, de nje za naše ljudi. Zatuó usi naši ljudje imajo trošt, de se bo enkrat spredrugačilo an de boju lahko živjel blizu svojih domačih. Kaj pa naši kamunski možje. Al se interesirajo kjek za tuó? Ne smijejo zgubit časa. Je trjeba iti na prefeturo an povjedat kakuó je par nas, ker morebit, de tam dol u Vidme tuó pozabijo. Par nas imamo taužente ljudi brez djela, k z ureditvijo obmejnega prometa bi, kot smo zgoraj povjedal, ušafal djelo u Sloveniji. Tam nucajo djelouno silo. Par nas bi ne bluó potrjebe hodit deleč okuole po svje-tu za djelo si ušafat, bi ne imjel potrjebe pošjat naše čečč za diklo h rimskim presitim trebušnjakom, saj usak dan beremo po žomalah kakuó djelajo an kakuó se ž njimi profitajo, ampà bi imjel tle, na pragu naše hiše okažjon za prit do kruha. PROMETNA NESREČA Pred dnevi se je zlo huduó ponesreču naš vaščan 20 ljetni Klemenčič Lucijan. Puob, ki študjera u Vidmu, se je med potjo, kar se je peju s svojim motorjem u Suolo, zaletu u nek voz. Šobit so ga muo-rali pejati u čedajski špitau, kjer se bo muoru zdravit dougo časa, ker je njegovo stanje zlo resno. imajo trošt, de se boju morebit uresničile njihove sanje — imjet djelo na domačih tleh. že večkrat so specialisti raziskoval naše gore, ker imaio u sebi, kakor pravijo željezo an karbon, a nimar se je pokazalo, de je kuantiteta premajhna, de bi se odperla. kajšna minjera, Telikrat pa naši ljudje imajo venči trošt ku drugekrate, de se jim boju odperla nova vrata za ušafat djelo an zaslužek an zatuó samo misel na tuó jim uliva novih moči, de prenašajo usakdanje težave, ki jih obremenja grenkà usoda, poganjajoč jih po svjetu s trebuhom za kruhom. DJELUCI ZA FRANCIJO Pokrajinski urad za djelo (Ufficio Provinciale del Lavoro) upisuje djeluce, ki čejo it’ na djelo u Francijo. Sparjema pa samo zidarje, karpentjerje an cementi-ste od starosti 21 do 50 ljet. Na djelo boju odšli febrarja mjesca. Kaduór bi šu rad u Francijo na djelo an zna djelat zgoraj povjedane meštjerje, naj se upiše tekom 3. ženarja na kumunskem oficihu za djelo, kjer jim boju dal tud usà po-trjebna pojasnila. NEDEJSKI VOZNI RED VIDEM- STARA GORA Autobus podjetja Ferrari vozi ob nede-jah an praznikih iz Vidma na Staro goro ob telih urah: odhod iz Vidma — Piazza Venerio — ob 8.40; odhod iz Stare gore pa je ob 12. uri. PRAPOTNO OBJESU SE JE Pretekli tjedan je žalostno konču svoje živenje 40 ljetni Dri Luigi iz Prapot-nega. Mož je biu že dugo časa bolan an zatuó se je disperù an se objesu s pasom od barešk u svojim šolarju. NEME KRNICA — U nedejo 5. decemberja te bó tu naši uàsi dosti legrije. A zakuó na bi ne muorla beti, saj ne bà nàreta cje-sta, tikere smo mjeli tekaj bizunjo. Od-njetà to ne bo več bizunjo nositi na har-batu brjeman iz tjeh krajeu, k’ na peje cjesta, ma čem6 po njej uóziti z uó-zam. Te dan te bó nàreto še djelo tu seme-tjerihu. Te stari semetjerih e bi zlo mau, anjelé so ga pa nardili buj velikeha. Te dan ne bà še segra, zak’ to je naš patron sv. Miklauž an zatuó legrija ne bà še buj velika. Spet so ... Kar boš pa nazaj paršu, pridi mi povjedat, d’ ti bom pomagala punkelček razvezat. Punkelček razvezudla bom, sladko se smejala bom, ker te boju vidale te moje oči. Takole so jo začantale naše hčere, kar so vidale, k’ no se uračajo ta hiši njih te mladi taz Franče, S vicere al’ taz Belgija. Douho te bó ljeto, k’ to nje bo mož ta domah, posebno zatuó, k’ no muorajo zené par nas djelat’ use djela k’ po dru-zih krajih no jih djelajo koj možje. Zlo kontente so be ženč, k’ njih možje al’ sinouje so paršii ta hiši an pamesli njih uódanje, k’ na se fameja itako more pre-živiti čez zimo, k’ na se žej ljepo čuje par nas. Do vjenaHti al’ noveha ljeta no če priti venčapart naših emigrantu, k’ no djelajo po svjetu. To se kalkulà, k’ naš ku-mun o mà približno 600 judi ta od hiše na djele. Od tjeh to je almankuj nih 100 hčeri za dejklo. Te numar e zlo vLsok, če ve pensamo, k’ tipajski kumun o mà približno 3000 judi. To je nje škuažej hiše par nas, k’ na ne méj kaceha suójìh po svjetu. Naj bi se teli judje anjelé par svej hiši ljepo se odpočil’ z augurjem, k’ no druho ljeto na se jim odpré kaka druha pót za si uódinjati kos kruha blizu suójih domačih. U PL-ATISCAH, PROSNIDU AN BREZJAH E ZAPADU SNJEH Njesmo paj čakali, k' na se zima storé par nas tekaj huóda čuti. Uàsi uón za BRDO KAJ TAS VE PLAČUAMO TU NAŠM KUMUNU O te tuó, o te to drùe. Kumun u njema, u je božac, u ne more revati narditi tea ali tea druzea djela. Anjelé paj smo ložli nuós še tu reči od kumuna, a prej kuj priti smo muorli natehniti ljepo ši-jo. To nje rjes, k’ kumun u je tekaj božac. Preberita tle kaj soute to mu pride notre koj za tase, k’ ve usako ljeto pla-čuamo: fogatik 2,840.000; dàceh 1,600.000 lir; predijal 4,850.000 lir; za IGE to pride notre governu cjerke 5,000.000 lir an na dobrà part tjelih soutu na ré še ku-munu. An zat, kje so registracjon od kon-trate an drue tase, k’ no se plačuajo nar raunost tu Videm ali tu čenti. Za tele tase to se kalkulà, k’ to ré uóz naših sa-ket kacih 4,000.000 lir. Itako ve vidimo, k’ koj tjelih tas naši judje no plaéuàjo več koj 17 milijonu lir po Ijete, tuó to pride rejči tu medii cjerke 35,000 lir za usako famejo. Anjelé sami giudikajmo: a to je ali to nje mùt, k’ ta par nas to se naredi kej več koj tuó, k’ no naredejo nar ši miništratorji. ŠE O TERSKEM DIALETU S aréne augurje še 'sate Baziléj, naj Buoh še cjeste ljepo se usmili, saké ti šivi nadóusim, uésu no zdróu, sìmpri najàden, napit nu debóu! Žalost mi je, k’ šjor Mušulin o te leda odprjeti takuin; ma kuó češ storti, te se maš rasenjati, ali se oženiti ali tasu plačati. Ja za muój kont ti dajàn konséj: poj po tuóji poti rauno naprej. Ma se ti maš uójo kej Ijeuše živiti, ura je udarila za se oženiti. Parò darši na pamet, za beti kontent: ne mérkej tjeh, ki no majó permanent, ne tjeh od kótule kratke, k’ se ne morejo sprehniti brez ne pokazati rasórja od riti. Ta poezija tle na nje tekaj stara, saj težje, k’ no majó dobró pamet no sei je èé naórdati kar ne uón veljezla. Na e simpri Ijepa, zak’ na naordà te danbotnje čase. Tuó zauój tea, k’ to je dosti jih, k’ no pravejo, k’ nlaš jezik u se ne more ne brati ne pisati. No, anjelé no majó težje, še poezije ve marnò tu našim jeziku an še kaj ljepe. Zatuó ne smijemo podvalutati našea ljepea terskea jezika, aaržimo mu kont an učimo a našim otro-kàm. Kuó no bi tjeli rejči naši te ranci bal no se uàmili an paršii ta na Njivico an čuli otroké, k’ no ne čekarajo več po naše? No bi tjeli utejči an no bi tjeli rejči, k’ njesmo jih več denji. Jezik to je ta najbuj dràa, ta najbuj sveta rječ. Temu, k’ to je špot učiti jezik suójih tih starih otrokàm te Ijeuše, k’ o se skré. Saj Furlani sami no pravijo takolé oré čez jezik : »Cuj cal rinee la proprie len-ghe al piart metàt de so personalitàt«. meò nami Robjeh no majó žej no dobró škarpo sneha. Korjera, k’ na peje tu Platišče ne zavoj teha henjala uóziti. Judje tjeh uà-si, k’ so se sarvijali te korjere so zlo zar skrbljeni. Venčapart na nje revala prodar ti suojih pardjelkou (seno an daruà) an zatuó na se jim kaže zima zlo kosmata-To bi muorlo beti par nas organizano, k’ usakikrat, k’ o zapade snjeh, no bodita žliki, k’ no ha vakidejta. Cjeste no majó beti simpri čiste, korjera na mà normal uóziti. če za usaki mali drek, k’ o zapar de ta na cjesto marnò ostati odrjezami od sveta, te buj, k’ ve zadenimo rosók an se poberimo druhàm. Uprašanje cjeste par nas to je upraša-nje našega živenja. Ve žej marnò malo od naše zemje, k’ na ne daj a druzeha' koj pjeska anu kamanja, naj bi autoritadi almankuj cjesto daržali simpri odperto-Saj ve kalkulamo, k’ za no tekaj ve piar čujemo tase. ŠINDIK E NAS ZAPUSTU — KAM E ŠOU? Judje našeha kumuna no zlo komen-tjerajo odsotnost našeha šindika. To je dan dobar mjesac, k’ o manča an to se zdi, k’ e muoru iti tu Frančo na djelo z9 morjeti živiti. Na taka sigurno na nje točala tu majednim kumunu od cjele Iter lije. Sindik, tuó to je te parvi mož od kumuna, beti parmuoran iti po svjetu s trebuhom za kruhom. Po, al’ o nje moróu naš kumun mu dati no djelo, zak’ o mP" ré živiti? In fin Šindik e se simpri inte-resóu za naše judi. Zatuó njehovo od' sotnost éemó jo močno čuti. E anje^ kdo e té ha nadomestiti? Besjedo našerriU kumunskemu konsejó. BENEČANKA PRI OGNJIŠČU nummi ih mirnim imiiimiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiii iiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REZIJA Holieii priziv ni pomagal župniku iz Osojanov PRVI SNEG 9111 n 11 m m i m i 111 m j 11 m 111 v v m 1111111 n milil m 111 * 11 « luminiti iimih m in i iti iti i ititi i i itd SV. PETER SLOVENO V / Za ureditev obmejnega prometa im n 11 ■ 11111111111 ii i m :i 11 n 11 in i n iiii n i n milil iiniiiiiim i mn 1111 im 111 m i m i m n n 1111 m 1111111 n* TIPANA lin'ij ‘"'Umil»"" " lin'1 P' o naši Benečiji ""■m................................. «"""«n,......... Od slovenskih pisateljev je Cankar najbolj znan zunaj slovenskih meja, saj so prevedli nekatera njegova dela, posebno Hlapca Jerneja, v skoraj vse bolj znane evropske jezike. Stal je resnično sredi naroda, dobro poznal njegove težave in skrbel za njegovo usodo. Odkrival je lepoto slovenskega jezika, ki ga je dognal do čudovite prožnosti. Ni mu bilo dano dolgo življenje, ali koliko bogastva nam je zapustil v svojih delih, ki jih je lepa vrsta — dobrih dvajset knjig. Rodil se je 1876 na Vrhniki pri Ljubljani. To je trg s trgovinami, gostilnami in nekaj industrije, nad trgom pa se vzpenja »klanec siromakov« s hišicami in kočami. V eni izmed teh, ki je bila lesena in s slamo krita, je prišel na svet kot osmi izmed dvanajstih otrok. Oče je bil krojač, bister človek, pa ne prav gospodarski. Pomagal je ustanoviti bralno društvo, ali obrt mu je propadala in se je zato izselil za delom. Breme je padlo na mater, ki se je razdajala za svoje otroke in je res zaslužila, da jo sin pisatelj tako toplo opisuje in da ji je postavil še posebno lep spomenik v knjigi »Na klancu«. Tri leta je imel, ko jim je hiša pogorela in potem so še dvanajstkrat menjali stanovanje. Tako je pisatelj že od mladih nog čutil, kaj je revščina, kolikšen je razloček med ubogimi proletarci in meščansko gospodo. Svoja prva leta, gorjupe skušnje in spoznanja je opisal v eni svojih najlepših knjig, v Mojem življenju, že zgodaj je pokazal nenavadno bistrost in kritičnost. Posebno ga je žalila nenaravnost in hinavska zlaganost. Ker so videli njegovo nadarjenost je trška gospoda nasvetovala, naj dajo fanta v šole, češ da ga bodo podpirali. Cankar je res odšel v Ljubljano na realko, kjer pa je večkrat stradal, že v nižji šoli je pisal pesmi, v višji pa je zahajal v skrivno dijaško društvo, iz katerega je prišlo nekaj naših najbolj nadarjenih pesnikov, kakor so Kette, Murn in Zupančič. Po maturi je odšel na Dunaj, da bi študiral tehniko, pa se je že od kraja posvetil pisateljevanju. Prva knjiga, ki jo je dal tiskati, so bile pesmi. Preden pa je ta knjiga z naslovom Erotika izšla, je odšel domov. Tam je dočakal materino smrt. Z denarjem, ki ga je dobil za pesmi, je plačal pogreb, potlej pa se je odpravil v Pulo, kjer je imel sestro. Medtem je njegove pesmi doletela čudna usoda. Bile so drzne, prav za prav je hotel s to drznostjo izzivati zadovoljno meščansko družbo. Pa so jih v Ljubljanski škofiji obsodili za pohujšljive, jih skoraj Vse pokupili in požgali. Cankar je čez nekaj let poskrbel za novo izdajo. Zdaj je bil že vnovič na Dunaju, kjer je sodeloval pri nekaterih časnikih, drugače pa si služil kruh s pisateljskim delom. To pa mu ni moglo zagotoviti zanesljivih stalnih dohodkov in urejenega življenja, za katero tudi ni imel pravega daru. V glavnem avstrijskem mestu je še t*>lj spoznal delavski proletariat, zakaj stanoval je v predmestju. Imel je priliko Siedati trume delavcev, ki so se usipali !ž tovarn, kjer so delali od mraka do bVaka, zraven pa ljudi brez dela, ki so lih kljub bolezni metali na cesto. Videl Jei kako je to neurejeno socialno stanje žadevalo mlade, ki so si hoteli urediti h°m, kakor bi si ga tudi sam rad usta-bovii. Pritiskalo je na otroke, na njih °bčutljive duše. Od tod se mu je še bolj jasno pokazalo, kako se je ta revščina, ki j° je širil kapitalizem, zajedla tudi v slo-Vensko domovino. Tudi tu je bilo zraven nekaj bogatašev, ki so imeli v rokah trgovino in industrijo, polno obubožanih Ib zadolženih kmetov, ki so hodili iskat dela na tuje, kočarjev brez zemlje in 2merorn večje število industrijskega pro-1'-tariata. To spoznanje je Cankarja zbli-žaJo s socialdemokratsko stranko. In ko Je bilo upanje, da bo delavska stranka pri Prvih splošnih in enakih volitvah tudi na Slovenskem nekaj dosegla., je sprejel ^mididaturo v litijskem okraju. Tu je ahko računal na rudarje in je dobil od ^eh socialdemokratskih kandidatov na ranjskem največ glasov. Izvoljen pa ni h, ker je bil okraj povečini kmečki in Je glasoval za klerikalno stranko. Ob ti Priložnosti je Cankar govoril tudi trža-®mu delavstvu, ki je bilo najbolje orga-Parano. In še nekaj: napisal je knjigo aPec Jernej in njegova pravica, ki je la neke vrste volivni program. V slove-®b° izbranih stavkih pripoveduje zgodbo aPca Jerneja, ki je štirideset let služil hiši, ko pa je star in onemogel, ga po-'T«ii gospodar po svetu*Nikjer, ne pri prosvetni ne pri cerkveni gosposki, ne dobi pravice. Tedaj mu je duša vsega grenkega tako polna, da zažge hišo, razjarjeni kmetje pa ga vržejo v ogenj. Cankar je pokazal na krivični red, ki človeku ne da, da bi užival sadove svojega dela, ampak ga zavrže, ko ga je izrabil. Veliko je zgodb, ki slikajo stisko ubogih, njih hrepenenje po boljšem svetu in tudi upanje, da bo prišel, ko bo vržena gospoda, ki živi od žuljev drugih. Take so v knjigah »Hiša Marije Pomočnice«, »Za križem«, »Kurent«, ki pripoveduje o žalosti, ki se je naselila v naših krajih, od koder morajo ljudje za kruhom. Take so tudi tiste povesti, ki govorijo o trpkih skušnjah umetnikov in drugih izobražencev. Bojujejo se za naprednejši svet, pa jih družba tlači in včasih ugonobi. To so n. pr. knjige »Tujci«, »Križ na gori« ali »Martin Kačur«. Podobno je obravnaval svoj čas v dramah. V igri »Za narodov blagor« je prikazal tisto gospodo, ki govori, da dela za narod, misli pa nase. Ali tisti, ki jih je izrabljala, se že vzdigujejo proti dosedanjim voditeljem. V »Kralju na Betajnovi« kaže podeželskega mogočnika, ki se povzpenja do bogastva in oblasti, pa če treba tudi preko trupel. Na zunaj sicer zmaga, ali ta zmaga ni trdna. Igra »Hlapci«, ki je njegovo najboljše odrsko delo, je slika učiteljstva, kako se navdušuje za naprednost, ko pa zavladajo klerikalci, se jih dobršen del obrne po vetru. Ne ukloni pa se Jerman, ki hoče vzdigniti delavca na vasi. Ko ga za kazen preložijo v hribe in ve, da ne bo kos velikemu boju, ga preda v krepke delavske roke. Komedija »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« pa smeši moralno hinavščino, ki ji umetnik ne more prizanašati. Na Dunaju je živel z majhnimi presledki tja do 1909, ko se je preselil v Ljubljano. Njegovo pisanje je postajalo zmerom plemenitejše, še posebno ko je svet zajela prva vojska. Takrat so nastajale njegove »Podobe iz sanj«, črtice, ki je vanje zajel trpljenje našega in drugih narodov, veliki petek, po katerem pa mora priti vstajenje. Dočakal je konec velikega gorja, ali že decembra 1918 je onemoglo šibko telo, v katerem pa je gorel velik duh. Družba ga svoj čas ni razumela in ga je obsojala, ob smrti pa ga je počastil ves narod. Z veseljem smo odprli knjigo, ki je posvečena naši deželi. Ugledni slovenski pisatelj in narodopisec duhovnik prof. dr. Metod Turnšek v Trstu je že velikokrat prepotoval našo Benečijo, že leta 1946 ;e O H J A TRIGLAVA i) i.? c; a k n ? ; >::• a DK M 1;. i< M > irKNM-k o naši deželi napisal v »Božje vrelce«, takratno tržaško versko revijo, celih dvanajst strani dolg članek. Isti članek je v celoti ponatisnila tudi slovenska »Ameni Illu ni IIII llillllll liliri!i|:l!l1llil!IIIIMI|ll)ll|ll!|l|i|:|;|i|i|!|;| ninnili lil ii 11 n 1111 > 11 i\i 11 i.i11) ji 111111 im 111 imi i «ni ni 11111 minimi in.i niiiinnnnni niiiiDiinriiiifinnniiiiniiniii iiiinnnniiniinniinnnni Nasi &o.éicnL in n Ljudstvo Beneške Slovenije je verno ljudstvo, dasi zaradi pomanjkanja verouka, pridigovanja in cerkvenega petja v domačem jeziku vernost vse bolj peša. Toda vsaj to, česar so jih nekoč naučili domači slovenski duhovniki in zavedni očetje in matere, v srcih zvesto ohranjujejo. Tako so tudi nekdanje navade še kolikor toliko žive. Za božič se skrbno pripravljajo. O tej pripravi je naslednje sporočilo: »16. decembra se začne božična deve-tica, ki jo uredijo po domače v svojih stanovanjih; an je takuò stara, de nobe-dan na vjé, od kadà je. Višpo, de traja že od pamtiveka. V vsaki vas se zbere devet družin, katerih vsaka muóra daržšt adnó nuoč »sveto družino« par sebé. U izbi napravijo an oltarič, na katjerim postavijo podobo sv. Družine, jo lepuó okrasijo z maham an z brjenjovimi vejicami, potem nastaknejo okuole paržgane svje-čice. Po večerji se hiše spraznejo, vsa vas pride molit; že né, čečč, puobi, možje an še otroc’, ki takuò radi zaspijo na klopeh potlej, ko so siti... Po rožarju gospodinja ugasne svječice an sname dol’ sveto podobo. Tadà usi paržgejo svoje »lumine«, ki so jih parnesli sa sabo, an gredó u procesijo do druge hiše. Pru ganljiv je nagovor, s katjerim tai parva gospodinja izroči »sveto Družino« ti drugi gospodinji an kakuó ta - le jo sparje-ma, ti presune sarcé ... U procesiji può-jejo litanije al’ kako drugo Marijino pjesam. Od božiča do svječnice »sv. Družina« ostane tà par ti zadnji hiši, ki jo je sparjela; tekrat po litanijah puóje jo samuó tole staro pjesam: »O čuj, o čuj sosjedac muoj, kaj jest tebé pavjem, kaj se j’ zgodilo nocoj to noč glifi sedam ur pred dnem. H mené je paršu edan fant, je mev presvetli, sončni gvant. Je biu veseu, je Ijepo pjeu, mené je goré zbudiu. Mi je ukazu ustat, nič vič zaspat, tje u Betlem se podat. Pred uoslove jaselca uoslič, uolič ga gledata družinca Ježušova ... Marija tud’ njema fkaj plenic, de b’ Ježuša povila sadaj. Okuole štalce snijeh leži, skuoze šprance vjetrič brenči. Vas mraz teče f an snijeh, notre leži ta prav Sin božji. Nobedan nje fkaj smiljen biu, de b’ Boga u hišo pustiu. Je muoru tarpjet, j’ an tajšan mraz, kater je rješu našla Na božično viljo imajo gospodinje pu-no djela zavojo pripravljanja štrukju, kjer štrukji ne smijejo manjkat u nobeni, tudi narbuj ubogi hiši. Na sveto nuoč je pru, de so usi ta domà, de vsa družina se zbere par svetonuočnih štrukjah. Po vasi je use tiho, puobje ne hodijo okuole; še oštarije so prazne, kjer sveta nuoč - * nšf *■ ' POTOK (KluSe) nje prou hodit okuole — je sveta nuoč.« Po družinah postavijo jaslice na zeleni mah. To noč fantje ne smejo po vasi prepevati. Vse mora biti tiho. Vsi molijo sv. rožar. Na božični dan pa morajo med veliko mašo vse hiše, gostilne, prodajalne biti zaprte. Sele po kosilu se na »božji dan« sme stopiti v gostilno, vendar ne sme biti kričanja, ne ukanja. Tudi harmonike ne sme nihče vzeti v roke. Take navade so skoraj po vsej Beneški Sloveniji, od Idrije do visokega Ivanca. Večer pred Novim letom je kakor pred božičem »sveta nuoč«. Na novega leta dan se zberejo fantje pa tudi otroci in gredo zgodaj zjutraj po hišah brat ali prosit »koledo«. Povsod so gostoljubno sprejeti, saj prinašajo srečo. Ko hodijo od hiše do hiše pojejo tole pesem: »Dobro jutro, gospodinje, gospodarji, po koleda smo prišli, zdravje, veselje smo vam prinesli in to sveto novo Ijeto in ti sveti trije kralji, ki so Jezusa obdarovali, obdarujte tudi nas!« V nekaterih vaseh Nadiške doline pa pojejo tudi tole pesem: »Koleda, koledon, mišina, klobučina, te dobre vrzite, te hude pustite, kar na šolar!« Dan pred sv. Tremi kralji hišni gospodarji vzamejo oljčno vejico in lonček blagoslovljene vode in odhodijo njive in travnike in vse pokropijo. Zvečer pa v Terski in Karnatski dolini, kakor je navada v Furlaniji, tudi Slovenci netijo kresove. V Prosnidu otroci pri kresu rečejo: »Buoh, tajkšne nam panohle kuk gre kriesl Tako še burje! Tako še sirak/« Ce gre kres navzgor, bo tudi sirak stal ravno. Obdarovanje z lešniki. Dekle, ki ima »puoba« rada mu hoče izpričati svojo ljubezen, obdari o praznikih svojega ljubljenca z lešniki, ki jih je v jeseni sama nabrala in prihranila. Dan pred sv. Tremi kralji »krstijo tudi pusta in v prvi sredi ali soboti, ki sledi ta praznik, mladina se poda po hišah, kjer so »čečč«, »u pust«. Ob »pustu« pa zapojejo tole pesem: Pust pride an pasa, jubca čaJca tam domd, pride pepeunica, jubca ostane samica! »Muč, muč, bo paršla Velika nuoč, da mi pride puobič na pomuoč!« riška domovina« v Clevelandu. Tako je g. prof. po vojni med prvimi opozoril na nas Benečane in na naše probleme. Potem je g. profesor več let pridno zbiral o nas zgodovinsko, socialnogospodarsko in zlasti narodopisno gradivo. Sad njegove študije je sedaj obširna knjiga, do sedaj največja in najtemeljitejša, ki nas pravično in vsestransko prikar zuje slovenskim rojakom doma in po svetu in tudi našim sosedom. Kdor bo vzel v roke »Rod za mejo« in »Od morja do Triglava«, II. del, ta bo spoznal, kdo in kaj smo bili mi Benečani, kaj še smo in kaj moremo tudi še biti. Zlasti je dokumentarno pokazano, kako se nam godi. Drugi del dr. Tumškove knjige »Od morja do Triglava« je v samostojni knjigi s 174 stranmi ves posvečen Beneški Sloveniji in Reziji. Že zunaj krasi knjigo več izbranih slik, tri spredaj, tri zadaj. Prve strani (.od 5 do 12) toplo govore o rajnem msgr. Ivanu Trinku, kako se je z njim pisatelj sestal prvič in kako zad-njič, ko je na Trčmun pripeljal tudi svoje tržaške dijake, ki so monsignorju zaigrali na harmoniko in še lepo zapeli. Potem dr. Turaškova knjiga pripoveduje, kako je pri nas v Benečiji o Božiču in Novem letu, Treh kraljih, Veliki noči, na Binkošti in kresu. Novost za same beneške Slovence je opis poroda in krsta ter pogreba v Reziji. Tudi naš beneški pogreb je opisan. Srednji del knjige je namenjen za nar še prelepe narodne pesmi, verske in posvetne. Mladi in stari jih bodo z užitkom prebirali, saj so zapisane v našem beneškem narečju. Smejale se bodo Čeče in puobi, ko bodo brali, kako so se nekoč ženili v Beneški Sloveniji in Reziji, starejši bodo pa jali, ja, prav tako je bilo! Še poznim rodovom bo ohranjen spomin na naše nekdanje in sedanje »Ljudsko življenje«; na nošo in letno delo, gar leto, živali in rastline z našimi domačimi imeni. V knjigi so zbrane tudi naše stare vere v škrate in moré, krivopjete in ve-domce, divje može. Mlado in staro bo pri nas in drugod, koder bivajo Slovenci, z velikim zadovoljstvom bralo »ljudsko slovstvo«, to je duhovite bajke, legende in pravce, saj jih je pisatelj objavil deloma v našem narečju deloma v knjižnem jeziku, a lepem, živahnem slogu. še mnogo naših rekov, pregovorov in ugank najdemo v knjigi. Prav tako imena, tako lepa in nam draga, za gore in bule, reke in potoke, doline in kotline, vasi in hišne priložke. Da bi mi beneški Slovenci cenili naše jezikovno bogastvo, drugi pa ga spoznali, je pisatelj dodal v knjigo še nekaj beneškega besednega zaklada. Iz knjige tudi izvemo, kdo je za knjigo prispeval gradivo in lepe slike. Kaj takšnega še ni bilo tako domače in toplo napisanega o nas in za nas. G. profesorju moramo za njegovo žrtev biti zelo hvaležni. To je pa tudi knjiga, ki bi morala biti v vsakem našem domu. Saj niti ni tako draga, kot je obširna in bogato ilustrirana! Torej vsi sezimo po njej! še to smo zvedeli, da g. profesor piše tudi roman »Z Višarij zvoni«, v katerem bo glavna junakinja (protagonista) neka naša Benečanka. Ko so Turki vdrli' na našo zemljo Leta 1472 so Turki pridrli do Soče. Vendar takrat še niso mgoli vdreti v furlansko nižino. Povrnili so se 1477., premagali beneškega generala Ivana Novella in pomandrali vso spodnjo Furlanijo ter okolico Vidma in Čedada. Pred Turki je vse bežalo. Beneški Slovenci so se zatekali v Landarsko zamo, v grad na Stari gori in v gozdove po hribih. Turško nevarnost so navajali s kresvbi. ?%\ Y ■WPKII FRANCE BEVK: __ Grivarjevi otroci I llllllllllllllllllllllllllllllllllli Bila je pesem o komarju in muhi, ki jo je obrnil po svoje. Blaže je bil ves srečen in se je smejal. Tonče in Mretka sta mu zavidala. Pa saj sta bila že prevelika, da bi ju kdo guncal na kolenih. Smejala sta se vseeno. Smejala se je tu- di Tona. Sonce se je pomaknilo že globoko za goré, ko se je Jakob dvignil. »Pa me kdaj obiščite!« je rekel. »Vsi skupaj.« »Bomo,« mu je obljubila Tona. Tisti večer dolgo niso zaspali. Govorili so d stricu, samo o stricu. »Kdaj ga obiščemo?« so vprašali teto. »Spomladi,« jim je odgovorila. Tona ni niti slutila, kaj jim prinese pomlad. 3. Oče je hodil na delo kot takrat, ko je mati še živela. Ni se ustrašil niti dežja 4. niti snega. Prerediti je moral sebe in družino. Tam daleč nekje, za tretjo goro, so sekali velik gozd. Prihajal je domov le vsako soboto zvečer. Odhajal je ob ponedeljkih še pred dnem. Bilo je zelo daleč. Nekoč pa je prišel že med tednom. Stopil je v izbo in se sesedel na klop. »Jezus!« je vzkliknila Tona, »Kaj pa je?« »Udarilo me je,« je rekel in izpljunil kri. »Saj ni hudega. Počival bom nekoliko, pa bo vse dobro.« Tako je dejal, ker ni hotel strašiti Tone in otrok. A je tudi sam verjel, da ne bo hudega. Zgodila se je bila pač nesreča. Podirali so košato bukev, tedaj so ga zgrabile veje in ga pritisnile k tlom. Udje so mu bili celi, le v prsih je čutil bolečino. Ta je bila iz dneva v dan hujša. Slednjič je moral v posteljo. Tona je bila vsa zmešana. Na obrazu se ji je poznalo, da je kdaj na skrivaj jokala. Otroci niso več kričali, ne se smejali okrog koče. Najrajši so se tiščali ob peči in s preplašenimi očmi gledali očeta. Bilo jim je tesno pri srcu. Tako je nekoč ležala mati, ki so jo potem odnesli... Očetu je piskalo v prsih, včasih je težko zastokal. Pa jih je pogledal, jim povedal kaj veselega in se jim nasmehnil. Menda zato, da bi ne bili tako potrti in žalostni. Nihče mu ni šel po zdravnika, ki je bil daleč, zelo daleč, v mestu. Takrat po dolini še ni bilo železnice. Ako bi zdravnik prišel v tisto samoto, bi to stalo mnogo denarja. Denarja pa ni bilo v koči. Kadar je zmanjkalo hrane, je Tona izginila za nekaj ur in prinesla moke v košu. Kje je dobila denar? Otroci tega niso vedeli. Nekoč je pripeljala s seboj padarja. Ta je imel široka pleča in košate brke. Glas mu je bobnel, kakor d» govori iz soda. Otroci so ga s strahom opazovali. Padar je očeta preiskal in mu dal zdravil. »Drevje bo ozelenelo, ti boš pa vstal,* je rekel. »Da bi le bilo tako!« je rekel oče. Pa ni bilo tako. Prišlo je drugače. Nastala je pomlad. Zacvele so trobentice, zazelenela je trava. Sonce je z dneva v dan topleje grelo. Brstje na drevju se je začelo odpirati v listje, oče pa ni vstal. Bil je vedno slabši. Ni več velik0 govoril, ni se nasmihal. Bil je le redek človek, ki jih je obiskai v tisti samoti. Včasih je pridrsala st a h1 Cemažarica. Posedela je kako uro ob bolniku, svetovala to in ono in zopet odšla- Nekoč je prišel čisto tuj človek. Vsaj otroci ga niso poznali. Ko so ga zagledali prihajati po bregu, so se začudili, Kdo je^ Bil je suhljat, dolg ko žrd in ozkega obraza. Nosil je rdečkasto kozjo brad0, Ta ga ni delala nič prikupnega. Tud* njegov mračen, neodkrit pogled ni vzbujal zaupanja. (Se nadaljuje) FERDO GODI:.A: © UUmiM DIN HIŠICO Razkopal je listje in našel dete v plenicah. »Tu ga je pustila nesrečna ali hudobna mati in je šla,« si je govoril. Rahlo je pobral otroka in ga nesel na občino. Prišla je skupaj vsa srenja in dobri ljudje so najdeno deklico vzeli k sebi. Starček pa se je čez nekaj dni izgubil iz vasi kakor vedno. Drugo jesen pa, ko se je vrnil, je prinesel deklici kos snežno belega platna. Gledal jo je ves prevzet in ko je ob teh večerih ostal pri hiši in ležal v hlevu na senu, je bil tako srečen kakor še nikoli. »Eno srce na svetu me bo le ljubilo,« si je rekel. »Eno srce. In to je za mene, siromaka, dovolj.« Prihajal je vsako jesen vedno bolj truden in deklico je razveselil z neznatnimi darili. Toda prinesel je vse, kar je le premogel. In ko je deklica prihajala k pameti se je njeno srce res oklenilo starčka, ki je rad takole govoril: »Ti nisi imela nikogar na svetu. In tudi jaz ne. Pa sva se našla, viš, na tistem mestu, kjer je nekoč stal kup listja. Ti uboga in nebogljena, jaz pa star in onemogel.« »Res je, dedek,« je dejala ona. Tako ljubezen ji je sejal v srce leto za letom. Komaj je po drevju dahnila jesen in so jabolka dobila rdečo barvo, je deklica spraševala: »Ali dedek kmalu pride?« »Kmalu pride,« so ji rekli ljudje. In res je prišel po vrsti devet jeseni. Deseto pa ga ni bilo več. Rumeno listje je že odpadlo, jabolka so bila pobrana, pašniki seveda goli, njega pa ni bilo. Deklica pa je čakala. Čakala je vso zimo, pomlad, poletje, jesen in žalovala. Sosedi pa so jo tolažili. »Pri dobrih ljudeh si,« so ji rekli. »Ko dorasteš, boš vse to pozabila.« Deklica pa jih je vprašala: »Povejte mi, če se bo našel spet kdaj tak človk, ki bi me imel tako rad kakor dedek. Pa bom spet srečna in zadovoljna.« Ljudje so molčali. Niso ji vedeli odgovoriti, kajti sreče, ki je edino v globoki, nesebični ljubezni, nikdar ne moremo z gotovostjo prerokovati. 4Colo„ tcolo., IcolzcLo Trije Voukovi IIIMIIIIMIMIIINIIIIIIIIIIIIIIMIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIII llllllllllllllllllllllll » Ankrat so živjel tri včuki. Bli so zlo požrješni. Use je bježalo pred njimi: lisice, zaici, srne, jazbaci an druge živali. V čukovi so stal u 'dni jami. Usak dan je šli adàn izmed njih na jago. Kar pa je paršii s kajšno ujeto živaljo damii, so jedli takuč dougo, dok njeso zaspal. En dan je adàn od tjeh včukou nede-Ičč od jame zagledu starega medvjeda. Sklenil so, de ga usi skupaj napadejo. An rjes so takuč tud nardil. Najprej je skočil na medvjeda najstarejši včuk, po~ tìé sta skočila nanj še ta druga dva. Medved se jim ni mogu branit an je preča u karvi poginu. Ankrat pa so se gozdne živali doguori- le, de se včukom uprejo. Ta sestanek so imjele pod ’dnim velikim drevesom blizu vode. Za vodjo upora so postavili medveda. Use tuo pa je poslušala vrana, ki je stala na drevesu. Odlet j eia je k včukom an jim povjedala, kaj je čula. Včukovi so se potlé počas an potiho par-bližala živalim. Kos pa, ki je par živalih djelu vahtu, je skočil iz svojega mjesta an šil h medvedu an mu povjedu kaj je vidu. Medved je nardiu zasedo blizu vode. Voukovi so se parbližal an živali so skočile nanje. Uojskà je trajala doago an včukovi so bli pregnani. Gozdne živali so se rešile nadloge an od takrat včukovi njeso več stopnili u tist gozd. * i tu 11 iii 111 um n 1111 m 111 in i milimi immillili imihi imunimi mn ini 1111 inni iti i i i i i militimi 1111 POTAPIR ( Tipaj ski dialet) V vasico, ob kateri je na jugu tekla reka, na vzhodni in zahodni strani so bili gozdovi, na severu pa plodna polja, v to vasico je vsako leto enkrat priklovratil starček - berač. Potem ko je pri vseh hišah opravil svoj posel, se je izgubil v druge kraje. Tako je neko jesen spet priromal, a se je ustavil še pred vasjo. Sedel je ob kup listja pri gošči, kamor se je pravkar oprlo jesensko jutranje sonce. Sedel je, da bi si kaj zakrpal. Ko je tako z iglo vbadal, se grel in počival, se mu je zazdelo, da se je v kupu listja nekaj premaknilo. Pa to se mu je samo tako zdelo, zato je mirno vbadal dalje. Spet je listje zašumelo. Prisluhne, gleda v kup, poslu- ša, pa nič. Takrat pa se oglasi tik ob njem tenak, mil glas. Berač od strahu ni mogel takoj priti k sebi. Fa je le bila resnica. V kupu listja je zajokalo dete. J mmimi Mil I M l Hil l i IM 11 l i 111I I l i l 11111,1,1, M.uii) I , „11,,, Brat in sestra se rodila, skupaj jesta, skupaj spita, vedno vkup po poti gresta, drug za drugega ne vesta. (Wfjgpaudo ui n(lapojg) * * • Večje je še od konjička ali manjše od oslička (01P3S) • * • Železen v logu tam prebiva, železen ga klobuk pokriva in za solzicami solzico pretaka v jelovo keblico. ■(3(UV6% VZ 13)0}{) Anjelé o spol ječa potapir samo ponoči. A b’ so časi, kar e spolječu še čez dan. Kar e dan bot ejtako spolječu, mu parleti pruotem dam orlàt. Kole, kole koledo, novo leto je prišlo! Kaj nam bo prineslo? Zdravja, dela, jela, da bo dobra volja, da bo večja moč pri oranju polja. Če bo polje preorano, s klenim zrnjem posejano, bo kašče polno žita, vsa družina sita. Kdor lenobo pase, trava mu ne rase, pusta mu je njiva. Skozi streho veter vleče, in nikjer ni sreče. V prazni kašči pajek prede, revščina na pragu mu sede. Kole, kole, koledo, novo leto je prišlo! Kaj zavihajmo rokave in premagajmo težave! »Dobrč, k’ jo te vidim,« pravi orlàt, »žej tri ljeta jo te hledam.« »Zakuč ve me hledate?« »Usi tiči so žej kadà plačali suoj dàuk, kuj ti ga še njesi plaču.« »Jà?« se začudi potapir. »Saj niesan tič!« An e se spustu na zemjo u travo an uteku. »Rjes,« reče orlàt, »to nje tič, o mà štjeri noge.« Potapir e paršču u hore, na tikere no rastč brine an e srjetu lesico. »Dobar dan, koparin! žej sedan ljet jo te hledam.« CAROUNICA U 'dni vasi je živjela ’dnà ženš, ki se je hualila, de vje use, kar se na. svjetu godi, an use, kar se bo godilo. Skoraj usi ljudje so vjerval’, de je rjes prava čarou-nica. Pa so jo enkrat povabil vaščani sosednje vasi, naj jim pride prerokovat. Starka je šla an začela ljudjem prerokovat budočnost. Potlé pa parteče od nekod mlad puob an zauekne: »Ej, starka, drugim uganeš use, sebi pa nič! Drugač bi muora’a vjedat, de tvoja hiša gori!« Carounica pobledi od strahu an hitro leti pruot svojemu duomu. »Ej, čarounica,« zauekne spet puob za njo,« varni se! Imeu sem te za norcà! Nikjer ne gori!« Vaščani so se smejali: »Kakuč tuč? Use uganeš, tega pa le njesi uganila, de so te imjel za norcà!« An od takrat ji ni nobedan več vjervu »Zakuč ve me hledate?« »Usi težje, k’ no majo štjeri nege so mi že plačali dauk, koj od tebé njesam Snjé neč jela.« »Od mené?« o se začudi potapir. »Saj njemam štjeri noge!« Razpne pernice an spoleti. »Rjes,« na rečč lesica, »tič to je.« Od tàboto je potapir henju tjekati, zak e se bàu lesice; od straha so se mu posušile noge. Cez dan paj o ne smije lje-tati, zak o se boji orlàta. »Cičirič/a so prileteli drobni pomočnički, pozobali, odleteli k drugi njivi — ptički. Cicibani v mrzli zimi ptičke so hranili, skrb so dvakrat povrnili, setev jim rešili. Zakaj prašiči rijejo po zemlji Prašič išče u zemji mineralne soli an živalsko beljakovino kot so gliste, čar-Vi, razna jajčeca itd. Prašič u navadnim fuotru ne ušafa usjeh potrjebnih sostane. U jeseni se lahko vid, kakuó prašiči z apetitom pobjerajo u sadounjakih usa čarviva jabuka, češple al’ drugo sadje, ker jim instinkt pravi, de boju ušafal u sadju čarve. Preča kar vidite, de začnejo prašiči riti po zemji, jim muorate začet dajat razne mineralne soli an dobar beljakovi-hast fuotar. Prašiči nardijo z ritjem rjes nekaj škode, a je korist, ki jo ima živinorejec od tega, dosti večja. Usak kmet bi muo-ru im jeti u bližini svinjaka malo dvorišče za prašiče, kjer bi lahko rili an bi s tjem ne djelali škode. Pru bi bluó, de bi ha tajšnem dvorišču biu tud velik kup gnoja, ki bi mu naj bla primješana ilovica, odpadki zidu, opeke plevu an kuhinjski odpadki. Use tuo boju prašiči dobro Prerili an ušafali kaj dobrega za svoj razvoj. Ce pa buoste prašiče dobro fuotrali, ne *>oju rili po zemji. Zatuó muorate gledat »a fuotar. Slabo razvite živali kažejo z ■dougirni an ostrimi ščetinami an tardo kožo, de njeso pravilno fuotrane, posebno, de ni bla reja pravilna u mladosti. Paša daje prašičkom najbuj bogat fuotar, zatuó muorate skarbjet, de boju svinje na paši več ku morejo. Na paši se bujše gibljejo, djelajo jim dobro pa tud frisati ajar an sonce, takuó, de ratajo odporni pruot infetiunim boljeznim (na Primer pruot ardečici). Ankul pa ne smjete prašiču rinkati, če rijejo po zemji, ker tajšne živali ratajo hudobne an Jahko tud zbolijo. Spremenit jim muorate fuotar, če nejčete, de bi rili po zemji. E E L 0 I Še o pretakanju vina U drugem Ijetu se pretoči vino enkrat do dvakrat. Pretaka se le ob ljepi uri, kar je zračni tlak (pressione atmosferica) visok. Pred usakim pretakanjem naj se kij et lepuó očisti an dobro prezrači. Tuó je zlo važno za pretakanje an zračenje vina, ker vino zlo rado nase potegne smardliu duh nečistega zraka. Glih tar kuó muora bit očedena an umita usa vinska posoda, u katjero pride vino, pa tud škafi, levka (lakonca), sesalka, cevi an pipe. Pipe iz metalja se smijejo nucat samuó za pretakanje. Sod se da pravilno na pipo takuó, de je veha odprta an pipa odprta. Samuó takuó ostane vino u sodu popounoma mjerno. Vino se pretaka s škafi, ki naj ne boju preveč veliki. Ankul se ne smijejo po-stavjati škafi na tla, čeglih je pod be-tonjeran, ampak narbuojš je u nizko, široko škafico al pa almanj na čisto desko. Narbuj hitro an narbuj lahko se pretoči vino z vinsko sesalko. Par tjem se tud najmanj vina razlije. S sesalko se more pretakati vino, takuó, de ne pride u kontakt z zrakom, kar je dobro pred- usem za stara vina, je pa učasih dobro tud za mlada, de ostanejo frišna. De se par pretakanju lahko iztoči pruo-ti koncu use vino iz soda, ga je trjeba u zadnjem delu pr a vidno dvignit. Kar začne teči motno vino, ga je trjeba spravit u drug sod, al pa ga hitro filtrirat an ga prelit k drugemu čistemu vinu. Tud drož-je je trjeba spravit u za tuó parpravljen lll.l 1 1 1111 I I I I I I I 1111111111 ll;l l lll l l;l1IM I:l.l lllll lllil lllllll sod an ga močno zažveplat, de se drožje ne začne kuarit. Parva skarb po končanem pretakanju naj bo nimar an pousod, de se usi izpraznjeni sodi hitro dobro umijejo, osušijo an zažveplajo. Glih takuó je trjeba dobro umit use orodje, ki ste ga riucali par pretakanju, an dati usak kos na svoj prastor. Posebno je trjeba pravilno obje-sit gumjaste cevi, de ne ostaja u njih voda. Nje pru, de se kladajo douge gumjar ste cevi čez sode! Nazadnje zapišite na sodu, u katjere-ga ste vino pretočili, datum pretakanja. Zimsko spanje sadnega drevja *' I1WIIIIIIIH IHTI IIHM I III I l lll.l 111 ITI III 11 l ili M 11111 M I lilil III 11III llffMIIIIIIIMIIIIII III MIIIMII IIMIIIIIIIIIIIIIItllMIIIM IIIIIIMIMIIIMIIIM! Al nucate uogjeni prah? Uógje je znano razkuževalno (dižinfe-tant ) sredstvo pruot škodljivim mufam. Medicina ga nuca za dižinfekcijo par drevesnih boljeznih (driska), veterinaria Pa za dižinfekcijo gnojnih ran. Za dižin-fetat pitno vodo se nuca lesno uógje an Slih takuó tud par filtru za plinske Piaske. Kaj pa zemja? Al naj tud njo dižinfe-tjeramo, saj jo gnojimo z gnojem, o kar tjerern vjemo, de ima u sebi za človjeka «fosti nagobarnih bacilou? U zemji so koristne drobnožiuke, brez katjerih u tleh nje živenja, so pa tud ne-katjere škodljive mufe. Vrtnarji nucajo Pruot njim razne kemične preparate {formalin, bakrou acetat, bakrou sol-fat itd.). Nek profesor je dokazu, de se zemja zlo sterilizira, če se ji doda prah lesnega ^hgja. Uógje djela dobro u usaki zemji an za use rastline. Pomaga rastlinam, ki thiajo na svojih koreninicah dušične bakterije an tud tistim, ki imajo na koreninicah mikoze (posebne vrste bakterije), s pomočjo katjerih živijo. Par setvi zlo delikatnih sort je uógje posebno dobro povečuje število kalivosti. Uógje nje za dobar kup, a usedno se ga splača kladat u zemjo, posebno na vrte. Zemjo se sterilizira pa takuole: uógje naj bo u prahu, ker je u tej formi njegova muoč narvenča. Zatuó muorate debelo uógje zdrobit. Na 1 kv. meter površine zemje dajte 1,5 do 2 kg uógjenega prahu an ga premješajte z zemjo 5 do 8 cm globoko. Lahko ga nucate za usa-ko vrsto zemje, ob usakem času an za usak posevek. Pomaga zemji za več ljet. Pred zimo odpade z drevesa listje (samuó par oljkah ne) an drevo se parprar vi za zimski počitek. Ze prej ku listje odpade, odtečejo use hranilne sostance iz lista u popje an koljenca. Z zadnjimi svojimi močmi nardi list na koncu peclja plast staničevja, s katjero se loči od drevesa an u istem času pokrije ranico, ki je ratala na mjestu, kjer se je pecelj odtargu od lesa. S padom listja se pretakanje sokou u drevesu še ni čisto umje-rilo. Po drevesu se še pred zimo pretakajo sokovi, posebno u popje an korenine, ki boju na spomlad začele z veliko energijo djelovat. Drevo takrat samuó na videz počiva, umjeri se pa šele takrat, kar pride hud mraz. Kar pride ostra zima drevo počiva, a le malo časa, Preča ku pride malo gorkuó, večkrat že konc ženarja, se začne drevo parpravjat za spomladansko rast. Korenine pošijajo u drevo u začetku počasi, potle pa nimar več vode u use dele drevesa. Tista voda topi an parpravja rezervno hrano u lesu an jo spreminja u tajšno stanje, de se bo mogla pretakati po žilah drevesa. U drevesu nastanejo takrat velike spremembe. Takuó parpravjeno drevo bo mogló na pomlad djelovat z veliko energijo. Plini, ki se par tjem razvijajo, an voda, ki jo je preveč, izhlapevajo (evaporajo) Kulk mljeka po svjetu v so ponucali Ijetih 1951-52 ZA NASE GOSPODINJE Finska Norveška Švica Švedska Holandska Danska Anglija Avstrija Nemčija Belgija Francija Italija litru na Ijeto 274 250 235 228 197 179 158 146 110 103 100 49 ([litru na dan 0,75 0,864 0,643 0,624 0,539 0,49 0,432 0,4 0,301 0,287 0,274 0,134 KAKUO OČISTITE KRTAČE ZA OB-LJEKO? S kartačo, ki nje čista, obljeko buj zamažete kot očistite. Krtačo očistite, če daržite z eno rokó kos bjelega par pirja čez rob mize, z drugo pa daržite krtačo an jo drgnete po s papirjem pokritem robu. Papir muorate tarkajkrat spremenit, de ga krtača več ne umaže. Ce drgnete krtačo po šmjergel papirju (karta vetrana), jo buj hitro očistite, a par tjem tarpi krtača. Krtače, ki so mastne od las, očistite, če ščetine pomočite u jajčni rumenjak, ki ga odstranite šele, kar se posuši. Krtačo potle operite u gorki vodi an posušite na zraku. Mokro krtačo dejte sušit nimar s ščetinami nau-zdol. ČIŠČENJE OKEN POZIMI. Kar je mraz je zlo težku0 umivat okna, ker se na mokrih šipah nardi šobit ledena skorja. Lepuó an hitro pa se okna očistijo, če jih najparvo obrišite s suho cunjo, potle pa zdrgnete z vouneno cunjo. Takuó boste lahko imele nimar svetla okna, ne de bi imjel potrjebo nucat vodo. Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL po kg. Krave L. 235 do 250 Voli » 240 » 260 Jenice » 240 » 255 Teleta » 400 » 420 Ovce » 155 » 170 Kozé » 100 » 110 Jagnjeta » 325 » 350 Prašiči (100 - 150 kg) » 410 » 420 ŽIVINA ZA REJO Krave mlekarice Jenice breje po glavi L. 135000 do 171000 » 143000 » 170000 Prašiči (12-02 kg) » 8100 » 11000 ŽITARICE po kuintalu Pšenica L. 7200 do 7450 Sjerak » 4300 » 4400 Oves (vena) » 4550 » 4700 Ječmen » 4750 » 5050 Pšenični otrobi » 3400 » 3600 Sjerkova moka » 5300 » 5450 PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA po kg skuoz pore lesa. Takrat pride za drevo zlo nagobaren čas pozebe. Sokovi, ki pridejo u drevo, lahko ponoči zavoj hudega mraza zmarznejo. Takuó zmarznejo lahko velike parti pod lubjem. Martvo lubje se na pomlad lušči od lesa al pa se tesno priraste k lesu an drevo zavoj tega večkrat hudo tarpi al se pa posuši. Drevo narbuj rado zmarzne na južni-sončni strani debla, ker se zavoj sončne gorkuo-te nabere največ sokou. De ne bo drevo pozeblo, muorate deblo zavarovat pred soncem takuó. de zabijete drevesni kol na sončno stran drevesa. Spomladi tud premažite debla an debele veje z japnom, ker bjela farba odbija sončno gorkuoto an se deblo ne more hitro ugrjeti. Piščeta L. 540 do 590 Kokoši » 550 » 590 Gosi » 350 » 385 Zajci » 250 » 275 Jajca (po 100) » 4000 » 4200 GRADBENI LES U HLODIH po kubični m. Bukev L. 17000 do 22000 Smreka (brinà) » 18500 » 20000 Oreh » 20000 » 23000 Jesen » 19000 » 21000 Cerješnja » 20000 » 21000 Javor » 20500 » 22000 Topol » 15000 » 18000 Hrast » 21000 » 23000 DRVA IN OGLJE po kuintalu Bukova suha L. 810 do 910 Bukova surova » 600 » 850 Oglje » 2800 » 3000 SADJE IN ZELENJAVA po kg. Jabolka L. 45 do 80 Hruške » 45 » 80 Krompir » 28 » 32 Solata » 40 » 80 Radič » 100 » 160 Zelje » 15 » 25 SIR IN MASLO po kg. L. 460 do 500 J) 950 » 1000 Mlekamiški sir M lekarniško maslo Menjava denarja Ce si konj guli rep De si konj u časih ves rep oguli, so uržuhi lahko različni. Takuó na primer si konj guli rep, če ima gliste. Navadno pa se tuó godi zavoj umazanije, ki je u repu. Ce si konj guli rep, mu ga dobro operite an potle bo hitro ozdravu. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica Zlata Sterlina Dolar USA Dolar Kanada Sterlina karta Francoski frank Švicarski frank Belgijski frank Argentinski peso Avstrijski šiling Brazilski kruzir Nemška marka Dinar 6150 636 636 1715 1,70 1,48 12,40 15,90 24 10,50 150 1,30 JOSIP JURClC: SLOVENSKI JANIČAR = »Kaj meniš, prismuknjenec, da cigan 8amol brusi nož za svoje drobovje?« pra-cigan, kakor da bi se ne bilo zgodilo posebnega. Peter jame prositi in se Rovarja, da je hotel cigana le ostrašiti **• druge abotne reči. »Za šalo si me hotel« govori zasmehlji-v° cigan, tiščeč gospoda za vrat. »Kaj bi ti jaz porinil nož le za šalo pod ^bra? Morda bi bilo bolje zate, ki napa-Po mačje od strani.« Smrt in božja kazen stopita hudobnežu oči, mrzel pot ga oblije; zdaj lede-**°> zdaj vroče mu prihaja. Naposled od-|®bja ciganova pest, nož skrije za pas, in eter je prost. Hotel jo je naglo pobrusi-> da se ne bi vrag njegov premislil, mi prej mošnjo,« reče cigan, »dru-Pot se vrnem in te pridem pogledat grad, kuko ti kaj gospodariš. Sporočim •horda tudi, kako t.i kaj živi bratov /b* ali se mu toži po tako dobrem stri-b, an icajli ; zakaj zvedel bom vse. Kadar turški paša, ti utegne pripeljati četo brkov pred grad, toda sive lase boš imel tačas in dobro si zgradi rove, zakaj vojak bo iz njega, da mu ne bo vsak janičar prilika, Le glej, da pridobiš mnogo denarja, pa odpodiš brata, kadar ti pride na dom.« Rekši se grohoče cigan ter odide. Peter, naj večja reva' v človeški koži, odide domov. Gotovo je bil obljubil sam sebi, da ne gre nikdar nikoli več ponoči nikogar čakat, ne prijatelja ne sovražnika, ker je že dvakrat ponoči težko ušel smrtni nevarnosti. Na mestu pa je bilo zopet samošno. V vzhodu se je rdelo obnebje, in kmalu nastane lepa jutrnja zarja. Pač res, dan preganja hudodelce, noč jih prikriva ! Osmo poglavje V neverske roke padel mu mili je otrok, med otcem In otrokom zija prepad globok! Zdihuje sivi starec, zdihuje celo noč in kliče vse svetnike in Boga na pomoč. Fr. Cegnar. Oče Bernard ni mogel preboleti nesreče, šel je bil tjakaj, kamor nam vsem kaže pot, od koder se ne vrne nihče več; truplo v krtovo deželo, duša v lepše življenje. Peter je gospodoval na Kozjaku, na videz srečen. Ali pa je mirovala vest, tista ptica, ki večno kljuje in vpije in obsoja? Ali je lehko legel in sladko brez skrbi zaspal? Menda ne. Novice, ki so došle na Kozjak, so poročale, da pride Marko kmalu domov. Ubogi mož! Nič še ni mislil, kaka izguba ga je zadela. Najmanj pa je slutil, da mu je napravil vse to rodni brat. Bilo je jesenskega večera, ko je jezdil po slabo nadelanem potu proti domu, za njim krdelce veselih hlapcev, izmed katerih je pogrešal dveh, ki sta ostala zakopana v tuji zemlji. Hlapci so se glasno pomenkovali in ogovarjali mimo gredoče kmetiške ljudi; gospodu bi bil bral veselje na obrazu, ko je zagledal hribec, kjer mu je stalo domovje na skalo zidano, in kjer je menil objeti sina, ne vedoč, da je ■ daleč — oh, daleč pri nevernih Turkih. Veselo zatrobi vratar, star hišni služabnik, v rog, ko zagleda ljubega gospodarja pred gradom; viseče mostnice padejo čez visoke rove, in grad sprejme krdelce. Družina vre vkup, tudi Peter pri-šepa. »Aj, Bogu se usmili in mamki božji,« javka stara Mara med prvimi, »da bi bili gospod vendar poprej prišli, preden so hudobni ljudje izpodmeknili tej hiši steber, preden so hudobni cigani mi- lega sinu odgnali daleč, da ga ne bo nikoli več videl pošten človek!« Gotovo se je moralo Marku čudno zdeti, da ni videl sina precej med svojimi ljudmi. Ostrmeti pa je moral še bolj, ko je Peter kislo in žalostno pristopil rekši, naj gre ž njim in naj ne stoji med dru-žinčeti, da mu ima ' kaj posebnega razodeti. Kakor blisk iz jasnega ga zadene žalostna novica; barve so ga izpreletale, molčal je; bolečine, ki jih je čutil, mu niso dale ni govoriti, ni očitno pokazati tuge. »In ni ga bilo človeka, ki bi mi bil rešil sina?« reče po dolgem molku z žalostnim glasom. »Nobenega človeka nima Marko Kozjak, da bi bil šel za roparji? Nobenega človeka?« »Krivo me sodiš, brat Marko!« odgovori Peter. »Koliko sem si prizadel, koliko sem prehodil, da bi pregnal roparje, to ti pove vsak sosed, vsak hlapec. Jaz sem delal, kar je bilo v moji moči; ali deček je izginil, kakor bi ga požrla zemlja, in ravno zato imam jaz upanje, da — da še kdaj pride na dan. Utolaži se torej, brat Marko, saj vidiš, moralo je tako biti, Bog je menda hotel.« Vendar vse te tolažbe so se Marka slabo prijele, morda tembolj, ker so izhajar le iz hinavskega srca. Sam je bil na tem svetu, nobenega otroka ni imel več, in vse tolažbe mu ga niso mogle nadome- stiti. Kdor bi bil videl tega moža, ki je srčno šel med gole meče in bodečim sulicam naproti, kateremu je sonce na bojišču zarjavelo lice, kateremu je sovražnik vsekal nekatero rano; kdor bi ga bil videl, kako so mu debele solze tekle po gosti bradi na junaške prsi, ta bi se bil moral jokati ž njim. S hudobnim veseljem je gledal potuhnjeni Peter, kako postaja Marko od večera do jutra otožnejši. Prvi namen, ki si ga je bil Marko postavil, je bil ta, da hoče sina iskati križem sveta, dokler ga ne najde. Ali znanci, zlasti zatiški menihi, ga pregovoré, da je vse iskanje zastonj, ker se ni dalo zvedeti ni pičice, proti kateremu kraju so krenili hudodelci z dečkom, ali so šli dar leč, ali so ostali blizu. Uvidel je naposled, ko se je bil v svoji žalosti sam sebi nekoliko privadil, da bi bilo res vse brez uspeha, karkoli bi storil. Marku ni bil svet več po godu. »Kaj mi pomaga ime, kaj bogastvo?« je rekel sam pri sebi. »Sreča je šla po vodi, ne bom je imel več na tem svetu! Ženo mi je Bog vzel prezgodaj, ostalo mi je dete, in zdaj sem izgubil še to. Srečen na svetu ne morem biti več; le tamkaj ju upam še videti, torej moram skrbeti, da pridem tja.« (Se nadaljuje). Stran 6 »MATAJUR« ■ -Štev. 101 L^esefe 6ožične in uspeha 1955 J GOSTILNA IN PEKARNA HLODIC A MO N KAR a Gostilna GEKON Drejan (TAMOPJAN) Stara kovačija, ki izdeluje orodje za poljedelce PETJAH pri Špetru TVRDKA G. BLASUTTO LESNA INDUSTRIJA, ŽAGA, TOVARNA STOLOV IN ZA EVAPORACIJO LESA Gorica - Sv. Ivan ob Nadiži Gozdarska zadruga MUZAC V TERSKI DOLINI Marinič in Dreščak MLIN GRMEK GOSTILNA PITAMA CEDRON PRI SV. PETRU SL0UEN0V Ldjz T ELEKTRIČAR VISKORŠA (Tipana) A Franc Krivec FOTO ATELJE Via Vitt. Veneto, 2 - VIDEM ZADRUZNA MLEKARNA BRE7JE PASON GOSTILNA flŽLfi SINIKO DANTE TRGOVINA JESTVIN SEOLIŠČE A Gus Ipeopold TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO CEDAO A „ PParcJ3eruofiču (( Gostilna in Trgovina jestvin TIPANA A A. BATOJA TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA TER Marinič Pio GOSTILNA DOLENJE BRDO (GRMEK) Bonini Jožef GOSTILNA LJESA pri Hlodiču „ Par Štaku “ Gostilna in mesarija VISKORŠA % Zadružna mlekarna BRDO KRIŽMAN Trgovina čevelj SPODNJI TRB1Z KORMONS IVAN iiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMNimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnilliiiiiifilllliiiiiiiiiiimiiiiiiinimimiiiiitiitiiii PEKARNA PLATIŠČE Trgovina z mešanim blagom Zdravlič Ernest HLODIC GRADBENO PODJETJE BIRTIČ MIRKO Sv. PETER SLOVENOV A GOZDARSKO PODJETJE: v TOMAZIN KARNAHTA Gozdarska zadruga BREZJE G. TOMAZIN GOSTILNA PRI MOSTU DEBELEZ Sfiligoi Milan URAR IN ZLATAR Via Aquiieia - VIDEM A „ Par Bilinu “ GOSTILNA VISKORSA Kancelier H um h eri Gostilna pri štirih vetrovih KANCELIERI PRI SUBIDU MLIN „ MATEUS “ debele!)