Politični ogled. DRŽAVA SHS. Vladaa zveza radikalov ia demokralov je razbita. Pribičevič je bil trdao prepričan, da bo Pašič vsaj njegovo skupiao iz demokratskega kluba vzel v svojo vlado. Pašic se je pa tudi njega otresel in v soboto zvečer fe sestavil vlado iz sainih radikalnih prvakov. To je za demokrate had adarec ,bili so vsi iz sebe, ko so videli novo vladao listo, ker dobro vedo, da bodo scdaj najbolj zagrizeni radikalci zasedli policijska ia druga oblastaiška mesta ter pri volitvah na vso moč odrivali yolilce od demokratske volilne škriajice ravao tako, kakor od drugih in skašali s silo in zvijačo, z denarjem in obljubami pridobiti aajveč glasov radikalai straaki. Pribičevič, ki je poprej toliko grozil, da bo treba aa vsak aačia in če ludi s silo podpirati pri volilvah ajegovo in Pašičevo vlado, se je sedaj sam zaašel v opoziciji s strahom pred volitvami ia pa v najhujših zadregah, ker so za njegove liste ia priganjače sedaj trdno zaprte državne blagajne. Radikalci so zadovoljni, da so sami na vladi, da bodo sami izvajali volitve, da imajo toliko dobrih mest za svoje pristaše itd., nezadovoljai pa radi tega, ker so ajihovi predaiki in bivši demokratski vladni zavezniki silao osušili državae blagajae.- Vladaim Turkom in samostojaežem je Pašič sicer prihraail po cao miaistrsko mesto, pa ker zaaj peščica turških in sloveaskih samostojaeškŁh hlapccv prav aič ne pomeai, jih ni dosti vabil ter prav rad videl, da so tudi trgovino ia poljedelstvo prevzeli drugi radikalski ministri poleg svojih poslov. Da bi izkljačao srbska ministrska lista vsaj aialo cikala na SHS, si je Pašič izmislil ter ustoličil dva nova miaistra, eaega za Slovenijo, drugega pa za Hrvatsko. Prvi, dr. Niko Zapanič, je bil nekdaj Slovenec, sedaj pa že davao ni več, ker je že davno prestopil v pravoslavje in v srbsko radikalao stranko, drugi, dr. Supilo, bi aioral biti sicer Hrvat, pa saai trdi, da je Srb katoliške vere. Ker stoji za Pašičem velesrbska agitacija ia vele.srb.ska stranka s svojimi listi, ki zahtevajo aadvlado Srbije, imeaajejo ta dva aova miaistra v beograjskih krogih — «ministra za koloaije.« Radikalaa straaka vlada kama, inia 96 poslancev, proti sebi pa 323 in zato je vsako delo nove vlade nemogoče ia bo najbrž že na današaji skupščinski seji pr"čitaa ukaz o razpustu parlamenla ter bodo določene nove volitve za nedeljo dne 18. marca 1923. Dosedaaja skupščiaa je imela 419, aova bo imela pa 313 poslan«*v, od katerih odpade aa Srbijo ia Macedonijo 112, na Bosno ia Hercegovino 48, aa Hrvatsko Slavonijo in Srem 66, aa Dahnacijo 16, aa Baaat, Bačko in Baranjo 34, na Sloveaijo 25, aa Beograd ia Zagreb po 2, in na Ljubljano 1 poslaaec. V Sloveniji in Hrvatski radikalci itak aič aimajo, pri prihodnjih votitvah naj se srbski narod otrese mračajaške Pašičeve družbe, mi bomo pa z demokrati in drugimi centralističnimi priveski sami opiavili ia tako se do aašla pot do pravega in zdravega sporazuma. Radikalcev je pri nas komaj za eno kartaško oniizje, ki je sestavilo aekako resolucijo «radikalne okrajae koaference v Kočevju«, v kateri pravi, da «okrajaa koaferenca radikalne stranke v Sloveniji pozivlje vodstvo radikalae straa ke, naj deluje aa lo, da se napravi koaec škodljivi cepitvi naprednih sil v Sloveaiji.« To je torej glavna skrb in politična sineraica Pašičevih ljudi v Sloveniji, da se neha cepitev liberalcev ia da se vsi libei'alci združijo, proti «klerikalaemu zmaju« seveda. Zdaj pač dr. Le nardova «Samouprava« ne bo mogla več farbati ljudi, da nima slovenska radikalna «stranka« nič opraviti z liberalizmom ia ne bo mogla več lajiti, da ta »straaka« ni nič drugega nego svobodomkelaa staroliberalna in v naprednjakarsko dražbo spadajoča peščica podkupijenih ljudi. Poljska. V mladi poljski republiki je prošli tedea v ponedeljek novi predsednik dr. Naruto\vicz prisegel na ustavo, v soboto opoldae je pa padel zadet od laorilaih strelov morilca, lfi je tako iz lastne političae zagrizenosti, ali pa po navodilih maščeval poraz desničarske, to je plemiške, velekapitalistične ia aacijoaalističae politične skupiae pri izvolitvi dr. Narutovvicza za predsednika republike kot zastopaika ljadskih ia socijalno čulečih Strank. Umorjeai predsednik je bil rojen leta 1865, bil je mircn ia skromen človek, kot iažeair mož svetovnega slovcsa ia ker se je odločil za pravično politiko delovaega ljudstva, je moral sledili aemškemu ministru dr. Rathenau-u kot žrtev besnega sovrastva ia nasilja plemenitašev in bogatincev. . Bolgarija. Bolgarija trpi vsled aeprestaaih izgredov bogataške in nacijonalistične opozicije proti zemljoradniški vladi, ki je v Bolgariji aa krmilu. Desničarski ateatatorji so pred kratkem vrgli bombo pred voz miaistra Daskalova, ki zastopa odsotaega miaistrskega predsednika, pa k sreči aiso nikogar zadeli. Napadalri so zbc žali, zemljoradniška stranka pa dobro ve, da jih ima is kati med bogatini, ki ne pastijo ljudstva do veljave ter se proti vsaki pravi aarodai vladi z vsemi sredstvi borijo. Lozanska konferenca tudi ne bo našla izhoda iz evropske krize, ker so nasprotja med antantaimi državami prevelika radi medsebojne tekme ia ker Rusi aočejo popustiti od svojih zahtev. Nastop aagleškega zastopnika je bil celo nekak poziv, da bi morale antantne in še druge države skupno nastopiti proti Rusiji, ruski zastopaik je pa odgovoril: «Mi vam nujamo trajni mir, dočim hočele vi organizirati proti nam trajao vojno. Ruska revolucija je pretvorila rusko Ijudstvo v*harod, kojega moči se z iz- redao silo osredotočujejo v njegovi vladi. Ako bo rusli aarod prisiljen voditi boj, on v nobenem. slučaju ne b<> kapitaliral. Vi ste mogoče vznemirjeai vsled tega, k< r se je naša konjeaica zopet pojavila na Pamira ia k( i aimate več pred seboj napol norega carja. Mi vam' «<' nujamo vojske, ampak mir na temelju razmejitve med Rusijo in Aaglijo ia priznaaja suverenitele Turčije.«