J. 1. številka. Ljubljana, v soboto 2. jannvarjifc IXX. leto, 1886. Iihaja vsak dan iveicr, iiimši nedelje ia praznike, tur valju, po pošti prejeman za a v s tr i i d ko-oge r Bke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez yoflil)*qja_ na dom za vse leto 13 gld. na eetrt letu 3 fcld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr. zaf me^uc, po .'O kr. xrs, četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od četiristopne poti-, vrste po 6 kr., će se ozianilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol.' frankovati. — Rokopisi so no vračajo. Uredništvo in upravnintvo jo v Rudolfa Kirbisa hiši, ^Gledališka stolba". TJ pr* vn i št vn uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. voo administrativne stvari. Vabilo na naročilo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneba. „SLOVENSKI NAROD" veh> sa Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 ,, „ četrt leta........3 ,, 30 „ jeden mesec.......I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti veJja: Za vse leto........j\b gld. — kr. „ pol leta........,«8 „ — „ „ četrt leta........j' 4 „ — N jeden mesec.......\ I „ 40 UpravttiStvo „Slov. Nttvoda4*, ■ Naša narodna ravnopravnost. Marljivi Stajersko-slovenski poslanec g. Jerman nam piše: »Umestno in potrebno bi bilo, da bi vsi slovenski listi vsako leto o novem letu priobčili vse zakone in naredbe, tikajoče se rabe slovenskega jezika v šolah in uradih. Na Čelu bi naj stal člen XIX. državnih osnovnih zakonov, Jcateremu bi se pridejale vse dotične posamične izradbe. Razglašale •o se sicer že mnogokrat, toda treba jih je ponavljati in zopet ponavljati, da vsakedo v narodu ve, kaj da sme zahtevati od javnih fpblastev, in čemur se oblastva ne smejo ustavljati. Tlako se bode Sirila zavednost v vse kroge in čedalje odločneje se bode zahtevalo, da se naj dejansko izvršujejo pisani zakoni. Uradi pa se ne bodo mogli dalje ubraniti močnemu splošnemu pritisku. Razglašanje dotičnih zakonov in naredeb bode vzbujalo ljudstvo, da se poslužuje svojih pravic, državne uradnike pa opominjalo na njihove dolžnosti. V očigled jasnemu zakonu se uiudniki ne bodo upali še dalje nasprotovati slovenskemu uradovanju. Kakor prosimo Boga vsaki dan za vsukdanji kruh, tako moramo ponavljati dan za dnevom brez pone-hanja naše glavne terjatve, ilokler ne dosežemo, kar nam gre po božji in človeški zapovedi. In z vztrajnostjo gotovo pridemo konečno do zaželjenega cilja." Mi pritrjujemo temu nasvetu tembolj, ker v 7. letu Taaffejeve dobe še nemarno izvršilnega zakona k členu XJX. in ker se tudi dandanes narodna ravnopravnost pri Slovencih naslanja na uredbe iz prve ustavne dobe z znanim „nach Moglichkeit" in „nach Tbunlichkeit". Kajti g. justični minister Pražak ni dal nobene nove določnejše in jasnejše naredbe, ampak samo ponavljal stare iz leta 1867 in 1868. Ravno tako za politiške urade ne poznamo novejšega ukaza, nego onega od G. avgusta 1867. Zastran jezika pri s o d ni j ah je že v §. 13 občnega sodnega reda vsaki v deželi navadni jezik (landesllblich) priznan kot sodnijski jezik, dvorni dekret z dne 22. decembra 1835. štev. 109 pa je odredil, da morajo sodnije vsprejemati vse spise, kateri so spisani v jednem deželnih jezikov (Landesspracbe). Na te določbe sklicavali so se slovenski poslanci, ko so leta 1881 in 1882 po poslancih Schneidu v 120. seji 11. marca 1881 in dr. Ton ki i j i v 192. seji 13. februvarja 1882 in- terpelovali ministra Pražaka zaradi postopanja nekaterih sodnij in višjih sodišč proti slovenskim ulogam. Najstarejši ukaz j ust ič ne ga ministra o rabi slovenskega jezika je od 15. marca 1862 št. 865, proglašen od tačasnega predsednika Graške nadsod-nije grofa Mitrovskega z okrožnico z dne 21. marca 1862 št. 697. V tem ukazu veleva minister, da se morajo zaslišavni akti s slovanskimi strankami spisa vati v slovanskem jeziku, ravno tako prisežni zapisniki. Pri kazenskih in končnih obravnavah s slovanskimi zatoženci morajo sodniki, državni pravd-niki in zagovorniki b ti zmožni slovanskega jezika. Uloge v slovanskem jeziku se morajo v pokrajinah s slovanskim prebivalstvom vsprejemati in kolikor mogoče (so weit es thunlich ist), v istem jeziku reševati. Tiskovine s slovenskim tekstom si morajo sodnije preskrbeti. Justični minister v tem ukazu govori sploh le o slovanskem jeziku in tudi predsednik še le v poslednjem odstavku omenja slovenščine. Ukazuje namreč vsem podrejenim sodnijain, da v prihodnje v vseh slučajih, v katerih bodo predlagale nadsodnije s 1 o ve nsk a pisma, ta zaznamvajo na rubrumu svojega poročila in dalje, da naj v osmih dneh naznanjajo po imenu tiste uradnike, kateri so zmožni slovenščine v govoru in pisavi. Zanimivo bi bilo poizvedeti, kakšni odgovori so od sodnij prišli do nadsodnije. Najbrž so, kakor v poznejših letih na jednake ukazu trdile, da je sodtiijsko osobje zmožno slovenščine. Iz leta 1866 imamo zopet dva ministerijalna ukaza, prvi od 27. januarja št. 137, drugi od 20. oktobra št. 1861. Oba ukaza se sklicujeta in naslanjata na ukaz od 15. marca 1862 in govorita sploh o slovanskem jeziku. V prvem se pozivlje predsedstvo Graške nadsodnije, naj naroča sodnijain preskrbeti si slovanskih tiskovin ter jim ob jednem ukazati, da se obilnejšo poslužujejo teh tiskovin. (Okrožnica predsedstva je z dne 29. januvarja 1866 št. 240.) V drugi se ukazuje znova, da morajo sodnije v slovanskih delih Graške in Tržaške nadsodnije vsprejemati slovanski pisane uloge brez razločka, ali zadeva kazensko ali pa pravdno stvar. Ukaz naznanil je sodnijam Graške nadsodnije predsednik Latterinan dne 26. oktobra 1866 št. 2296. Ker sodnije vsem tem ukazom neso zadostile, ker so se menda sklicavale na premalo znanje je-zikovo, ukazalo je justično ministerstvo 19. junija 1867. št. 90O, da morajo vse sodnije vestno naznanjati, kateri izmej konceptnih in kancelijskih uradnikov so zmožni slovenščine. Predsednik razposlal je z okrožnico z dne 21. junija 1867 štev. 2069 okrožnico z obrazcem, v katerem je rubrika: Znanje slovenskega jezika s podrubrikami: v govoru, zadostno, popolno; v pisavi, zadostno, popolno. (Konec prih.) Zakonodavstvo sedanjega državnega zbora. C. Postave. I. (Državni zakonik št. 155.) Postava od 5. novembra 1885, o nadaljnjem pobiranji davkov in davščin, potem o opravljanji državnega potroška v času od 1. dne januvarja do konca meseca marcija 1886. II, (Drž. zak. štev. 158). Postava od 8. no-vembrajl885, s katero se za časn o ust av 1 j enj e porot za okoliše sodnjili dvorov na Dunaji, v Kor-neuburgu in Dunajskem Novem Mestu podaljšuje. III. (Drž. zak. št. 159). Postava od 8. novembra 1885, o podaljšanji veljavnosti postave od 3. »marcija 1868 glede kolkovne in pristojbinske prostosti pri zlaganji zemljišč. IV. (Drž. zak. št. 160.) Postava od 8. novembra 1880, o podaljšanji veljavnosti postave od 25. maja 1883. (Drž. zak. št. 81), glede pristojbinske polakšice o povodu izmenjavanja žel uo-ce stilih predstvenih obligacij. V. (Drž, zak. št. 163). Postava od 1. novembra 1885, s katero se za leto 1886 dovoljuje nabor novinskih kontingentov, potrebnih v vzdribo stoječega vojstva (vojnega pomorstva in nadomestne reserve,) VI. (Drž. zak. št. 164). Postava od 19. novembra 1885, o investicijah za omrežje avstrijske sev er nozahodne železnice, uživajoče državno poroštvo. Deželni zbor kranjski. (IX. seja dne 22. decembra 1 8 86.) (Dalje.) ~ Poslanec S ve te c ugovarja, d« bi bil sploh zoper prošnjo mestnega zastopa Višnjegorskega, a le tega neče, da bi se sklepalo to brez prave podlage, ne da bi se znalo, kaj mislijo druge ol.Čine. Ako žele združenje s sodnijo v Višnjigori, ne bode se protivil njih želji, ako ga pa nečejo, vendar tega deželni zbor c. kr. vladi proti njih želji priporočati ne more in ne sme. Poslanec dr. vitez Ble iw eis-Trs te niš ki, kot zastopnik Ljubljanske okolice, izraža svojo po-mislike, da bi se hotele občine Grosuplje, Račna in Slivnica res ločiti od Ljubljanske sodnije, zato« rej podpira predlog poslanca Svetca. Poročevalec poslanec Hren pravi, da se ni nadejal, da se bode predlogu pravnega odseka oporekalo. L. 1880 odobril je prošnjo ves deželni zbor, ko sta poslanca dr. Zamik in baron Taufferer isto podpirala. Saj se ne sklepa danes določno o tej zadevi, a priporoča se le preselitev. Odnošaje bode že pravosodno ministerstvo preiskalo. Konečno priporoča poslanec Hren predloge upravnega odseka še jedenkrat prav toplo. Pri glasovanji se predlog poslanca Svetca ne vsprejme, obvelja pa pravnega odseka predlog. Poslanec Svetec poroča o prošnji iz črnomaljskega okraja glede pobiranja priklad za stvarne šolske potrebščine po c. kr. davkarskih uradih. Deželni šolski svet in finančno ravnateljstvo sta se izrekla zoper tako pobiranje. Poročevalec predlaga, naj se peticija izroči vladi, da naj po administrativnem potu željam prosilcev po mogočnosti ustreže, kar zbor odobri. Poslanec Dežman 'poroča o prošnji podob-čine Orle, da bi se izločila iz občine Dobrunje, ter nasvetuje, naj se prošnja izroči deželnemu odboru, da se na njo ozira, kadar bodo sploh nenaravno skupaj zvezane občine ločeval ali pa, kadar se nasvetuje nov občinski red. Poslanec Robič podpira to prošnjo, ker je popolnem opravičena. Velika je res težava pri večjih občinab. Koliko je potov, kateri bi se brez troškov doma opravili. Čo je občina velika, treba plačati tajnika in služabnika, pri mali tega ni treba. V 46 letih, pravi govornik, kar je on Blužboval, osvedočil se je, da so male občine prav dobro opravljale svoj posel. Ko se predloži nov občinski red, naj se napravijo za gospodarske zadeve male, za policijske opravila seveda velike občine. Pri glasovanji vsprejme so odsekov predlog. Deželni glavar grof T hum potem naznani, j da je deželni predsednik baron VVinkler izročil de- ] želnemu odboru načrt nove občinske postave, ki ob- | sega 120 paragrafov, in občinskega volilnega reda, i ki šteje 45 paragrafov. Gradivo je jako bogato, do- | ločajo se glavne in podobčine in na tanko se določuje obeh delokrog. Deželni odbor zaradi obzirnosti postave ni j mogel vzeti iste že sedaj v pretres, a v prihod- j njem zasedanji bode predložil že našim razmeram j primeren postavni načrt občinske postave in občinskega volilnega reda. Poslanec vitez Gutmansthal poroča o poročilu deželnega odbora glede dolenjske železnice. Poročilo gospodarskega odseka se glasi: Deželni odbor obrnil se je zaradi dolenjske železnice v novic na izvrše val ni odbor ter mu priporočal, naj bi, kolikor le mogoče, pospeševal na-svetovano dolenjsko železnico. Isto tako prosilo se je v novic gospode državne poslance, naj bi delali na to, da se bo zgradila ta železnica, za katero se zastopi kranjske dežele že 20 let potegujejo. Iz-vrševalni odbor, kakor tudi gg. državni poslanci potrudili so se, da bi se tudi na merodajnem mestu spoznalo, kako potrebno je, da se zgradi dolenjska železnica in da bi Dolenjska le tačas napredovala, ako bi jo ta že dolgo zaželjena železuica z drugimi železnicami vezala. Vspeh tega prizadevanja bil je ta, da se je ustanovil konsorcij, katerega članovi so gg.: Josip Kušar, predsednik kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljubljani; Karol Luckmann, vodja kranjske obrtnijske družbe v Ljubljani; Janez Kosler, grajšeak v Ljubljani; Emerih C. Maver, veliki trgovec in vodja kranjske hranilnice v Ljubljani; Josip Tomek, inženir v Ljubljani; Franc Kotnik, tovarnar in posestnik v Verdu in Janez Murnik, deželni odbornik v Ljubljani. Ta konsorcij prosil je meseca januvarja 1885 za dovoljenje, da bi se pričela tehnična prvotna dela za lokalno železnico iz Ljubljane na Novomesto in Krško- in iz Ljubljane čez Ribnico na Kočevje. Dva odposlanca tega konsorcija^ uauuoč gospoda Josip KuSai* in. Janez Murnik udeležila sta se tudi deputacije gospodov državnih poslancev, katera je pod vodstvom ekseelence g. grofa Hohenvvarta pri ekscelenci gosp. niinisterskem predsedniku grofu Taiifteji in pri ekscelenci trgovinskem ministru baronu Pinu, razloživši razmere, prosila, da bi gra- i jenje nacrtane dolenjske železnice pospešila. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo dovolilo . je tudi imenovanemu konsorciju v zmislu postavnih določil, da se zvrše prvotna tehnična dela. Ko je konsorcij dokazal, da se bodo prvotna tehnična dela za lokalno železnico iz Ljubljane v Novomesto in iz Ljubljane čez Ribnico na Kočevje konec meseca maja 1885 pričela in ker je prosil za donesek iz deželnega zaklada, ki se je v X. seji dne 10. oktobra 1884 v ta namen dovolil, nakazal je deželni odbor 5000 gld. v izplačanje. Ta tehnična dela, kakor tudi pozvedbe o kup-čijskih zadevah so tako daleč gotove, da bode na podlagi teh visoki vladi mogoče, prihodnje leto predložiti visokemu državnemu zboru predlogo glede te železnice. Deželni odbor bode pa naravno sam tudi predložil dotično prošnjo visoki vladi, kakor hitro mu bode konsorcij naznanil, da so dotična dela končana. V imenu gospodarskega odseka predlaga poročevalec, da naj deželni zbor to poročilo vzame na znanje, ob jednem pa gospodu kupčijskemu ministru izreče zahvalo za njegovo dosedanjo skrb in mu reč priporoča še za prihodnje. Dalje naj se deželnemu odboru naroča, vlado prositi, da naj dotične predloge izroči državnemu zboru, da naj se dolenjska železnica kot celota vsprejme v jedno postavo in da naj bo ta železnica podaljšanje Rudolfove Železnice. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. januvarja. Belovarski mestni zastop izročil je nezaupnico županu Radonoviču, ker je v iiv\niskem saboru glasoval za spremembo mestnih redov, če tudi je mestni zastop bil se izrekel proti spremembi. Hkratu Be je Belovarski zastop pridružil predlogu Varaždin skega zastopa, da se prosi kralja, da ne potrdi zakonov, ki bi ovirali razvoj mestne avtonomije. Vnaiije države. NrbNko-nolgursku vojna bode imela za lovanstvo razne dobre posledice. Bolgarskemu na rodu pridobila je spoštovanje v vsej Evropi, zlasti pa v Italiji, Franciji in Angliji, v kojih državah visoko čislajo načelo, da naj si vsak narod sam odločuje svojo osodo Da se bode sedaj priznalo zje-dinenje, je več ko gotovo, vprašanje je samo, v ka-kej obliki. Velevlasti bi tudi ne ugovarjale popolnemu zjedinenju, a se boje, da ne bi to dalo povoda daljšim nemirom na Balkanu. Zlasti Grška išče povoda, da bi mogla zahtevati povekšanje svojega ozemlja. Celo razmere mej Srbijo in Bolgarijo utegnejo se v kratkem zboljšati. Bolgarski državniki ne pripisujejo krivde za to vojno srbskemu narodu, ampak samo srbskej vladi in kralju. Ta srbska vlada pa nikakor ne bode dolgo ostala več na krmilu. Res kralj ni vsprejel ostavke ministerstva, a to samo zategadelj ne, ker sedaj nikdo ne mara prevzeti ministerstva. Vsakdo si misli, naj bo le sedanja vlada sama odgovorna za svoje napake in se sama izvleče iz sedanje zadrege. Ko se pa sklene mir, odstopilo bode pa sedanje ministerstvo. Novi možje z novimi načeli prišli bodo na krmilo. Sicer iz Belega grada še vedno zagotavljajo, da Srbija ne bode nastopila druge vnanje politike, ampak samo v notranji politiki bode nova vlada hodila druge pote in se povsod bolj ozirala na voljo naroda samega. Toda vnanja politika je v tesnej zvezi z notranjo. Premembi notranje politike sledila bode naravno tudi prememba vnanje. Sicer je pa popolnem naravno, da sedaj v Srbiji zagotavljajo, da bodo v vnanji politiki hodili prejšnje pote. Nadejajo se, da bode Avstro-Ogerska se potegovala za Srbijo pri končnem sklepanji miru. Ko bi pa sedaj že skušali, nastopiti drugo bolj slovansko politiko, bi je avstrijski diplomati utegnili pustiti na cedilu, kajti žalibog na avstrijsko politiko uplivajo jako močno Madjari. Vojni nevspehi so preverili srbskega kralja, da je napačno ravnal, ko se je udal onim, ki so mu svetovali vojno. Sedaj baje jako želi miru. Proti Belgrajski deputaciji se jo nekda izjavil, da je treba sklepati mir z Bolgarijo, ker bi bilo obema državama le v škodo, da bi nadaljevali vojno, na ščuvanje te ali one države, ki želi razširiti svoj upliv na Balkanu. Mej srbskim narodom vlada še sicer velika vojevitost, pa tudi ta se začenja pole gati. Vladni listi so dolgo ščuvali narod proti Bolgarom, tedaj je naravno, da se je mej narodom razširilo sovraštvo do sosednjega naroda. Ko bode pa časopisje začelo mirnejše pisati, bodo se pa tudi narod pomiril. Razni listi, mej njimi oficijozni „Beogradski dnevnik", že mirnejše pišejo. Navedeni list je nedavno pisal, da bodo zaključenje miru mej Srbijo in Bolgarijo začetek nove boljše dobe za južno slovanstvo. Nadalje ta list toplo priporoča sporazum-ljenje z Bolga»i in zagovarja, da bi so ustanovila balkanska federacija v sporazumljenji s Turčijo ali pa tudi proti njenej volji. Ideja balkanske federacije ni nova. Zagovarjala se je že v Belemgradu, Sofiji in Atenah. Velik prijatelj take rešitve orientalskega vprašanja je tudi vodja angleških liberalcev, Gladstone. Taka rešitev orijentalskega vprašanja bila bi tudi najboljša, kajti najbolj bi zagotovila svobodni razvoj balkanskih narodnostij. Toda ni misliti, da bi se osnovala taka federacija, dokler v Srbiji popolnem ne opuste misli o obnovljenji velike lržave carja Dušana, katera bi obsegala velik del sedanje Bolgarije in Grki ne opuste velikohelenskih teženj. Posebno se je še bati, da bi pri osvobojenji Makedonijo ne navstala velika nasprotja mej Srbijo, Grško in Bolgarijo. Vsaka teh treh držav bi rada si pridobila to lepo in rodovitno pokrajino. Večina prebivalstva je bolgarska, semtertja pa stanujejo Grki in Srbi, Po pravici morala bi tedaj skoro vsa ta pokrajina pripasti Bo lgaroin, samo nekateri kraji ob srbskej meji naj bi se priklopili Srbiji, nekatera južna sela pa Grškej. Sedaj po srbsko-bolgarski voni je tudi nekoliko več nade, da se bode makedonsko vprašanje rešilo brez boja inej Srbi, Grki in Bolgari, kajti Srbi in Grki so morali spoznati, da ni lahko delo boj z bolgarskim narodom. Prvi so morda se uverili, da neso sposobni igrati role jugoslovanskega Pijemonta, da je misel na obnovljenje države kralja Dušana pri sedanjih razmerah samo utopija. Grki pa morda ne bodo imeli več poguma upirati so krepkemu bolgarskemu narodu, zlasti, če bodo videli, da temu ne preti nevarnost od Srbije. Grški državniki znajo spoznati, da s prijateljskim sporazumljenjera morejo več doseči, kakor pa s silo. Skušali se pa bodo morda z Bolgari mirno pogoditi. Poslednji se pa v politiki še precej drže zmernosti, in je zategadelj mogoče mirno spo • razumljenje. Srbsko-bolgarska vojna bila bi potem takem pogladila pot povoljnej rešitvi vzhodnega vprašanja, balkanskej federaciji. Ako se to uresniči, tedaj res sedaj nastopi nova boljša doba za balkanske Slovane in slovanska kri se ni zastonj prelivala v tej bratomorskej vojni. Razmere mej Itusi jo in Kol garij o boljšajo se počasi. Dosedaj se še ni Rusija nič izjavila, kako misli o rešenji vzhodnorumelijskega vprašanja. Le iz izjavo oficijoznih organov se da toliko posneti, da se zjedinenju Bolgarov ne bode več tako odločno ustavljala kakor dosedaj. Nekoliko je vsekako izid srbsko-bolgarske vojne prouzročil spremembo v mišljenji ruskih vladnih krogov. Največ je rusko trdovratnost omajal popolni nevspeh prizadevanja ruske diplomacijo za obnovljenje status quo ante. Na konferenci v Carigradu nekatere vlasti nikakor neso hotele privoliti, da bi se prejšnje stanje ustanovilo s silo. Sicer je Rusija potem vso moč najela, da bi Turke pregovorila, da zasedejo Vzhodno Rumelijo, druge velevlasti so pa znale Turke odgovoriti od tega koraka. Ravno tako so bil,, vsa prizadevanja ruska brez vspeha, da bi narod odvrnili od kneza. Koliko se je ruski zastopnik v Plovdivu prizadeval, da bi vodje Plov-divskega ustanka odvrnil od kneza, obetal jim je celo zjedinenja, pa zaman. Nazadnje je strašil Vzhodnorumelitee s turško vojsko, pa to je ravno tako malo vsp^a imelo. Car je mislil, da bode ponižanje kneza omajalo zvestobo bolgarskega naroda do kneza, | pa je imelo baš nasproten vspeh, bolgarski narod se je še tesneje združil okrog svojega vladarja, nazadnje ga je pa še ž njim združila kri na bojifci. Vsi ti dogodki morali so trdovratnega carja preveriti, da na ta način se le spodbija, ne pa utrjuje ruski vpliv na Balkanu. Treba je tedaj nastopiti drugačno politiko. Sedaj ruski oficijozi zatrjujejo, da Rusija nema nikakega povoda oporekati zjedinenju, ako le knez pokaže odkritosrčno prijateljstvo do Rusije in se poveljstvo bolgarske vojsko zopet izroči ruskim častnikom. Knea je že pri već prilikah pokazal, da ni sovražen Rusiji, in bodoči dogodki bodo to morda še bolj potrdili. Rusija se potem ne bo več obotavljala Bolgarom podati prijateljske roke in s tem si bode znova utrdila svoj upliv na Balkanu. Tur&kl vojaki so jako nevoljni, da morajo čakati na grškej in vzhodnorumelijski meji. Več sirijskih batalijonov pri Drinopolji se je spuntalo, ker so preslabo preskrbljeni in morajo bivati pod milim nebom. Upora so se udeležili tudi nekateri častniki. Upor se je pomiril in vodje upora odpeljali so se v Carigrad. — Turčija namerava povišati davek od nepremakljivih posestev tujih podanikov za 6°/0. Dohodki iz tega povišanja porabljevali se bodo nekda za zboljšanje in razširjenje šolstva. Povprašala je zastopnike velevlastij, kaito da sodijo o tem. Dragomani veleposlaništev, katerim se je ta zadeva izročila) v pretres, so se izjavdi, da neinajo nič proti te mul povišanju, ako se bode le porablje-valo za omenjei'ii namen. Na FruncoNkciii vzbudilo je veliko radost mej republikanci, da je zopet voljen Grevy predsednikom republiko. Nič manjšo radost je pa to vzbudilo v Nm^ciji, kjer vidijo v tetn poroštvo za ohranenje mini Nemci se silno boje, da ne bi na Francoskem monarhisti ali pa radikalci prišli na krmilo. Posebno monarhistov se jako boje, ker so Orleanski princi z Rusijo v prijateljstvu. Novi vladar bi gotovo začel vojno z Nemčijo, ker drugače bi se ne mogel vzdržati ni prestolu. — Predsednik republike je že vsprejel ostavko ministerstva in poprosil Freycineta, da sestavi novo ministerstvo. Poslednji si je izprosil 24 ur pomisleka. Angleško ministerstvo neki namerava razpustiti parlament, ako bodo Irci stavili prevelike zahteve. Konservativci pa tudi mnogo liberalcev je tega mnenja, da se Ircem ne sme dovoliti preobširna avtonomija. Seda/ se pa na Angleškem nobena vlada ne more vzdržati brez pomoči Ireev. r Dopisi. Iz JPtiiJa 2», decembra. [Izv. dop.J Ne vem, kako to pride,: v igtej meri, kakor sedaj dežela in poljedelski stan ved'uno bolj osiromaši, v tej meri napredujejo in razširjajo se mesta. Celi svet peča se sedaj z vprašanjem delavcev, z neugodnim stanjem tega stanu; in vender se število delavcev vedno množi, kar po narodno-gospodarskih načelih nikakor ne govori za to, da bi se delavcem slabo godilo. Mesta, katera so pred 20 leti komaj 50.000 prebivalcev brojila, Jtejejo jih dan danes 90.000 itd. in to pomnožite* pouzročujejo najbolj delavci, fabrike. Tudi naše mesto napreduje; pred desetini leti imelo je 3000 prebivalcev, danes jih ima 3049, ker se je v zadnjih desetih letih 49 Židov pri nas naselilo. Pred petnajstimi leti je imelo tri žganjarije danes jih ima sedem, in sicer to samo v mestu. V drugem oziru je vse pri starem ostalo; — se ve, mala mesta se po časi razprostirajo. Prvih deset tisoč prigospodariti je težavno, je nek kapitalist rekel, pozneje ide samo po sebi. — Svet pa naj tudi izvd, komu čast gre. Za Žide se imamo gospodu dr. Brezniku prejšnjemu županu zahvaliti, za žganjarije pa politični oblastniji, posebno dObi okrajnega glavarja Prnmersteina. — Ko je gospod dr. Breznik županoval, so bile zidovom mestna vrata na stežaj odprta, sedaj sedi na vsakem voglu jeden, in na cesti za pol ure iz mesta zopet jeden, da predkupuje jeden ovemu in jeden za ovega. Denar za sinagogo imajo že pripravljen, — samo na jedno še čakajo, ne na Mesijo, — na tega tudi, — ampak na to, da se jim petdeseti žid porodi. Pravijo, da bode ta srečen dan že za neke mesece na- počil. Kadar bode „Sonn zbere se vseh drugih 4 mscheinB beli dan zagledal, zidov pri njem, in v nje- Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskemp Narodu" St. 1. 2. jannvarja 1886. govi navzočnosti se bode pogodba in ustanova podpisala. Potem velika svečanost. O tem še le takrat. — Žganjarije smo imeli pred 15 leti tri, katere še sedaj obstojijo. Pred petnajstimi leti se je četrtemu dovolilo žganje kuhati. Pravijo, da je ta najbogatejši mož v meBtu, iz česar se vidi, da žganjarija nese. Nekdo tukajšnjih žganjetočcev je rekel: dokler bode Drava mimo mesta tekla, meni ne bo zmanjkalo ne žganja ne denarja. O ti blažena voda, srečen dar Božji! Sedaj so se dovolile v kratkem še tri žganjarije, jedna pred tremi leti, dve pa letos ; — kaj ne bi, v Dravi je še dosti vode. Zraven tega pa še prodavajo vsi speceristi žganje; žganjepivei tedaj ne pridejo v zadrego. Naš okraj je vinorejski, več kakor polovico okraja živi ali bi barem rada živela od vinorejstva; mesto je tako rekoč na mokrem sezidano, ne sicer tako, kakor Benetke na vodi, ampak na vinu; pod vsakim hramom je klet, in ta je polna žlahtne kaplice. Ljudstvo vender čim dalje bolj žganje pije, ker Drava, zmešana z malo špiritom ni tako draga, kakor vinska kapljica. Če kdo hoče dovoljenja za vinotoč, ga ne dobi, kar je okrajni glavar g. Premerstein tukaj, še ni nikdo do voljenja za vinotoč v prvi instancij1 dobil, vsaki je moral do namestnije iti; žganjarije! pa so se v zadnjem času tri dovolile, pravi se zii'adi tega, da bi žganj ar j i preveč ne obogateli. Tjucaj vse žganje pije: šolar pride v šolo s steklenico žganja v žepu, fant ne vodi več svoje ljubice v krčmo, ampak v žganjarijo, kjer jej z žganjem, zrnjišanim z medom žile oživi. Gospodje iz mesta čakijo zjutraj že pri žjanjariji, da se vrata odprejo, ktietje pridejo z vo zovi po žganje za delavce. Evo njš napredek 1] Is Ptuja 30. decembra. [I;v. dop.] Ptuj ima svojo požarno brambo. Ker je tul društvo humani-terno, ali bi moralo biti, ga tudijjilovenci podpirajo, in so podporni udje društva, (red nekimi dnevi praznovalo je to društvo božičuic«. Bilo je mnogo obiskovano, udeležili so se tudi 8 ovenci, ker so bili kot udje povabljeni. A to so drilgo plačati morali. Pri vsaki taki veselici mora biti/tudi govor, in na-glašati se mora „nemškega duhrf. Tudi božičnica požarno-brambovskega društva ittela je svoj govor in svojega govornika. Govoril j* I nek fantiček, kateri na ime Ornigg čuje, in je 1 j jako, jako mlad. Rekel je, da imajo (Nemci) v Piiji sovražnike Slovence in da se ti morajo uničiti Ljudstvo ga je osupneno gledalo, le gosp. dr. Kpinsasser, tukajšnji c. kr. okrajni zdravnik je od velel'a tako ploskal, da so mu rokavice počile. Ta feospod ščuje proti svojim kolegom medicincein, on jsčuje v veliki meri proti Slovencem, on je na razdru družbinskega tukajšnjega življenja mnogo, če ne največ kriv, zarad njega se Slovenci vseh neslove^ikih društev ogib-ljejo, to vse je bilo že po časiikih razglašeno, da celo v pritožbah na namestnije naznanjeno, zanj vender ni gospoda. — Z g. Ornigg om se nečemo muogo pečati, on je še mlad lmtek, za katerega je bila sreča, da je njegov jded si lepo premoženje prigospodaril. Svedočba duševnega siromaštva, pa je za mesto, da morajo taliega neotesan ca, kateri še pisati in brati ne zna, za načelnika požarne hrambe izvoliti Imeli so tudi ;ux-tombolo; tu so se najbolj norčevali iz slovenskega kmeta. Reveži, pozabili so, da so vsi iz kmetskoga stanu, Če ne njih oče, gotovo je prišel njih ded s kmetov, in sedaj se sramujejo tega stanu. Bog daj, da bi je kmalu pamet srečala 1 Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani 31. decembra. Predseduje župan Grasselli. Navzočih je 16 odbornikov. Overavateljema zapisnika imenuje župan mestna odbornika dr. viteza Bleivveis-Trsteni-škega in Kolmana. Finančnega odseka pofočilo o mestnem proračunu za 1. 1886 se odstavi z dnevnega reda. Na predlog mestnega odbornik^ Hribarja dovoli se mestnima uradnikoma gg. Jakobu Tomcu in Ferdinandu Bradaški — za njih poslovanje pri mestnem loterijskem posojilu vsakemu 150 gld. nagrade. Mestni odbornik profesor Toma Zupan poroča v imenu šolskega odseki in nasvetuje, da se dve izprazneni Fran Josipovi ustanovi za učence c. kr. velike realke podele realcema Dragotinu Moosu in Ivanu Juncu, ustanova 250 gld. za učenca državnega obrtnega učilišča v Gradci pa učencu Ljubljanske obrtne šole Vinkotu Čamerniku. Mestni odbornik dr. viLoz BleiweiB-Trste-niški vpraša župana, ker afe je v bližini pokazal«. kolera, kaj sta on in magistrat o tej zadevi storila, da občinstvo to izve. Župan Grasselli odgovarja, da mu je došlo 25. decembra 1 1. od deželne vlade poročilo mini« nisterstva notranjih zadev, da se je v Trstu pokazala kolera, da naj se skrbi zato, da se zdravniško pregledajo potniki, ki pridejo z baje okuženega kraja. Ukrenilo se je to še isti dan popoludne. Mestni fizik predložil je 14 točk obsežen nasvet, v katerem mej drugim predlaga, naj bi se desinficirali cestni kanali, stra nišča javnih prostorov, posebno hotelov in druzih prenočišč. Ukrenilo se je tudi, da se ima vsak, kdor dojde iz Trsta, magistratu naznaniti, da ga zdravniško pregleda. Tudi naj bi se povabila vojaška ob-lastva, da bi se pridružila sanitarnim mestnim navedbam pri vojašnicah in bolnišnicah. 26. decembra sklicala se je seja mestnega magistrata in razpravljalo se je v prvi vrsti o tem, kje dobiti lokal, da bi se sumni bolniki deli pod zdravniško nadzorstvo. V tej seji naznanilo se je tudi, da so mestni magistrat že pogaja zastran tacega prostora. Določilo se je: desificiranje, ko bi nastopilo južno vreme, da se ustanovi na kolodvoru južne železnice stalna zdravstvena služba, da se vsak potnik pregleda in dodala sta se mestnim zdravnikom še druga dva zdravnika. Ustanovile so se za vsak mestni okraj zdravstvene komisije obstoječe iz magistratnega uradnika, zdravnika in okrajnega predstojnika. Pa ne samo na kolodvoru, tudi drugej se je primerno skrbelo. Odredilo se je, da se na mestni meji na Tržaški cesti najame poseben lokal, ker se bodo šumne osobe zadržavale, da se potem zdravniku predstavijo. Odslej ima na mestni meji na Tržaški cesti zmirom službo mestni stražnik. Glavna skrb, da bi se dobil poseben izolovan lokal se je zavlekla ker je prejšni ponudnik tacega lokala (v hiralnici) vsled pritiska od druge strani ponudbo zopet umaknil. Dosedaj se ni še posrečilo najti tak lokal. Na Tržaški cesti so 30 decembra ustavili dva slabo oblečena človeka, ki sta rekla, da sta bolehaa. Preiskala sta se zdravniško in jeden je pripovedoval o bolečinah, koleri podobnih. Oddati se je hotel v deželno bolnico, a slednje vodja se ga je branil. Obdržali so ga torej na rotovži in ko ga je ponoči mestni zdravnik prišel gledat, je smrčal, da je bilo veselje, ko so ga zbudili, je sam rekel, da mu ni nič, le jesti in piti mu je mankalo. (Včeraj so ga izpustili.) Došel je dopis vodstva deželnih blagotvornih naprav, da se je izpraznila deželna bolnica na Poljanah, da se ondi napravi bolnišnico za take, ki bi za kolero oboleli. Mestni odbornik dr. vitez Blc iw eis-T r s tenis k i se čudi, da se je izpraznila Poljanska bolnica brez vednosti mesta. Kaj se iiie,'ajo neopravičeni faktorji v mestne zadeve? Poljanska bolnica je za tako bolnico popolnem nerabljiva, ker ima nizke tesne sobe, ki se niti prezračiti ne dado. To postopanje je jako Čudno in razžaljivo za mestno občino. Zato je zadnji čas, da si mesto sezida svojo bolnico, da se drugi ne bi mešali v njegove zadeve. Človek, ki je bil sumen, pripotoval je z Reke in po postavah ima dežela za tacega skrbeti, ne mesto. Sploh pa ne gre, siliti mestu bolnišnico in zahtevati, ravno ta mora biti ter tako mestu nakladati, da bo moralo plačati vso stroške izseljevanja iz Poljanske bolnice. Mestni odbornik Hribar izraža svojo zado-voljnost, da se je vse potrebno v tej zadevi od strani mestnega magistrata storilo, ker se je ravno od nasprotne strani trosila govorica, da se je za kolero oboleli s Tržaške ceste na rotovži mej potepuhe zaprl. Take govorice so tedencijozne in občinstvo vznemirjajo. Župan Grasselli želi potem mestnim odbornikom in vsemu prebivalstvu „Veselo novo leto", na kateri Čestitki so podžupan Petričič zahvali. Potem se javna seja sklene in prične tajna. Domače stvari. — (Klub narodnih poslancev) ima jutri večer ob 6. uri sejo. — (Umrl) je v starega leta dan g. Fran Šrol, župnik v Ljutomeru, priljubljen in spoštovan kot duhovnik in narodnjak. Lahka mu zemljica! — (Odlikovanje.) Jutri. 3. t. m. ob 11. uri dopoludne pripel bode v prisotnosti finančnih uradnikov in m^j primernim govorom finančni ravnatelj g. Avgust D i mi t z v svojej pisarni urairov-Ijouemu glavnemu davkarju g. Josipu Podrek arj u na prsi zlati križec s krono, kateri mu je podelil naš presvetli cesar 16. m. m. za mnogoletno odlično službovanje. K tej izrednej svečanosti povabljeni so razen domačih uradnikov tudi načelniki vseh Ljubljanskih, finančnemu ravnateljstvu pod-jenih uradov. — (Zabavni večer) pisateljskega podpornega društva je danes zvečer ob 8. uri. Predsedoval bode g. Zabukovec. — (Iz Senožeč) se nam piše: Tudi tukaj se je osnovala na sv. Štefana dan pod dr užnica sv. Cirila in Metoda. Broji dozdaj že 40 udov (po 1 gld.) Upanje je, da bode Število še narastlo. — („Ljubljanski List") je prenehal. V številki, ki je izšla v četrtek, poslovil se je od svojih čitatelje v. — (Spomenica za povišanje penzijo državnih uradnikov, udov in sirot.) Pred-stojništvo I. občnega uradniškega društva avstro-ogerske monarhije predložilo je pred božičnimi prazniki naši vladi, to je raznim ministrom spomenico za povišanje penzije državnih uradnikov, udov in sirot. Vsi ministri vsprejeli so dotično deputacijo s posebnim veseljem ter jej obljubili po možnosti pomagati, da bi spomenica kmalu postala zakon, le finančni minister je nekoliko ugovarjal, da se bode povišanje penzij pri sedanjih razmerah in tudi v ] slučaji težko zvršilo, ko bi se ustanovil poseben penzijski zaklad, ker bi osobito nižji uradniki radi manjih plač in občne draginje prehudo čutili nova bremena in denarne odtegljeje. 1 — (Silvestrov večer) prinesel nam je toliko veselic, da se vseh niti udeležiti nesmo mogli, čitalnica Ljubljanska priredila nam je prav lepo veselico. Neka brdka narodna gospica je sicer opazila, da je mej mnogimi točkami le jedna izvirno slovanska (Smetana), vender je bilo mnogobrojno občinstvo popolnem zadovoljno. Gledališka godba svirala je tako vrlo, da jej je donela živa pohvala, pevski del pa je imel prav krasne točke, kakor Schafferjevo malo opereto „ Sodba ali kmeta in kukavica", katero so predstavljali in peli gg. Pater-noster, Pelan in Štamcar jako dobro in dva mešana zbora (iz opere „Nema iz Por tiči" in zbor iz Smetanove „Prodane neveste"), pri katerih je sodelovalo 20 zalih gospic. Pohvala in ploskanje bilo je toli živahno, da se je mešani zbor moral ponavljati. Po končani loteriji, ki je marsikomu prinesla lep dobitek, nastopil je o polunoči gosp. dr. Požar ter svoj jako dobro sestavljeni „Pozdrav o polunoči" tako izborno govoril, da mu moramo na lepem vspehu le čestitati. Po polunoči bil je lep in živahen ples. — (Delavsko pevsko društvo .Sla-vec^) priredilo je svojo Silveatrovo veselico v restavraciji v „Hotel Evropa". Obisk bil je mnogo-brojen, da je prostora primankovalo. Program izvajal se je točno in jako dobro, žal, da se v podrobnosti ne moremo spuščati. To pa moramo omeniti, da je g. Meden, ki je z znano svojo vir-tuoznostjo tri Preširnove pesmi pel, vzbudil uprav viharno odobravanje. Za njim pa si je stekla veliko pohvalo gospica Vrtnikova, ki je s pravim občutkom zares izvrstno deklam oval a Stritarjevega »Pisarjevega sinu". Po dvakratni tomboli, ki je imela izredno veliko in jako praktičnih dobitkov, bil je še ples in take vsestransko skrbljeno za zabavo. „Slavec" je s to veselico vredno končal staro leto. Želimo, da mu novo leto donaša jednakih vspehov. — (Odbor poličnega društva »Edinost") vabi vse ude društva, in ude lokalnih odborov vseh 6 okrajev okolice na občni zbor, kateri bode 6. jauuvarja 1886. v salonu gostilnice gledišča Fenice (uhod v ulici S. Francesca). Začetek zbora točno ob 10. uri predpoludne. Dnevni red: 1. Proglašenje 6 kandidatov za mestni, oziroma dež. zbor za 6 volilnih okrajev Tržaške okolice. 2. Peticija na visoko vlado, da bi dovolila primerno podporo za okoličanske posestnike po toči poškodovane. 3. Letno poročilo tajnika. 4. Letno poročilo denarničarja 5. Volitev predsednika, 9 odbornikov in 9 namestnikov. 6. Posamezni predlogi. Zarad važnosti zborovanja se je nadejati, da se ga udeleže prav gotovo vsi povabljeni. — (Iz Rogatca) se nam piše v 30 dan decembra: Pri tukajšnji sodniji jo bil gosp. Jan. Wegsehaider, trgovec iz Ptuja, zaradi krivične mere na sejmu, na osem dni j zapora obsojen. Naši kmetje trpijo po takih trgovcih mnogo škode, treba bi bilo več strogosti. — (Bolgarsko rodoljubje.) Vso Evropo presenetili so bolgarski vspehi .na tojp^m polji. Taki vspehi so pa tudi le ondu možni, kjer je rodo-ljubje tako čisto in iskreno, kakor v Bolgarih. In o tem rodoljubji naj zabeležimo le naslednje podatke: Vsi bolgarski častniki odpovedali so se za čas v oj ne svoj e j plači in neso dobivali druzega kakor obleko in hrano- Rumelijski častniki pa so bili zadovoljni s polovico plače. Narod bolgarski pa je dal vseh 3000 za „train" potrebnih voz in vso vprežno živino brezplačno. — (Čitalnica na Grahovem) na novo ustanovljena, fima jutri popoludue ob 4. uri v poslopji g. Andreja Murovca svoj prvi občni zbor. — (Nova knjiga.) „Neposredni davkiJ spisal Rajko Šimek, t. kr. davkar v Lošinji (Istra) 8.° 144 strani, cena 1 gld. se dobiva pri pisatelji, kateri razpošilja knjige franko vsakemu, k; se naroči po poštni nakaznici. jTj iti d i janski ?, prinaša 1. štev. naslednjo vsebino: 1. Gorazd: Tat. — 2. Josip Stare: Prvi sneg. Povest. — 3. Svoj-mir: Tri prelje. — 4. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 26. Hudobnica. — 5. Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski roman. I. Strahomer in Grimislava. — 6. Ivan Verhovec: Iz domače zgodovine. I. Zabave v stari Ljubljani. — 7. Dr. Fr. J. Celestin: Vissarion Grigdrjevič Belin-skij. — 8. Anton Funtek: Pri gozdnem križu. Pesen. — 9. Anton Funtek: Ptiču. Pesen. — 10. An- ^drej Fekonja: O početkih slovenske književnosti. — 11. Tinea: Roža in metuljček. — 12. Ivan Kovač: Na domu in grobu Romejeve Julije. — 13. Književna poročila: Dr. Janko Babnik : I. Dr. Fr. S. Krauss: Sitte und Brauch der Siids laven. — 14. Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Pisateljsko podporno društvo. — Matica Slovenska. — Rudolfinum v Ljubljani. — Nesreča slikarja Janeza Šubica. — Naznanilo. — „Ljubljanski Zvon" stoji vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Zahvala. Milostljivi gospod knez in škof dr. Jakob Missia je blagovolil povodom novega leta izročiti mi sto goldinarjev za tukajšnje uboge. V ime obdarovanih revežev bodi tu javno najtoplejša zahvala izrečena velikodušnemu dobrotniku. V Ljubljani na Novega leta dan 1886. Zupan GrasBelli. Darila za „Narodni Dom". Prenesek . . . 14445 gld. 96 kr. Za november in december : Dr. Munda.....2 gld. — kr. J. Vavru......2 „ — „ Duffo.......2 „ — „ Robrman......2 „ — „ Arc6.......2 „ — „ Pleteršnik.....2 „ — „ Borštnar......1 „ — >, Dr. Požar...... 1 „ — „ Poljanec in njegova gospa 2 „ — „ Dr. Svetina .... ■ — „ 50 „ 16 „ 50 „ „Šnip-šnap-šnarovci", narodni kvartaši v Ljutomeru.......... 3 „ 20 „ Karel Petr Kheil v Pragi...... 4 „ — „ Jernej Francelj v Varaždinu daruje dividendo „Narodne Tiskarne" od polu- drozega leta......... 24 „ — „ Vkupe . . . 14493 gld. 66 kr. Prenesek ... 432 gld. 60 kr. KrajcarBka poddružnica v Ljubljani na knj. št. 44 in a i cer: Ivan Hribar.....3 gld. — kr. Urad liki banke „Slavije" 1 „ 50 „ 4 „ 15 „ Krajcarska poddružnica v Trbovljah (po- verjenica Ana Dimnik na knj. št. 34) 12 „ — „ Krajcarska poddružnica na Rakeku na knj. St. 311.......... 12 „ — „ KrajcarBka poddružnica v Celji (poverjenik Ivan Jerman v Celji na knj. št. 238»............, 12 „ — „ Krajcarska poddružnica v Mariboru (poverjenik Miha Ferjan na knj. št. 203) 12 „ — Vkupe ... 481 gld. 7.0 kr. Poslano. Bolezni vsake vrste, zlasti bolesni Živcev, pa> dico, bolečine v želodci, nervoznu tfnuieuje po llNCHlll, trgUUje ]»0 UHCNill* slab poHluh, k lit vo-bolje, niiKreno, bledico in mrtvi« <» ozdravlja po racij onalnej zanesljivi metodi. Pri boluib na pl|ucuh in nudušljivlh dosežemo v štirih tednih čudovite vspehe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marko za odgovor. Privatna klinika „Prsila!" )708—5) . V »olnogradu. (Avstr.) Tlljci: 1. januvarja. Pri Nloitm Dollar, Cascutti ii Pulja. — Grof Auer-sperg iz Vidma. Pri llnltel i 8chwarz z Dunaja. — Heinrich iz Budimpešte. — Arnstein, Blau, Orešnik z Dunaja. Pri cesarji »vstriiakem : Treven iž Kočevja. — Sešin, Miiller, Aleš iz Ljubljane. — Polanči6 iz Celja. Meteorologično poročilo. 9 Q Cag opazovanj a Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrim V mm. 31. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-69 on. 78816mm. 739 54 nm. — 2-6" 0 — 1-4» C — 2 4" 0 si. zah. sl. svz. si. svz. obi. jas. obi. OOOnin. Srednja temperatura — 21°, za 08* nad nornaalorn. IDiariSLjslra, "borza, dne* 2. januvarja t. 1. (Izvirno te!<>rrafieno porodilo.) Papirna rentu.......... 88 gf 1(1. 85 kx. Srebrna renta.......... til , v& Zlata routii........... 11 > „ 80 Z 5'/„ marona reuta......... 101 „ fiO Akciju nar«)d'ie banke....... H 73 , — Kreditne akcijo .... .... 301 , 40 London......... . 126 „ 10 * Srebro............. — n Napol............ 9 9i " C kr. cekini.......... 6 „ 96 Nemške marke ........ 61 , 9j ? i°/0 državne srećko iz 1. 18.'^ 2f>0 gld — , •- Državne sreCke iz 1 1864 100 gld 170 , 9$ " Ogrska zlata renta 4°/0...... 101 „ 3> " n papirna renta 6% ..... 1*2 „ 65 " 6'/0 Štajerske zemlji&č odvoz oblig . 104 „ — Dunava reg srećke 5u/„ 10O gld — , — ^ Zenolj. obč avstr 4'/,% zlati zast listi . 126 , — " Prior oblig Elizabetine zapad železnico 116 n — Prior, oblig Ferdinaudove sev. železnice 105 , 60 Kreditne srećke.....100 gld 181 „ 25 Rudolfove srećke.....10 „ la , — Akcije anglo-avstr. banke 120 „ 103 , 75 * Trammway-društ- velj. 170 #Id a. v . 197 , rO Poslano. (.3-1) najčistije tužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kM izkaian liek p riti trajnom kašlju pliće vin« i isludca bolesti grkljina I proti mehirnlm katar«, HINKE MATTONIJrV Karlovi vari i Widn. J Podpisani priporoča p. n. občinstvu za predpustne veselice godbeae instrumente r,i lok in piskila (Streich- nad Blaslnstrumeute) ter klavirje. I^ooi>oltl Jnsper, (7—1) Kolodvorske nlioe itev. 21. "V 1^} aifc»lj a. ni so izšle in se dobivajo sledečo knjige.' Far i k v Ameriki* Roman. Francoski spisal lienč Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominu umbra. Ml. 8'\ 535 stranij. Stane G0 kr., po pošti 70 kr. j£tt tlra@;oceuifii korenom. Povest Iz življenja kitajskih pogozduikov. .Spisal A. J. Mukaimov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stano 25 kr., po pošti 30 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal i * * Stat noininis umbra. Ml. 8", 19 pOl. Cena 70 kr., po pošti 75 ki: Naznanjam svojim prejemnikom in bIuv. obein- a stvu, spod Jos. S tarč v Lj ubijani, Marije 1 erozije cesta 5. Naročniki »rujemajo knjige franco. (22—41) Dijaki dob vajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si m roče skupno po 1« izvodov ter zanje po-Nljej« gosp. dni. Jh*. Staretu v Ljubljano naročilno svoto 6 guUl- \ Odbor za Jurcl&e* spomenik. i dobrimi spričali \n z»nožen slovenskega in nemškega jezika vsprejme se takoj v trgovino s specerijo in želez-nino na deželi —'Pobližo so zve pri upravništvu .Slovenskega Naroda". ] (756—3) Naznanilo. Usojam siB s tem naznanjati, da sem svoj valjični mlin v Kranji i^opet oclprl in da sem v polofeaji, točno ustrezati vsem naročnikom. I 1 Spoštovanjem J> I3. MajdiČN \ posestnik valjlonsga milna. V Kranj i,I 31. grudna 1885. (|_i) iccoli-eva esencg^a želodec, G.PICCOLI.Ev Ijubljaii i. lOzdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem i» zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodecno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja i zdelo vate lj po poŠti v škatlicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust (348—37) Oena stsklenlol 10 novo. Konkurenca slepariji s konjskimi žebrakanii. Ze 50 let obstoječa c. k. deželno pooblai^ciin tovarna za žebrake in koce je nam na-očila, da m naredi korenito konoc konkurenci, k: se je pokazala. ujeae iadolke sol i«lnogs9 reelncgM In doliregs blag;« konjskih žebrak od dttnesi dalje sa,Z2Q.o po grlđ-. 1.60 komad velike, debele, široke, nepo- v ' $ končljive /ijSBsk';u'^ ' '1 mesar. prodajati. Te žebrake so 190 centimetrov dolge in 130 centi metrov Široke, z barvastimi krajci, debele kakor deska, tedaj res nepokon&ljivt. Razpošiljajo se pmti gotovemu plačilu ali poštnemu povzetju. Vsak dan se 'razpofiiljajo na vse kraje sveta in se povsod hitro priljubijo, ker se dajo rabiti tudi za po-Btutjuo udtijo in so p«ipruj stale dvakrat toliko, — Naslov Exportwaarenhaas „zur A.ustriaa, "VVien, Ober-Ddbling. Marlengaose 31, V lastnoj Mil. i731—4) flss^ Prosi se, dojbro paziti na naslov. Anton Bore Iz Trzina &t, 22 bivajoč sedaj v Bosni ali v sosednjih deželah, je prošen, svoje bivališče naznanit lilis/u Muilc-M v Trzlni št. (1—i Krasno sadno drevje, požlnhtiieno z najfinejšimi vrstami prodaja vodstvo deželne kranjske vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi po sledečih cenah: J a I ha : Visoka debla..........40 kr. Poldebla............30 „ IIrušite: Visoka debla..........bO kr. Poldebla............40 „ Visoka debla..........40 kr. Poldebla............30 „ Itri-aitve: Dveletne požlahtnitve na mandel .... 30 kr. Visokost visokih debel, od koreninega vratu do krone računjeno, 160 cm., poldebel 115 cm., srednja debelost d^bel pa 9 cm. obvoda. (2— %) WtfT Kranjci dobodo drevje 10% cenejši. — Zaznamek vrst na zahtevanje brezplačno ^ i /ss Največja zaloga šivali strojev, JAN. JAX, JAN". JAX, \ I .j ii Id j a it a. HOTEL EVROPA. za I Wa uieseeiie obmk« p • zboljšanje žival- i 4 do SJ (r>i3-i8> Lnih strojev. «*. 4, « . _ __Šestletno jamstvo. Pouk "brezplačno. f J. RAIIHICEER jeva | 1 zaloga čevljarskega blaga, j ♦ Ži«lo)v.slte ulice nI. |>Sib i/.delkih in po n ji /.jih cenah. |§ J — Daljo opozarja imenovana firma na BVOJd bogsito ♦ m zalogo ' (608—98) « ičevljev za dečke in deklice, f ki ne izjemoma poJako /.nI/,iu -j «♦ *ni i-nzprodajajo. ■ ■1 Konkurenca slepariji s konjskimi žebrakmi! Že ST7 let o"betoj3čst C. kr. deželno C?5af privikavana tovarna za žebrake in koce poprej (729—4) I v htenauer-ja udove in sinov ilja po svoji Dunajski zalogi i, sm ZEBRAK BOO ctm. dolgih in •>0 cm. išir<»nili, ne- pokonoljivo haže, temne barve, z živejšinii krajci, llll."i.60 z savijanjem* vred. Kdor jih vzame 10, dobi jedno |»o vrhu, aH ne uiu pa cena za io aulža. Samo zaradi velikanske izdeljave in razprodaje smo v Htaim žebruke lake nenavadne velikosti ln odlieue baie tako ecuo prodajati. Na stotine pohvalnih pisuni je vsakemu na ogled. Razpošilja se po poštnem povzetji. Neugajajočo blago se brez ugovora nazaj vzame. Dobro naj so I>Sivii na naslov: Pferue-Decien-Falirih-HauBt-NMerlaje, Wien, 1., Rotkeiithiirmstrasse 14. Svalilo I Vsacega svarimo pred kupovan jem od tacih firm, ki se boje javno podpisati svoj© ime in neopravičeno posnemajo našo aiioiico. !! IVeviilnoKl je pol reltiiu !! ■m astna skušnja ie,Tj; ** boljša! Kdor dvomi, katero sredstvo bi rabil prot* revmatlzmn uli bolečemu trganji po udih' kupi naj za 40 kr. steklenico l»rinli*eirc» <2 PAI N-EXPELLER \4 u morikiin m»«k<»ni. Sedemnajstletna skušnja in mnogobrojni vspehi jamčijo, (bi so 40 kr. ni zastonj izdalo. Dobi so skoraj v vseh h'karMih *. Glavna zaloga : Lekarna pri Zlatem levu v Pragi, Staro meBto. * V Ljubljani: JE. Birsohitz, lekar. V Mariboru: J. W. KOnig, lekar. (613—13) 50 let na Dunajskem trgovišči obstoječa in na najboljšem glasu Btojcča p. nI k za sukno na debel« ,Pri dobrem pastirji' (%um guteil llii'U'ii) poprej 7inceic Strohsclmeider IH\A,1 I, Rollicntliiiniislrasse Nr. H produ vso njeno zalogo lii-i«4lne^:i Brnskega volnenega blaga v ostankih za celo obleko za gospode, po polnem r. ndostl ta celo obleko, in sicer suknjo, hlače in telovnik, v vseh barvah in neruztrn'!jivn iiažo po sledečih dveh nizkih, trdno določen h cenah, in sicer: II. baze za v o obleko . . gld. 3.60, I. bale , .„ „ ... i, 4.60. Od teh ostankov no morejo so pošiljati niknlci uzorci, a '/avežeui so javno, da vsako ne ugajaj oče blago brez ugovora tmr.ai vzamem. Bhigo se razpošilja, ne da bi se kaj zaračnnilo /a uja nic pmti pred pošiljat vi zneska ali pa proti povzetju. (721—4; 1 Kri čistilni caj. iMelbourne 1880. Odlikovan pri sve-toviiili razstavah. S y d n 1870 Priznano za to, za kar se ponuja, in poleg tega z dovoljenjem c. kr. dvorne pisarne s sklepom l dne 7. decembra 1858 in pozneje z dne 28. marca 18H1 a patentom Njeg;i Vetioastva cesarja pred po-na-oia njeni zavarovani/, kar se še pri nobnnem domačem zdravilo ni Sgodilo. V tem ulučuji gre za že dolgu i'jasa slavno/.iinni kri č st Ini čaj gosp. lekarja Wilhe!m-a V NeunKirchen-U na ju/, žel., Spod. Avst., kateri je po tisočerih skušnjah s svojim antiar-tritičnim iu autirevnnati6uiiu uplivom ■* ćistenjem krvi in aokov pri trganji in revmatizmu mnogo pripomogel k zdravju Da se ozdravi nepravilno mešanje krvi, treba je nekaj časa rabiti kuko zdravilo, prirodno vodo Ud., in na podlogi te skušnje upeljjilo se, je zdravljenje v toplica!* in vodnih zdravilnioah itd. Ravno tako in sicer z izvrstnim VSpehotO, ne le samo gotovo, ampak boljo in kore-niteje, kakor vsako zdravljenje v toplicah ozdravi VVlllieiuior kri elMtilni eaj (če se dalje časa rabi kot spomladansko, poletno, jesensko in zimsko zdravilo) vso ln.lezui, ki izt/irnjo iz Iji Loki: Karol Fabiani, lekar. V KianjI: Karol Šnvnik, lekar. V Kostanjevici; Alojzij Gatacb. V Metliki: Fr. Wachn, lekar." V Kudoltbvem: Dom. KJzzoli, leknr. (744—2) ali pa tudi več s piskali priporoča se prt: primernemu plačilu za pustne in svatbene veselice. — Naroči se pri Fr. Šiniiio\ ei. (764 - 3) Gradiške ulice it. 13 ▼ Ljutljanl. Služba se išče. Mladenič, ki je kupčijsko Solo z dobrim uspehom dovršil in zdaj za knjigovodjo služi, rad bi izpremeni svojo dozdanjo službo ter stopil v kako drago, njemu bolj primerno. Posebno rad bi šel k špediciji v kako tovarno, ali pa h kakemu drugemu podjetju za pisarja Ako treba, zmožen je tudi kavcijo položiti. Več o njem se iz prijaznosti poizve pri g. P. Q. ▼ Studentovskih ulloah it. 13 v Ljubljani. (687—10) Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se za mnogostransko zaupanje mojim častitim kupovalcem in naroi'evalcem izmej meBtjan-stva in velečastite duhovščine, si usojam naznanjati, da imam za 1 jesensko in zimsko sezono v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in so priporočam tedaj veleeustiteuiu p. n. občinstvu za narejatijc oblek po najin >dernej-šem kroji z zagotovilom jako reelne in kolikor mogoče cene postrežbe. (f)0y—17) Z velespnštovanjem F. * ASKiJtH % VV v LJubljani, Gledališko ulioe it. 6, v Pau-schin-ovej hiši. Nizozeni ko-anienšfco paniško Mtuncesijtfnirann «»«f C* ter. avstrijske vlade. DIREKTNA vožnja vsak teden s poštnim par-nikom I. razreda. ROTTERDAM Od.la.od. yr © o To o "t o. Najhitrejša vožnja. -NEW-Y0RK nižjo cene. Izvrstna hrana. 1., II. in III. razred z vso potrebno opravo na ladiji. Kaj več o prevažanji osob in blaga pove rav-nulel n(vo v Itotterdamu in njega generulni agent J. <■!. HMSZ, špediter, I., Au{{UBtengaMse9 ■»iiuaj. (716—3) Marij inceljske kapljice za želodec, ueiiregežuo Izvrstno zdravilo zopci yse bolezni v želodci, ■in nepresežno zoper neilast do jedi, alabi želodeo, ' smrdoio aapo, naplhne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v zelo dol, zgago, da so ne nareja pesek ln pieno in slez, /.oper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (čo izvira bolečina iz želodca), zoper krč v že-lodol, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, 'N'p. črve, zoper bolezni na vra-' niči, jetrah in zoper zlato ±llo. Oljl^ltll X. rt lo^«-i«: Lekar O« Hra«lj> Kromsier, Moravsko. Jodna sklenica z navodilom, kako 80 rabi, stane Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna f!abriel Piccoli, na Diinajskoj ceati; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli, lekarna Josip Pjorgmann. V Postojni: Anton Leban. Vfio-rici: lekarna A. de G i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Michael Gngliolmo. V Celji: leP.ar J. Kupfe rschmi od. V K r a n j: lekar D r ag. Sa vn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritschol. V C r n o m 1 j i: lekar Ivan lilažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. Mizzan. W0F~ SVciritGV ! Ker so v zadnjem času naš Izdelek posncmljc in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echto MariazeJler Magentropfen — Brady & 1 »ost al — Apotheker, skleuiea mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na DaVOCUlu za rabo in na zavitku, na katerSJB je podoba Marij inceljske matere božje, mora hiti poleg te pod;>he utisuono sod-nijsko spravljeno varstveno znamenje :n ?avoj mora biti zapečaten 8 našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, uaj so nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdclova)ci in Prodajalci. (90—17) 08 V NARODNI TISKARNI v LJUBLJANI dobi so knjižica »Mtaica Metodova." Spisal *lllll<> ljubi iiiinUc »ltOll jo. Oeriet 3_0 lcx. Cisti dobiček te knjižice namenjen je v podporo slovenskega šolstva osnovani ..Družbi av. Cirila in Metoda". (518—16) Prave, garantirane j I izfvui----grl voščeno svgcs in voščene zavitke I priporoča vlsokočastiti duhovščini in gospodom trgov-r". eein po najnižjej ctui j OROSLAV DOLENEC, h Nvevar v Ljubljani. ,747-4) | MTi ~rH-»it*i---ru, 4đ&-----^-fr^---^^-^ -«*»f Vsak dan sveže pustne krofe se dobiva v Ivan Foderl-avi razki&ni pekariji CLuxnsM!cerei) \ I.ingovili ulicah. (6-1) Letarna TRNKOCZ Y j zraven rotovža v Ljubljani, J lik ratu X HOMEOPATICNA LEKARNA, | vseh domačih, ln tnjlh specijalitet, "W £ priporoča Bledeče izdelke. ♦ Vsakemu izdelku pridene Be navod, k; ko je rabiti. ANATERIN USTNA VODA, 1 steklenica 40 kr. BABY P0WDER, Stupa za otroke in odraščene debele ljudi, 1 škat-ljica 30 kr. BERGERJEVA KOSMETIČNA INZDRA VRSKA MILA VIJOLCN0 GLICERINSKO MILO, 40 k r OBRAZNO LEPOTiLO.imeno ano .Damen- toilettc", 1 steklenica 30 kr. POMADA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rastejo, po prof. Pithu, a 60 kr. TINKTURA ZA LASE, po katerej lasje hitreje rasttjo, a 85 kr. TINKTURA ZA KURJA OČESA, 1 steklenica 40 kr. s čopičem vred. KOLINSKA VODA, v originalnih steklenicah a 50 kr. in 1 gltl ŠMARNIČNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld., k:*-kor tudi drugi parfumi po proiavolj-nib cenah. MALAGA VINO, katero neporedno dobivamo, v steklenicah po 20, 60 kr. in 1 gld. 10 kr. MALAGA S CHINO, proti pomanjkanju •lasti do jedi itd., 1 steklenica 70 ki MALAGA Z ŽELEZOM, proti bledici, pomanjkanju krvi itd., 1 steklenica 60 kr. SLAJEVI CUKRĆKf, a 10 kr. in po pio GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr., kakor MANDELNOVO, PEŠČENO MILO itd. FRANCOSKO ŽGANJE, 1 mala ste klouica i!0 kr , 1 velika steklenica 40 kr. BALZAM ZA OZEBLINO, 1 steklenica 3 ' kr. PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME, beli in ru- ileci, a BO in 40 kr. RUM, ki ga neposredno dobivamo, a 30, 60 k r. in 1 gld. SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRAŠEK, 1 steklenica f>0 kr., 1 ikatljica 30 kr., do sedaj nedosegljiv izdelek, ki se pa ne sme zamenjati s salicilno kislo ustno vodo in zobnim praškom. TRPOTCEV SOK IN CUKRĆKI, proti kašlju, hrlpavostl itd., ki so se že dostikrat za dobre izkazali, 1 steklenica 50 kr., 1 ikatljiCA 3<> kr., kakor tudi PELINOVI, SLIŽNI, GUMI IN SALM1JA-KOVI CUKRČKI po proizvoljenih cenah. ČAJ RUSKI, katerega neposredno dobivamo, v zavitkih po 30 in 50 kr. OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni zavitek, (novo), se nikdar ne posuši, a 20 kr. ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razne vrste. izvoljenih conah. Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo Be • po ceni in razpošiljajo slednji dan po pošti. "f*0 < 644—10) ♦ Resolvirno milo, katero je izumil in lastnoročno naredil Fran Pichler, v. kr. živinski nad/dravnik v avstro-ogerskej vojski, ozdravi vsak vnanji nodostatek in spuščaj pri vsakoj domači živini, ozdravi vsak pogrešek, ki se tiče rabe ali lepot«; konj. ozdravi vsako pokvečenje, naj bode novo ali staro, zlasti je radikalno sredstvo pri sleznth in bolečin th na nogah, posebno vnetji kit, o drgne nji komata al sedla. Resolvirno milo je radi izvrstnih kakovosti iu naglega zdravljenja že krat s oastllnlmi »pričali in priznalniml zahvalnimi pismi odlikovano od kmetijskih društev, živinozdravnikov in mnogobrojnih posestnikov, i kos resolvirnega mila, 50 gramov čiste teže, za IO bolnih konj, gld. 1.20, 1 n ,, h 120 „ „ „ „ 25 „ „ „ 2.40. Vsakemu kosu resolvirnega mila pridejan je v deželnem jezikn navod, kako je rabiti. Crlaviia razprotlajaliiicta za vse dele sveta pri WuMllcwMlcem (720—6) *V PilaNlcem v Varšavi. Crlnvna zaloga za Kranjsko pri Viljemu Maver-j i. le-karji v Ljubijani. na Marijinem trgu. Nadalje se dobiva v Ljubljani pri Mihi Kastuer-ji, prodajalnici z materijalnim blagom, in v skoro *,seh lekarnah iu drogucrij;di Kranjske. DMK" Da se ponarejanju izogne, ima vsaka šknt-Ijica resolvirnega mila zraven stoječo, zakonito deponirano varstveno znamko z našim imenskim počrkom. AVusilevvski & Pilaski v Varšavi. i EUSTEIN-ove l »o »l»icllit>rjont5 KRI ČISTEČE PILE [SVETE ELIZABETE. Uoljši od vseli |... iolmjh izdelkov, nćmojo to pastiljo tile škodljivega v srhi; utiju.i/n.mtjf-*<■ rtiltijf zoper bolezni v organih spodnjega dela tolesa, proliajalno mrzlico, bolezni na koži, v mol-junil. in ionsko bolezni; Čistijo kri in letiko odpravljajo blato. Ni g* zdravila, ki bi bilo boljie in pri tem popolnem neškodljivo zopor gotovi rir vseli boloznij. Ker bo poslmlUorjono, uživajo jih radi tudi otroci, častnim pismom dvornegt* svrlniktt 1'itha. Ta pilo so odlikovano ■ jako I I J etna »kutijicu t ta pitami w/. <,olf(/ stoječi jtodjiia. Glavna zaloga na Dunaji: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD" des PH. NEUSTEIN, Stadt, Ecke der Planken- und Spiegeigasse. -y Xj5-a"tolja3a-l se dobivajo pri gospodu lekar j i O-a/tarijel Ficcoli. kdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železni kar. !! Noben cilinder več ne bode počil!! *T3 C 3cr- prlv. 1 stresoasti in kroglasti cilindri 2 PATENT MARIJAN JE*. (s varstveno znamko) dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalog trgovina s steklom, (556—«) T7- IjJ-u/bljstni, Stari trg: St- 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. ► ♦♦♦vO«v«m«v«*vvvHvvvvvv»«v4MMM ♦♦♦♦♦♦ ♦ Polnivec za vinske in Kovinske vi:iske in piv- $ pivske steklenice Cos. kr. patent. ske pipe s samozapornlm kavč. ventilom. S pritiskom na guinb otvori ue na konci cevi kavčukov ventil; te-luiriiia so počaBi vzdihuje v ste-. klenico, tedaj bo pivo preveč ne peni. — Ker ho samo zapre, se ne zgubi nlA vina ali piva. sjsr Lahko is nandl vsakdo rabiti, -mm za pritiskanje 8 tamazaporont. a Ne morejo se iklsatl, kakor " —^ * ledeno pipe, tedaj so neškodljive. Praktična r blika, solidno dele. Ker so trajne, zadostuje, da so Jedenkrat' iiap uvi j o. teditj ->e inno^ ~ .mr prihrani proti ls* ■ enim pipam. Se trdno zapirajo, se ni bati, da bi poznejo pijača tokla ter j lahko snaiijo. C«nes r.niiivM-. ea steklenice s kavčukovo cevjo vred ^1<1. 2.20. Zaviianje 20 kr. — Pipa z» likere pld. 2.50. - Fipa za desertna vina gld 8.50. — Točilna pipa A gld. 4.50. — Sodna pipa B gld. 5.50. — Sodna pipa C gld. 6 50. — Sodna pipa D gld. 8.50. — Iluatrovuni ceniki zastonj in franko. (719—7) t DUNAJ, IX., Maximilianplatz 3, poleg Votlvne cerkve. j» £ Prodajalcem na drobno daje se rabat. — Agentom za tukajšnji trg dober sailnžek. g ^^»♦»♦♦♦♦vW*MM»eM»ev»H»veveT^»»e4M»vM»e»e»» I g^s^aj^B^fcM^fcS^BstaMsssfrg^aA^ Ivana Hofia sladni izvleče!; osvobodil mo je telesne slabosti. Lastne beeede gospe rentierico Oelbar v Ebersvralde. V rast resnici priznavam, da sem se z uživanjem Hoflfovega zdraviteljnega piva znebila moje splošne telesne slabosti in popolnem okrevala. G>>spa ndova G«bars renticiica. Hietzing, v januvarji 1881, Het/.endorferstraHse 18. Iz vseli krajev sveta doposljalo se je že gospodu IlotVu toliko zabvalnib besed, da se tudi jnz Čutim dolžno, pridružiti se onim, ki so svojo toplo hvaležnost izrazili v besedah, ker so njim vsem, kakor meni pomagnli izvrstni sladni izdelki Ivana Ho Da. Mene sta sladno pivo in sladna Čokolada po porabi 13 steklenic pivu in 1 kilo čokolade hitro in popolnem ozdravila plučnega katara. Sladni bonboni pomirljivo uplivujo. Jaz nadaljujem zdravljenje da se tako varujem upliva slabega vremena, prosim tedaj za novo polUjateV. Z gorko in dolžno hvaležnostjo podpisuje se Marija baronka dia ivlout, roj. grof. lUtthyany. Berlin, 1. julija. Kot 701etni starček bil sem na telesu jako slab in trpel na živcih. Vase zdravilno pivo iz sladnega izvlečku, katero sem dvlj času pil za svoje okrepčanjo, me je pomladilo. Prosim, da mi ga zopet pošljete. IV. pl. fScliirp* baron, ritrnajster i/,v. si., Borgmunstiasso 107. Njega Veličastvo kralj je z veseljem opazil zdravstveni upliv Vašega sladnega izvlečka in sicer na sebi kakor na več članih Svoje hiše. Kodanj itd. Knslcuskiold. Njega Veličastvo kralj grški Jurij utemeljil je podelitev naslova dvornega založnika „kot priznanje Vašega sladnega izvlečka". Od Nj. kraljeve visokosti princa VValeskega došla je sledeča brzojavka: „Za Nj. kraljevo visokost princesinjo Walesko prosim takoj doposlati Vašega izvrstnega sladnega piva". Gospodu Ivanu Ilollo, po izumljenji po njegovem imenu iuie-novanih Ivana liolTa zdravilnih izdelkov i/, sladnega izvlečka, c. kr. svetniku, imejitelju zlatega zaslužnega križca s krono, vitezu visokih pruskih iu nemških redov, lastnikn tovarn v Berolinu in na Đunaji: Graben, Briiunerstrasse 8. (693 —4) Onoinbn. Sladni izvlečki se ponarejajo, na kar mora paziti zdravnik in bolnik. Pristni sladni .izdelki Ivana Hoffa morajo imeti varstveno znamko (podobo izumitelja Ivana Hoffa in podpis Ivana Hofla). Vse prodajalnioe so za prodajo na drobno pooblaščene z litogratovanini barvastim plakatom. Olavna zaloga v MJublJaiii: Peter Laganije. V Kranji: Josip Dolenc. V Postoj mi: Doxat & Dietrich. V Kočevji: Ed. Iloffuiann. V Gorici: G. Cristofoletti, c. kr. dvorna lekarna. V Krškem: Kup. Emjelsper^er. V Rudolfu vem: Dominik Rizzolli, lekar. V Zagreba: Salvatorjova lokama, knezoškohjska lekarna in lekarna usmiljenih bratov. V Celji: Marek, Kupferschmidt, lekarja, J. Matic. V Reki: N. Pa-vafiič, F. Jechel, G. Catti, lekarji. V Celovci: W. Thurmvvuld, lekar. V Mariboru: F. P. llolašek. V Ptuji: J. Kauimir. V Pulji: G. B. VVaaser-mann, lekar. Vr Trstu: Fruncesco S. Prinz, via Aquedotto, Carlo Zanetti, J. Serravalo, lekarji. V Beljaku: Dr. Kumpf, P. Scliok, lekarja, It. Cana-vall. V Zadru: Cristoforo Mazzocco. i Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".