POŠTNINA PLAČANA IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNIŠTVO IN UPRAVA V TRSTU, ULICA CEPPA ŠTEV. 9-II — TELEFON 89-33 CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15 LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350 LIR, 85 DIN; POLLETNA l80 LIR, 45 DIN. CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI ENEGA STOLPCA 40'— LIR. Cena lir 15 Ob trgovinskem sporazumu Jugoslavija-Italija Neumestenfposkus političnega pritiska Članek je bil napisan pred podpisom pogodbe: kljub temu ni izgubil na aktualnosti. Jugoslbvamsko-italijanska pogodba je bila! p'odpiiisana v četrtek v Rimu. Predvideva skupno izmenjavo v vrednosti 54 mili; ar d liiir v enem letu, daje pa možnost zvišanja kontingentov po dogovoru. Angleži so na glasu dobrih tr-Sovcev. Za svojo zunanjo trgo-vino so postavili geste: Trs-uiemo z vsakomer, tudi s svojimi političnimi nasprotniki, ako to kori-s<> aneleškemu gospodarstvu. Mussolini jih je proti koncu Svoiega vladan ia pričel zvesto ^snemati. Tako je posneševal trgovino z Jugoslavijo tudi v ča-Su. ko jo je politično rušil v pednarodnem svetu in, kolikor 'e le mogel, tudi na zno*rai. Pa-8oka7, da ie trgovina z Jugoslavie Italiji koristila. Sforza vedno poudariš, da ie prijatelj Jugoslavije. Poudarjal j® to tudi tedaj, ko je pripravljal Rapallo. To poudarja tudi danes, ”° bi rad pripravil II Rapallo Slede Trsta menda v »imenu mitu in blaginje tržaškega prebivalstva«, kakor je rečeno v protestni noti ZDA in Velike Bri-Vnije proti zamenjavi jugolir v fl'iarje. Pač naravno, da so Sforzi bolj ®ri srcu koristi italijanskega patite kakor jugoslovanskega ali tfžaškega ljudstva. Zato bo vseka-*°r pospeševal trgovino z Jugo-s|avijo, kakor jo ie Mussolini, iz krosfega razloga, ker takšno gozdarsko politiko zahteva te gospodarske koristi Itali ie. Oosno-;arstvi maiokaterih sosednjih dr-*av se tako dopolnjujeta kakor ray gospodarstvi Jugoslavije in a,ije. Jugoslavija ima vse vrte rud in drugih surovin, ki iih Potrebuje italijanska industrija, Sa,ha pa se šele industrializira in P°trebule prav za to stroje, ki )lh lahko kuni v Italiii. Zato so nekoliko čudno zvene-® izjave o užaljenem italijan-Pe,n narodnem ponosu po zame-Mavi jugolir, da bi z njimi rim-I ■ diplomati motivirali prekini-?v trgovinskih pogajanj z Jugo-v avijo. Da bi se Italija ne hotela pogajati z Jugoslavijo za klenitev trgovinske pogodbe, ki k° n.iej vsaj tako dobrodošla ka-°r Jugoslaviji, ni verjetno. Pač * Sre za Sforzov manever, da bi [P jugoslovanskih diplomatov iz-spil čim več pri trgovinskih pokanjih. kisanje italijanskega tiska je j^ačiino za Sforzovo taktiziranje, lik So se začela pogajanja, je vejat del italijanskega tiska poudar-m ’ da Italiji prav za prav ni n°go do razširitve Vnosov ^fšala sjP^usko-italijanskih ia °V trgovinskih z Jugoslavijo. Po izjavi Tita o koristnosti jugò-treovinsk'h pa so listi objavili značil- t,e °bvestiia o zadevi s sik>3 mesta“ v Rimu> ki »pristoi-se gla- ski ° ,svetovni vojni se je italijah-tr izvoz zagotovil balkanski Zg8 r^a *em ie bil3 Jugoslavija Pa ,tal''o prvenstvenega pome-Italijanska gospodarska eks-vì’l'Z'ia si ie našla pot v Podona- 2»,,K° 6; Pavsl- I!ah" t,a ski trg, bi dihanje italijanske-om ®°spodarstva, ki mora danes ^«levati izvoz na šterlinsko r"čie zaradi preobilice fun-dej šterlingov, bilo težko priza-tjj0°' To bi se toliko bolj občujte ko bi tudi Jugoslavija pre-lec k* ^'ti italijanski odiema-g0s’ ker se Italija in Jugoslavija ne urarsko dopolnjujeta. Ko bi Pfišlo do sklenitve trgovinske se danes dokončno balkanski in podo- 6o V'io, Sodbe med Italijo in Jugosla- izgubila in s|av..b' gotovo zelo trpela Jugo-1 la, toda Italija bi Pg v sv°Jih najboljših trgov Sos. * mogla več uvažati iz Ju-$o av,ie važnih surovin, kakor gpe baker, boksit, svinec, ma-rP*e živi!a (okoli 45 000 t- ko-'td-l; z druge strani bi zgu- bila naraven trg za izvoz svojih tkanin, plute, južnega sadja, električnih strojev, instalacij, raznih drugih strojev, motorjev, avtobusov, tramvajev itd.). Jasno je, da je edino na takšni osnovi, t. j. na priznanju dejanskih gospodarskih koristi za obe državi, mogoč trden sporazum. Dlakocepljenje o vprašanju, katera država je bolj ali manj potrebna sporazuma, ne dovede nikamor; še manj pa poskus izvajanja političnega pritiska s sklicevanjem na razne pakte in zaslombe z namenom, da bi Italija iztisnila od druge strani politične koncesije, n. pr. glede Trsta. Statistike o italijanskem izvozu, o kopičenju blaga v italijanskih tovarnah, o visokih cenah italijanskih industrijskih izdelkov na mednarodnem trgu in italijanski nezaposlenosti so dovolj zgovorne. Rekli smo že, da je italijanski trg" prav tako dobrodošel za jugoslovansko blago predvsem zaradi svoje bližine. Stvari samo lahko koristi edino povsem realistično gledanje. Minister Snyder za italijanske izseljence Ameriškif finančni minister John W. Snyder je med svojimi obiskom v Rimu preučil tudi vprašanje italijanskega izseljeni-štva, in sicer na podlagi načrta, ki mu ga je predložil minister Tremelloni, italijanski izvedenec E-R.P. Zelja tržačanov je vsekakor, da se najde za italijanske izseljence primeren odtok v čezmorske kraje. Le na ta način bo popustil silen pritisk doseljencev iz Italije v Trst. Posledica tega pritiska je, da premnogi Tržačani ostajajo brez dela in kruha. Doseljene ii iz Italije izpodrivajo domači živelj celo pri mestnih podjetjih, posebno pa pri javnih delih-Ključ za nameščanje je vselej politične narave: dovesti čimveč »čiste krvi«, da se mesto čimbolj poitalijanči. Vprašanje (nabave potrebnih listin _ delavske knjiž- nice ali obrtnice — ne dela tem] ljudem posebnih preglavic, ker jim oblasti povsod gredo na roko. Doseljevanje iz Italije je pereče :< ocialno-g o spod arsk o v prašanje, tudi zairadi tega, ker ti doseljenci potiskajo življenjski standard navzdol in s tem tudi zmanjšujejo možnost zaslužka pri prodaji po-trošnjega blaga. Premirje v bitki dolar-funt Snyder zna ii ludi diplomai Ameriški zunanji minister je 23 dni popotoval po Evropi in Mali Aašiii. Po svoji vrnitvi je izjavil na tiskov™ konferenci v Wa-shingtonu, da je proizvodnja v Evropi hitrejše napredovala, ka-kotr so pričakovali. Dvignila se je tudi raven potrošnje. Toda Evropa še vedno ne zasluži toliko, da bi lahko plačevala z dolarji svoje nakupe v ZDA. Mora se lotiti tega vprašanja. Glede svojih razgovorov s predstavniki V. Britanije je Snyder dejal: 1. Britanija ni zahteval a dodaithe podpore v dolarjih. 2. Nismo razpravljali o »pošiljkah! zlata iz utrdbe Kmox (v kateri hranijo ameriško zlato) v Anglijo.« Prav tako nismo pretresli vprašanja o povečanju cene zlata v dolarjih. 3- Nismo razpravljali o možnosti r az vednoten j a angleškega funta. 4. Dokler sem bil na Angleškem, nismo razpravljali o posojilih Ko so ga vprašali, ali sio razpravi j ali o posojilih, ko se je mudil v drugih državah, je dejal: »Ne spominjam se. Razgovori so tekli precej naglo.« Spomin zapušča navadne dipaniate, ko hače nekidb kaj izvleči iz njih. Laski o Snyderju Sir Staff ord Cripps se je za nekaj čaisa umaknil na oddih v Svlico. Potreben je počitka tudi zaradi svojega šibkega želodca-Kot fiinanióni minister in gospodarski diktator V. Britanije, ki je na braniku funta šterliinga in ugleda vsega angleškega imperija, je ostal v oisiprediiu zanimanja, mednarodne javnosti. »Lahko mi verjamete, Stafford Cripps ne bo nikdar razveljavil funta. Cripps je človek, ki ga laburistična stranka ne more pogrešati. Laburistična v’ađa ne bo poklonite konservativcem novih) splošnih volitev pred pomladjo.« S temi besedami je zaključil prof-Laski, nekdanji predsednik laburistične stranke din zani sociolog, svoj razgovor z urednikom Agen-ce Frabce Presse. »Cripipsova vera ne popušča. Ce nekaj trdi1, se ne umakne več- Njegovi izjavi lahko zaupate. Njegova želodčna bolezen ni điplomatična.« FINANČNA POMOČ VELIKI BRITANIJI? Chichago Tribune poroča, da preučuje ameriško fljnančno mi-nisterstvo vplrašamje ustanovitve sklada 15 milijard dolarjev, ki bi ga vložili v podobno organizacijo, kakor je Mednarodna banka za obnovo- Toda iz ni e ga bodo črpali finančno pomoč samo za1 Anglijo- V sklad bodo prispevali a- meniški zasebniki in vlada. List dodaja, da je ta predlog iznesel Russel C. Leffingwell, predsednik banke B angue Morgan et Cie. Pobudo je. 'asa angleška vlada po kanalih med angleškimi finančniki in Morganovo banko. VEČJI UVOZ V AMERIKO »Observer« (24. jul.) poroča iz Londona, da se v krogih združenja »National Association of Ma-nufaeturers«, ki je odločujoče za ameriško veletrgovino, čedalje bolj uveljavlja mnenje, da bi ZDA morale dovoliti večji uvoz iz Evrope, ako hočejo gospodarsko rešiti zapadno Evropo in njen denarni sistem. NA ANGLEŠKEM 2IVLJENSKE POTREBŠČINE CENEJŠE Angleški minister za trgovino Wilson je v parlamentu napovedal 5 odst. znižanje cen obuvalu in obleki; cene bodo znižane v začetku septembra. Dodal je, da bodo nekatere vrste blaga oprostili državnega nadzorstva. Ukrep laburistične vlade je iznenadil javnost. Konservativci napadajo vlado, ker se o tem ni prej posvetovala s trgovinskimi organizacijami. Vlada hoče na ta način znižati življenjske stroške in zaustaviti gibanje za povišanje plač ter ublažiti gonjo proti funtu. Komunistični »Daily Worker« piše, da je to znižanje premalenkostno. Trgovinski minister je med razpravo v parlamentu ugotovil, da je preveč potrošnih trgovin: v teh je zaposlenih preveč ljudi. POLDRUGO MILIJARDO DOLARJEV ZA OBOROŽEVANJE Po odobritvi atlantske pogodbe je ameriška vlada predložila Kongresu zakonski načrt, ki zahteva odobritev kredita 1,450.000.000 dolarjev za oborožitev zapadnih evropskih držav. Kredita bodo deležne: V. Britanija, Francija, Holandija, Belgija, Luksemburg, Italija, Norveška in Danska. V proračunskem letu, ki se je začelo 1. julija, bodo omenjene evropske države prejele od ZDA 938.450.000 dolarjev orožja in vojaške pomoči; 45 milijonov pojde v »sklad za nujne potrebe«; 10 milijonov za upravne stroške in 300.580.000 za vojaško pomoč Kanadi, Grčiji, Turčiji, Filipinom, Koreji in Iranu. PARIZ IMA *338 FRANKOV PREBITKA Obračun piafniške uprave za preteklo finačno leto ukazuje tečno 338 frankov prebitka. Dohodki znašajo 53.760.517.422 fr., izdatki pa 53.760,517-084 fr. Razlika torej 338 frankov- ERP 280,5 MILIJONOV DOLARJEV ERP ZA AVSTRIJO V preteklem letu je Avstrija do 30. junija 1949 prejela iz kreditov Marshallovega načrta 280,5 milijonov dolarjev (okoli 2,805 milijarde šilingov ali okoli 128 milijard lir). To predstavlja sko-ro polovico državnih izdatkov Avstrijske republike za leto 1948 (5,6 milijarde šilingov) in več kakor polovico avstrijskega denarnega obtoka (5.2 milijarde šilingov). AMERIŠKI KREDIT »FIATU« Znana italijanska tovarna FIAT v Turinu bo prejela veliko posojilo 14.6 milijona dolarjev po sklepu ECA v Washington™ Pri FIATu je močno udeležen ameriški kapital. Denar je namenjen nabavi strojev v ZDA. FIAT proizvaja 90 odst. vse avtomobilske proizvodnje v Italiji. ki je v prvem polletju 1949 dosegla 34,574 vozil (lansko leto v tem času 27.841). Proizvodnja je znašala 25.928 osebnih avtomobilov, 5.880 lahkih tovornih, 1.106 srednje težkih in 853 težkih avtomobilov. AMERIŠKI PRITISK NA ITALIJO »The New York Times« poroča iz Annecyja, da so se italiijahski odposlanci na mednarodni carinski konferenci vdali ameriškemu pritisku glede cariiin. Američani so krepko pritisnili v Rimu in Washington™. Po tem umiku italijanskih odposlancev soi pogajanja nekoliko napredovala. Italijanska carinska tarifa je bila tako visoko postavljena, da je onemogočala razširitev, ženevske carinske tarife, ki je bite določena, j. 1947. V diplomatskih krogih! domnevajo, da so Italijani nalašč postavili tako visoko tarifo, da bi kljub popuščanju ostala Še vedno visoka. Italija proti Angliji Angleška zahteva po večji porciji pri razdeljevanju dolarskih kreditov v okviru Marshallovega načrta je zadela na hud odpor v Rimu, ker je nevarnost, da bi se italijanski obrok zmanjšal. Pod kričečimi naslovi so italijanski listi naznanili, da bo Italija protestrala. Sploh so že razprave pred rimskim parlamentom pokazale, da se Italijani v .zadnjem času radi zaletajo v Angleže. Tako rušijo' ugled funta, kolikor se le da. Očividno igrajo na ameriško karto. Po računih italijanskih listov bi Anglija prejela nad eno tretjino Marshallovega načrta, ki predvideva za tekoče leto kredit 3.600 milijonov dolarjev, ako ji ECA prizna doklado 400 milijonov dolarjev. Italija bi vsled tega izgubila okoli 200 milijonov dolarjev in bi prejela samo 350 milijonov. Promet v New Terke narašča Ladijski promet v newyorskem pristanišču v finančnem letu, ki. se je zaključilo 30. junija, je na-rastel za okoli 10 milijonov ioni v primeri s predvojnim časom. V pristanišče je priplulo 7.636 ladij in odplulo 7.839, tako da te skupna tonaža dosegla 66 milijonov ton. Število prispelih ladri se ie pomnožilo za 1-800 in tonaža prometa v obeh smreh '0 milijonov ton v primeri z letom, ki se je zaključili o 30. junija 1939. V povojnem času je silno naraste! promet z ameriškimi ladjami', medtem ko sta bila Nemčija in Japonska popolnoma izločeni: italijanski promet je znatno nazadoval. Napredovale so južnoameriške države. Med evropiskimii državami so napredovale Belgija. Grčija, Portugalska, Spanila m Turčija. * * Zasebniki v ZDA so imeli 1. j uiti,ja 1949 1 193 trgovinskih ladij s tonažo 14.100.000 br. reg. ton. Vo 1- januarju 1949 se je zasebna trgovinska mornarica skrčite; januarja je obsega'a 1.216 ladij in 14,200.000 br. reg. t. Med ladjevjem ie 481 cistern s tonažo 7 milijonov ton. Tonaža zasebne trgovinske mornarice se ie skrčila, ker so izločili stare in obrabljene ladje- Ameriški glas o „Zagrebškem velesejmu" »Foreiign Commerce« (Zunanjai trgovina, 27 junija), ki ga izdajat trgovinsko ministrstvo ZDA, prinaša ipod vzglavjem »Sejmi in razstave« poročilo o mednarodnem »Zagrebškem velesejmu«. Tretji mednarodni sejem bo v Zagrebu od 17. — 2. oktobra 1949, pod okriljem FLRJ. Pisec navaja, da je jugoslovanska vlada kupiilai vse stroje in p-recizijske naprave, ki jih je lansko leto razstavil al Švica na zagrebškem sejmu. Od1 Italije je kupila znatno količino strojev, med temi tudi eno stružnico. Dobre kupčije so bile zaključene tudi s Francijo, Belgijo, Švedsko, Cehoslovaško in Avstrijo. Francija je razstavila radijske aparate, električne naprave, telefonske aparate, tovorne in druge avtomobile- Italijanske in tržaške tvrdke so (razstavile generatorje, Dieselove motorje, kompresorje, lahke in težke traktorje, pnevmatično orodje, kable, gumijaste obroče, električne motorje in avtobuse. Holanci so razstavili radijske aparate in električne naprave. Lansko leto je razstavilo 1,148 razstavljiencev. Število tujih razstavi j alcev (221) je bilo- dvakrat večje kakor 1. 1947. Kolektivno so razstavile Albanija, Belgija, Cehoslovaška, Madžarska. Poljska in ZSSR. posamezne tvrdke so bile zastopane iz Francije. Holandije. Italije, S vice, STO-ja, Av-straje Nemčije in Švedske. Sejem je obiskalo 307.352 ljudi, t. j. 50.000 obiskovalcev več .kakor 1. 1947. Iz tujine je prišlo 837 obiskovalcev iz poslovnih nagibov; med temi je bilo tudi več Tržačanov. S potrdilom jugoslovanskega tr- govinskega delegata uživajo raz-stavtjalci in obiskovalci 50% znižanje na jugoslovanskih železnicah, na ladjah Jugoslovanske linijske plovbe in na rekah. Sobe: preskrbi Gradski narodni odbor v Zagrebu (Zrdnivac 18) ali turistične agencije. V hotelu »Espja-nade« stane soba 120—240 din. dnevno, hrana pa 240—400 din. Potnik lahko vzame s seboj 500 din v bankovcih izpod 100 din. Na sejmišču da: a potrebna pojasnila Jugoslovanska trgovinska zbornica, ki pomaga tudi pri sklepanju kupčij. Uvoženo blago je prosto carine. JUBILEJNI VELESEJEM V PRAGI Češkoslovaški narodni odbor v Trstu sporoča, da bo v času medi 11. in 18. septembrom pod pokroviteljstvom češkoslovaške vlade 50- jubilejni p,raški velesejem, ki se ga bodo udeležile tudi mnoge tuje države; med temi Svobodno tržaško ozemlje in Italija, fci bosta priredila kolektivne razstave. Obiskovalci bodb na podlagi posebnih izkaznic uživali po Ceho-slovaški mnoge olajšave. Prijave sprejema in daje pojasnila »Ce-skosloveosky narodno vybor« v Trstu, ul. Valdirivo 21-III. POSOJILO JUGOSLAVIJI Po poroči1^ ameriških listov je dozorelo vprašanje nakazila 2 milijona dolarjev kredita Jugoslaviji za pospeševanje pridobivanja lesa. Posojilo bo nakazala Mednalrodna banka za obnovo, in sicer iz znane gai kredita S' milijonov doteriev. ki je bil že davno odobren v iste namene tudi Ceho-si o vaš,ki .ih Finski. 90 lei Skodovih zavodov Pred 90 leti so po'ožili v Plznju ha zohodinem Češkem temelje Skodovim zavodom, ki so danes ponos vsega češkoslovaškega strojništva — Na prelomu stoletja se je plroizvodhi program pizenjskih zavodov izredno povečal in razširil. Skodbvi zavodi so mnogo prispevali k razvoju tehniške zlasti glede nekaterih izvirnih strojnih konstrukciji- Svetovno znana je jeklena litina Skodovih zavodov. Skodlovi zavodi so montirali mnogo veleelektrarn po vseh predelili sveta in po prvi svetovni vojni opremeniil i mnoge velike potniške ladje, med njimi zlasti »Evropo« (nemško), italijanski »Rex« in francosko »Normandie«. Skodovii zavodi so se razvili iz podjetja, ki je bilo zasebniška 1 a,stniina inozemskega, predvsem! francoskega kapitala, do današnjega narodnesa podjetja- 14 dni -pred koncem druge svetovne vojne so bili p Iz eni skl Skodovi zavodi težko bombardirani. Po osvoboditvi so bili v zelo kratkem času obnovljeni vsi uničeni objekti in zgrajeni nekateri novi. Narodno podjetje Skodovi zavodi v Plznju je tudi v svetovnem merilu velikan težke industrije- Vse naloge, ki jih je podjetje prevzelo v dveletnem gospodarskem planu in pozneje v petletki, so bile izvršene in prekioračetne. S. tem so se uvrstili gkodovi zavodi med vodilna podjetja kovinsko in strojne industrije v svetovni konkurenci. Po osvoboditvi so Skodovi zavodi opremili mnogo elektrarn na Švedskem, Danskem, Finskem, Norveškem, v državah ljudske demokracije in Sovjetski z vie,zi, dalje naj večjo tovarno čistega alkohola v Argentini, tovarne sladkorja v Indiji in Pakistanu- Izredno pomembno ie tudi delo Skodovih zavodov pri opremi kompletnih pristanišč. Letos bodo Sko-dovli zavodi modernizirali pristanišče v Goeteborgu na Švedskem in poljski ščečm. Ostalemu svetu p,a dobavljajo Skodovii zavodi električne motorje, težke obdelovale stroje, črpalke, žerjave, )o-komovtive in ostalo strojno opremo. CESKA PREPROGA ZA AFGANISTANSKEGA KRALJA V tovarni preprog v Vratisla-vicah na severnem Češkem so če-ga kraljestva. Preproga, ki jo je predložila Kerbecovà m na kate- ri je 12 delavk delalo 23 dni, ten-ške tekstilne delavke dokončale veliko in ročno vezano preprogo za kraljevsko palačo v Kabulu, v glavnem mestu afgàn,istanske-ta 230 kg. velikost 7,7k8,5 metrov in navezano je bilo 1,700.000 vozličev. MONTAŽA ČEŠKIH AVTOMOBILOV V AVSTRIJI Avstrijsko podjetje »Graf und Stift-Werke« je sklenilo s Cehoslovaško pogodbo, da bodo v Avstriji montirali 250 čeških avto-bilov znamke Jawa (Minor); v septembru bodo prvi avtomobili že montirani. V Avstriji bodo stali 20.000 šilingov. Zdaj se pogajajo za novo pošiljko 250 čeških avtomobilov, ki jih bo Avstrija plačala z izvozom lesa. POGODBA MED CEHOSLOVA-SKO IN ARGENTINO Med Cehoslovaško in Argentino je bila .sklenjena trgovinska pogodba, ki predvideva trgovinsko1 izmenjavo 100 milijonov doiajrjev. Argentina bo izvažala volno, koruzo, mast, olje in meso v zameno za traktorje, kmetijske stroje, avtomobilske in letalske motorje in keramiko. RADIJSKI NAROČNIKI NA ČEŠKOSLOVAŠKEM V mesecu maju je bilo na ozemlju Češkoslovaške repub. 1,209-834 radijskih naročnikov- Tio praktično pomeni, da je bilo na 100 prebivalcev 8,8 radijskih aparatov. Sedlaj se pa proda na Češkoslovaškem toliko aparatov, kolikor jih češkoslovaške tovarne izdelajo (mesečna proizvodnja j 18—19.000 aparatov). Na dan 1- junija 1949 je imela Češkoslovaška že 2,280.017 lastnikov radij sk eh aparatov, kar pomeni, da je na 100 prebivalcev 19 radijskih aparatov- Češkoslovaška ima naj gostejšo mrežo radijskih naročnikov med vsemi evropskimi državami. PROGA ČRNO MORJE JADRAN MARSEILLE Iz Marseilla poroča j o, da so bile na progi Konstanca — Carigrad — Marseille, ki jo vzdržuje motorna ladja »Transi! vania«, lastnina sovjetsko-romunske družbe »Sovromtransport«, uvedene nekatere spremembe- Odpravljeno je bilo pristajanje v Neaplju; odslej pa bodo ladje pristajale tudii v Draču v Aloaniji. Podeljevanje obrtnic Moralna in strokovna kvalifikacija naj odloča! Na zadnji seji upravnega conskega odbora (27 julija) v Trstu so razpravljali tudi o pismu Združenja tržaških obrtnikov, ki govori o nhčinu reševanja prizivov proti odlokom o izdajanju obrtnic. Na dnevnem redu je bilo namreč reševanje nekaterih prizivov proti odbitim prošnjam za obrtna dovoljenja. V tej zvezi je bil na seji sklenjeno, da bo conska uprava uporabila v znatni meri »upravno« policijo za poizvedovanje glede umestnosti prošenj za podelitev obrtnice. O podeljevanju obrtnic in zapostavljanju našega življa je »Gospodarstvo« že večkrat «pregovorilo. Znano je, da nimajo naše stanovske organizacije pri tem nikakšne besede. Uprava tržaške občine je bila doslej v rokah političnih skupin, ki so vse nasprotne gospodarskemu uve-lavljanju tržaških Slovencev in poleg tega še iredentistične. Ni si težko misliti, kako je takšna občinska uprava reševala v I. instanci. prošnje za obrtna dovoljenja tržaških Slovencev in slovenskih ustanov. Po zadnjih volitvah so stopili v občinski svet tudi predstavniki drugih strank, toda občinski odbor je kljub temu sestavljen iz predstavnikov političnih skupin, ki izvajajo politiko starega kova tržaške liberalne stranke, t. j. politiko, prežeto z duhom narodnostne nestrpnosti in skrajnega italijanskega nacionalizma. Pričakujemo, da bo opozicija v občinskem svetu z vso odločnostjo načela vprašanja podeljevanja obrtnic. Pristojnost občinske uprave v tem vprašanju daja nasprotnikom gospodarskega uveljavljanja Slovencev in domačega življa sploh v roke ostro politično orožje, ki ga ne sukajo v korist tržaške obnove, temveč predvsem iredenistične akcije. Upamo, da je takšna politika ki se izvaja s starimi fašističnimi zakoni v nasprotju z nameni ECA in da ne bo dolgo več uživela opore pri angloame-riški vojaški upravi. Slovensko gospodarstvo je pri tem prav močno prizadeto, ker ga je fašistična vladavina vprav smrtno zadela in se mora danes postavljati na noge popolnoma znova. Pri upravnih oblasteh — I, in II. instanca so v rokah istih političnih strank — velja danes geslo: Preprečiti obnovo slovenskega gospodarstva za vsako ceno, »demokratično« (z oporo za-padnih demokraciji) legalizirati položaj, ki ga je ustvaril fašizem ter na ta način onemogočiti obstanek slovenskega življa in uresničiti stari »Andè a Lubiana!«. Kako naj se sicer preživljajo naši ljudje, ki jim je zaprt dohod v javne službe, čeprav se upravne oblasti vzdržujejo tudi s slovenskim denarjem? Uporabili bodo *orej v znatni meri upravno policijo za poizvedovanje. Predobro nam je znano, kakšna navodila je imela do zadnjih volitev občinska poizvedovalna služba. Ta se v bistvu prav nič niso razlikovala od navodil, ki so jih uporabljali fašistični policijski agenti pri poizvedovanju o delovanju naših ljudi. Ne samo to. Upravne oblasti se v nekaterih primerih niso prav nič obotavljale, motivitari zavrnitev prošnje za obrtno dovoljenje z navedbo enakih razlogov, kakor so jih uporabljali za časa fašizma! Tej parksi je treba dokončno napraviti konec. Pri presojeva-nju prošenj mora biti odločila samo moralna in strokovna kvalifikacija prosilca. Ta popolnoma zadostuje za zaščito prebivalstva pred nevarnostmi današnje spekulacije, ki jo širijo bolj drugi elementi kakor 'Slovenci. GRKI ODBIJAJO ITALIJANE Ameriška agencija »United Press« poroča iz Aten, da so razne grške organizacije, grški veterani in sindikati po vsej Grčiji protestirali proti vrnitvi 8 tisoč Italijanov na grške otoke Krf, Patras in Dodekanez. Po sporazumu med italijanskim zunanjim ministrom in grškim predsednic kom grške vlade Caldarisem v San Remu bi se smeli vrniti v Grčijo Italijani, ki so bili tamj naseljeni pred l■ .1940. Grki jih danes odbijajo, ker so med vojno nastopili proti Grčiji in ker se bojijo, da bi Itaijani zahtevali, povračilo vinogradov, ki so jih grške oblasti razlastile■ Ob Sueškem prekopu se križajo mednarodne gospodarske in politične koristi DRŽAVA 1920 1937 1947 1948 (6 mes ) 1000 netto reg. t Vo 1000 netto reg. t Vo 1000 netto reg. t Vo 1000 netto reg. t Vo Anglija 10.S39 61,7 17.254 47,3 17.276 47,2 29.796 37,7 Japonska 1.609 9,1 967 2,6 — — — — Holandija 1.426 8,1 2.800 7,7 2.387 6,5 1.582 6,1 Francija 775 5,0 1.820 5,0 1.759 4,8 1.426 5,4 ZDA 724 4,1 562 1,5 7.302 20,0 3.755 14,4 Italija 606 3,5 5.866 16,1 1.650 4,5 1.562 6,0 Nemčija 15 — 3.313 9,1 — — — Norveška 172 1,0 1.657 4,5 2.667 7,3 2.289 9,1 Panama — 40 1.599 4,0 2.311 9,2 Ostali 1.415 8,0 2.252 6,2 1.937 5,7 3.198 12,1 Skupaj.... 17.575 100 36.093 100 36.577 100 25.909 100 Pregled, prometa skozi Sueški prekcp nam daje sliko obsežnih gosipodarsko-pojitičniiih gpnememb na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter na Sredozemlju. Sprememba v razmerju gospodarskih in političnih sil na tem svetovno važnem področju je jasna in gre v pred ZDA, na škodo V. Britanije-Z druge strani pa se počasi uveljavljajo tudi domače države, kakor Egipt, S- Arabija, Irak, Izrael itd., ki svojo gospodarstvo šele postavljajo na lastne noge. Važnost Sueškega prekopa 'je za Angleški imperij neprecenljiva, ker veže prekop po najkrajši poti sestavne dele imperija. Razdaljo London — Singapur okoli Afrike lin Rta Zlate nade zfnaša 11,700 milj, skozi Suez pa samo 11,200 milj, t- j. 350Q mali manj. Iz Londona do Bombača je skozi Sueški prekop le 10.700 milj. Egipčani komaj čakajo na trenutek, ko poteče pogodba s francosko družbo, ki upravlja prekop, da bi se polastila uprave im ogromnih dohodkov. Porast prometa v tržaški luki. odkar je bil odprt Sueški prekop (1. 1869) kaže, v kako veliki meri je tudi Trst navezan na Sueški prekop. Borba za ob'a st na tem Podbočju se ne suka samo okoli te svetovne prometne žile, temveč tudi okoli petroleja, te pre-važne pogonske sile v modernem prometu in industriji. Prevoz petroleja skazi Sueški prekop vedno bolj izpodriva ostale surovine, ki jih prevažajo z vzhoda v smeri jug — sever. Pregled prometa skozi Sueški prekop se v glavnem opiira na podatke, bi jih je zbral Robert netto reg. ton, medtem ko je 1. 1947 dosegel ladijski promet 5,854 ladij s skupno tonažo 36,577.000 netto reg. ton. Se danes prednjači na Suezu Anglija, čeprav je udeležba njenih ladij nekoliko nazadovala. L. 1920 je znašala 62%, 1. 1937 47,3% in 1. 1947 47,2%. Ostali promet je bil razdeljen med šest velikih evropskih mornarje. ZDA se niso posebno uveljavljale do druge svetovne vojne. V času 1927 do 1936 je udeležba ZDA znašala povprečno 6,2%; njena tonaža je dosegla v tem razdobju povprečno 1,900.000 netto reg. ton. V tem času je delež ameriškega tovora, to je blag® prevoženega iz ZDA in v ZDA skozi kanal, desegel 6,7%, to je okoli 1,900.000 tdn. V smeri jug-sever so ZDA uvažale surovine z Vzhoda, medtem, ko so v smeri sever-jug izvažale stroje in industrijske izdelke sploh na Vzhod- Sploh ima promet skozi Suešbi prekop to le značilnost: v smeri jug-sever se uvažajo iz vzhodnih držav surovine, medtem ko izvaža Evropa v smeri sever-jug svoje industrijske izdelke v vzhodne dežele. Leta 1935 je bil ameriški izvoz v smeri sever-jug razdeljen tako: 25,4% strojev, 18,1% rafiimiiramega petroeja in 31,1%'raznega industrijskega blaga. V smeri jug-sever so ZDA uvažale pred vsem hrano. Pred drugo vojno je bil uvoz petroleja iz Perzijskega zaliva za ZDA brezpomemben, pač pa so 1. 1935 uvozili za. druge zapadne države okoli 5,100-000 ton petroleja. Po drugi svetovni vojni se je položaj bistveno lizpremenil. ZDA so pričele uvažati večje količine -petroleja iz Perzlhjdkega zaliva. Tako so v prvem polletju 1. 1948 uvozile v smeri jug-sever 840.000 petroleja, ki je odšel v ameriška pristanišča- V drugi polovici lanskega leta je bil uvoz petroleja v Ameriko še večji. Udeležba ameriške zastave piri prometu skozi prekop je v L 1947 toaraistla na 20%, medtem ko je v desetletju 1927—36 znaša'a komaj 6,2%. Razmeroma visoko u-deležbo so Američani dosegli s prevažanjem petroleja v ipetrolej- liva v Sredozemlje. V 1- 1947 je promet cistern, dosegel 70% vsega ameriškega prometa. Dejanska udeležba ZDA je prav za prav še večja, ker plovejo nove ameriške ladje pod panamsko zastavo. Po prvi svetovni! vojni je začel naraščati promet s petrolejem za vse države. L- 1920 je delež petrolejskega prometa znašal 6,2 ur*»1.. 1,-1.5% in 1. 1948 55,6 odst. Večina petroleja je namenjena Evropi. Obseg vsega, prometa v smeri jug-sever je bil 1. 1937 dvakrat večji kakor klriomet v smeri sever-jug. Kakor rečeno, uvažajo evropske države in Amerika v smeri jug-sever razne surovine in kmetijske izdelke; ti so i. 1937 dosegli 50% Vsega, prometa, ki je znašal 11,400.000 ton. V istem času ;e promet z industrijskim blagom v smerli sever-jug znaša! 63% (6,500.000 ton) v primeri z vsem blagovnim prometom v tej smer.:. . Večja ameriška ude'ežba ne gre samo na račun povečanja prometa s petrolejem. L. 1947 so ameriške ladje dosegle 7,300-000 netto reg. ton, t. j. njihova tonaža je LADIJSKI PROMET SKOZI SUEŠKI PREKOP W. Leavitt za ameriški časopis »For.eign Commerce«. Ladijski promet isfcozi ,Sueški) prekop v letu 1947 in v prvem polletju 1948 je prekoračil predvojnega in celo promet v letu 1937, ki je znašat 36,600.000 netto reg. tdn in je bil naj višji. Promet v letu 1947 je prekosil promet v 1. 1937 za okolii. 100.00 ton, Inedtem Teo je ladijski promet že v prvem polletju 1948 dosegel kar 25,900.000 ton. Promet v Sueškem prekopu tako naglo narašča pired vsem zaradi odvisnosti ZDA od petroleja iz vrelcev na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Promet stalno narašča, odkar so odprli Sueški prekop. Tako je 1. 1870 šlo skozi prekop 486 ladij s tonažo 437.000 Blagovni promet skozi Sueški prekop (v 1000 t) BLAGO Leta 1920 Leta 1937 proti L, Vo proti % severu jugu severu jugu Petrolej 787 263 1.050 6,2 5.705 360 6.065 18,5 Ostalo bi. 9.912 6.05= 15.997 93,8 16.914 9.797 26.711 81,5 Skupaj 10.729 6.318 17.047 100,0 22.619 10.157 32.776 100,0 Leta 1947 (1. polletje) Leta 1948 ((. polletje) Petrolej 5.203 23 5 226 40,2 11.992 48 12.040 55,6 Ostalo bi. 4.232 3 560 7.792 59,8 5.346 4.267 9.613 44,4 Skupaj 9.435 3.583 13.018 100,0 17.338 4.315 21.653 100,0 -7.0 . d : d » Z s S • Ro T u R K JE S T A o N'; ■ bila trikrat večja kakor 1. 1937 Nemčija je 1. 1920 trenutno izginila; 1. 1937. je bila z udeležbo 9,1% že na tretjem mestu- V 1. 1947 se na Suezu še niso prikazali niti Nemci niti Japonci. Italija se je že pričela uveljavljati po drugi svetovni vojni in je 1. 1947 dosegla 4,5%, v prvem polletju 1948 pa 6%. Francija je 1. 1947 prekoračile promet iz 1- 1937. Velika nevarnost preti prometu skozi Sueški prekop s strani petrolejskih vodov, ki bodo vezali petrolejske vrelec na Srednje® vzhodu neposredno s Sredozemskim morjem. Tako pojde čez-arabski petrolejski vod (TAP Transarabian Pipeline) od Ab" kvejka v Savdijevi Arabiji dd iSrddozemekega morja. Do'g bd 1,000 milj; postavljenega je že 145 milj- Stroški bodo znašali okoli 200 milijonov dol. Potrebovali bodo 260.000 ton jekla. Velika ovira je v tem, dia nimajo pri rokah cevi s tako velikim pre' meroin. Razgled po tržaškem Promet v pristanišču je tudi v zadnjih štirinajstih dneh potekal v zmanjšanem obsegu. To je treba pripisati v glavnem poieini mrtvi sezoni. V luko pri Sv. Andreju so priplule naslednje ladje: Ameriška ladja »Selma Victo-ry« (10.009 ton, New York) je izkrcala 1100 ton jeklenih plošč za graditev ladij, namenjene domačim ladjedelnicam, nekaj penicilina in insulina za tukjašnje bolnice v okviru Marshallovega načrta. Nato je po vkrcanju 39 vagonov že večkrat omenjenih zabojev pohištva in drugih hišnih potrebščin, last židovskih izseljencev, odplula v Staro luko; tu je naložila še 70 vagonov istega tovora, namenjenega v Haifo. Dne 23, julija ie nriplula v luko pri Sv. Andreju in pristala ob hangarju 55 jugoslovanska nova 4590 tonska motorna ladja »Zagreb«. Ladja, ki so jo zgradili v reški ladjedelnici, je zbujala zaradi svoje močne konstrukcije, lepe oblike in vzorne čistoče precejšnje zanimanje med tukajšnjimi mornarji. Se isti dan zvečer je odplula na Reko. Dne 25. julija je prispela ameriška ladja »Lasaile« (10.00 ton, Mobile), ki je iztovorila 250 vagonov suhega graha, namenjenega v Avstrijo. Nadalje smo zabe-■ležili: ameriško ladjo »Flagstaff Victory« (10.000 ton, Los Angeles), ki je izkrcala večjo količino železniških pragov, namenjenih avstrijskim železnicam- ameriško ladjo »Robert Luckenbach« (12.000 ton, New York), ki je iztovorila bombaž, železniške pragove in večjo količino boraksa v vrečah, ameriško 10.000 tonsko ladjo »Beigium Victory«, ki je razložila tovor sladkorja naravnost v železniške vozove. Italijanska ladja »Italo Marsa-no« (10.000 ton, Genua) je natovorila poleg raznega blaga večjo količino litega železa v nalicah, namenjenega v Karaki (Indijo). Dalje je prispela ameriška 8.000 tonska ladja »Executor«. Holandska 4.900-tonska ladja »Koning-shaven« je najprej naložila več vagonov zabojev hišnih notreb-čšin židovskih izseljencev in raznega drugega blaga, kot strojev za obdelovanje lesa, hladilnikov, kuhalnikov »Primus«; nato je odplula v Staro luko zaradi izpo- PETROLEJ V ALZACIJI Francoska petrolejska družba S. A. d/’Exploitation MiLnières Pé-cheilibroiine je v PecheLbronniUi v Alzaciji 21. julija odkrila nov močan vrelec^ ki je dal prvi dan 1000 kub. m dobre nafte. Prvi vrelec, ki je bil izvrtan 1947 L, je dajal v začetku po 120 kub. m na dam. Družba je pričela z vrta’nimi napravami, ki omogočajo vrtanje v velike globine. pristanišču polnitve tovora, namenjenega v Palestine. Italijanska ladja »Giuseppe Croce« (4.000 ton, Genova) je ob hangarju 55 naložila večjo koli' čino. zabojev hišnih potrebščin židovskih izseljencev. Domača 3.000-tonska ladja »Stadium« (Trst), italijanska ladja »Carlot' ta« (5.000 ton, Torre del Greco) in norveška manjša ladja »Brei-dablik« (Bergen) so vkrcale razno blago. Grška manjša ladja »Paulos G.« je vkrcala les name-njen v Grčijo. Stara luka izkazuje zelo skromen promet. V luko so pripiule: Italijanska ladja »Belluno« (6.000 icn, Benetke), ki je vkrcala med drugim blagom tudi več zabojev vzorčnega blaga češkega izvora-namenjenega razstavi v Smirni-Italijanska ladja »Carlotta«, ki smo jo že omenili v luki pri Sy-Andreju, je naložila večjo koli" tino avstrijskega solitra, namenjenega v Tel Aviv. Italijanska ladja »Argo« (3.900 ton, Genova je izkrcala bombaž in razno blago. V luko je prispela še italijanska 6.000-tonska ladja »Beatrice C. «. „Plavi hudič" o ERP v Trstu V tržaškem tisku smo te dni naleteli na pregledna poročila 0 kreditih, ki jih je prejel ang*0' ameriški pas STO^ja iz sklad® Marshallovega načrta itn o njd]°' vi uporabi. Slike velikih trza' ških industrijskih podjetij, kakc® ladjedelnic, železarne in petrolej' ske čistilnice, so kazale, kam )e bil vložen ameriški denar. OK javljeni podatki naj bi prepričaI* tržaško javnost o praktični kot1' sti ameriške pomoči Trstu. »The Blue Devil« (29 julija)’ ki ga izdaja TRUST (Trieste P71’’ ted States Troops, t. j- ameriške zasedbene čete v Trstu), in ste6’ devizija »The Blue Devil« (Pa naše »Plavi hudič«), je o izvaja' nju Marshallovega načrta v Trsta objavil članek »Marshallov n(ič1 je pognal kolesje tržaškega (1° spodarstvn« z drugim namenoh1' Pisec Fred Manor, tiskovni ref6 rent ECA v Trstu, prepričuje 11 _ meriške vojake, da je bil prispe. vek ameriških državljanov —• P° vprečno 33,02 dolarja na glavo dobro naložen. Američani so 1°^ ko ponosni na dosežene uspek6" Promet v Trstu je dosegi Pr°_ met iz leta 1938. Ejno tretjino tu žaškega prometa predstavljajo ® meniške (pošiljke skozi Tr/st Avstrijo. Avstrija, Madžarska. Čehtcšlovaška (Jugoslavije pis£' ne omenja) izvažajo skozi Trs’ izkoriščajoč ladje, ki dovaža). ameriško pomoč za Avstrijo in bl sicer odhajale iz Trsta prazne‘ Izvozna trgovina je v prvem P. letju 1949 prekosila trgovino 1 Sol gasi žejo Žeja je nevarnejši sovražnik človeškega življenja kakor lakota. Telo odraslega človeka vsebuje 6 litrov vode. Človek umre za žejo, ako telo zgubi 6—8% vode, za lakoto pa umre šele tedaj, ko zgubi polovico svoje teže. Voda, ki jo vsebuje človeško telo, ni dovolj premična, da bi lahko krožila po telesu in ohranila poln b-\no ravnotežje v posameznih organih. Človek potrebuje dnevno okoli 2 litra tekočin. Ze po 4 dnevih je njegovo telo težko prizadeto, ako uživa samo suho "arano. V tropičnih krajih popije Europee 10—15 litrov vode na dan. Vodal naglo odhaja iz telesa s potenjem. Dokazano je, da je mogoče prenašati toploto 45 stopenj samo pad pogojem, da je s potenjem izhlapijo 4 litri in pol vode1 na dan iz telesa. Kuhinjska sol je pri gasitvi žeje velikega pomena. Ima namreč to lastnost, da zadržuje vodo v človeškem telesu in na ta način posredno gasi žejo. Pri potenju človeško telo izloča tudi sol. Zato dajajo rudarjem, strojnikom pri žarečih kotlih na ladjah in delavcem v vročih prostorih sploh sol v pilulah, da si z njo gasijo žejo. Človek pri takšnem delu izloči s potenjem celo do 10 litrov vode in do 40 gr soli na d An. Prevelika zguba soli povzroča pri rudarjih posebne krče. Značilno je, da človek po težkem d)elu s slastjo poje dobro osoljeno jed. I. 1948. Ko Američan pogleda na n°tìL ladje, ki se gradijo v tržaških ia jedelnicah z ameriško pomočjo *, bodo čez dve leti odplule v sve Pod tržaško zastavo, je lahko P" nosen. Ne da bi se spuščali v podret®^ razglabljanja o učinku Marsh® lovega načrta na Vržaško g°sP. „ darstvo, bi radi dopolnili izv c) nja ameriške novinarja. V ladjedelnici Sv. Marka gr®^, jo z Marshallovo pomočjo tri l® je po 13.000 ton, in sicer za * žaški Lloyd«. To veliko ptoV „ podjetje je še vedno v itali)®^ skem državnem holdingu »Fiac re«, oziroma »IRI«, to se PraJ-da o njem odloča italijanska 1 da. Mirdvna pogodba, ki jasno 1 loca, da vise italijansko imetje P pade državi STO-ia, se ne iZP*L„ Ladje Tržaškega Lloyda, neh nje največje tržaške plovne dn be, ki jo je Tržačanom °dne'ef0 Mussolinijeva vladavina, P1°^ ’0-še danes pod italijansko zast®^,e, mnoge so celo registrirane v ^ novi. Pod itadianko zastavo V vršijo v zunanjem svetu P’ jjj gando za Italijo, ne Za Trst tudi ne za Ameriko. r, Zelja vseh pravih Tržačanov ^ da bi se navoved ameriškega ,, vinarja v »Plavem hudiču« Penila, dto bi namreč nove ladje ^ žaškega Lloyda vsaj čez dve ^ res plule pod tržaško zastavo. ko bi se drugi ine krasili s P ^ v im perjem na račun Trsta ® žačanov. OPOZORILO Opozarjamo davkoplačevalce na Plačilo četrtega obroka davkov I. seroje -in prvega obroka davkov H-serije, ki zapade 10. avgusta. Brez V|sake globe se lahko vplačilo izvrši v teku 18. avguista- Pripominjamo, da je bil ta rok podaljšani do konca avgusta le v preteklih *etih, kio so se davki plačevali v ^eh letnih obrokih. Zakonske določbe SLADKOR IN SLADKORNI PROIZVODI C-len III ukaza štev. 41, z dne ' marca 1949, se nadomešča z na-slednim novim odstavkom; »glad-*°r, ki je bil dobavljen v okviru akcije za prehodno pomoč in ki le fail že prodan v industrijske Pomene in se, bodisi čist ali vsebovan v drugih dovršenih proiz-Vodih, hrani v lnadza|rovanih skladiščih, je podvržen poleg davka Pa proizvodnjo dodatnemu dav-,u v višini 35 lir za kg. (Ukaz st. 149). Upravni odbor »ustanove INDUSTRIJSKEGA PRISTANIŠČA V ZAVLJAH« Z ukazom štev. 45 so bili imenovanj naslednji člani upravnega odbora »Ustanove industrijskega Pristanišča v Zavljah«; a) -načelnik oddelka za javne naprave navnateljstva za finance in gospodarstvo, načelnik oddelka za PToizvodnjo ravtaateljstva za finance in gospodarstvo in izvršni častnik ravnateljstva za finance ‘P gospodarstvo; b) Dr. E. FUR-UAN, predstavnik conskega predsednika; c) Dr- G. BOSUTTI, predstavnik fm-ačnega intendanta; d) ing-. M. PRUCHER, upravnik Urada za javna a: ti .Ur. im Fr- RUSCONI, predstavnik železniške uprave; f) Dr. P. pl. KLO-DIC, pristaniški poveljnik; g) inž-R. VISINTTN. predstavnik tržaške občine; h) inž. I. BONAZZI, predstavnik Zbornice za trgovino; ii) Dr. BERNARDI, predstavnik Javnih skladišč; j) inž. U. COHEN, predstavnik Združenja 'industrijcev; k) Dr- A. BARPI, predstavnik bradtalastnikov; 1) Dr. V. CAR1ELLO, predstavnik delavskih organizacij. PLACE USLUŽBENCEV V KONJSKIH MESNICAH Z objavo , štev- 20 so določeni naslednji prejemki za uslužbence zaposlehe v konjiških mesnicah, ki niso včlanjene v strokovnih združenjih; a) -poslovodja s 3 ali več uslužbenci 22,500 lir mesečno; b) pos'ovodja -z manj kot 3 uslužebnc-i 20.500 lajn mesečino; c) blagajničarka 11.500 mesečno; d) prodajalec 3.750 tedensko; e) pomožni prodajalec 3.000 tedensko; j) ročni delavci 3-000 lir tedensko; g) vajenci: v prvem letu službe 30% v drygem letu službee 45%. Omenjene vsote veljajo za začetne -plače oz. mezdie; plače podi a), b), c), in d), se zvišajo za osem dvoletnih poviškov po 5,5%, osnovne plače, in sicer z začetkom 3., 5., 9-, 11., 13., 15., 17. leta službe- Mezde pod e) in f) pa se zvišajo za 5 triletnih poviškov p-o 3% osnovne mezde z začetkom1 4-, 7., 10., 13-, 16. leta Službe. Nove določbe veljajo od 1- januarja 1949. Zad , Pretekle Občni zbor ružne zveze za Trst in Gorico rreteki-ega 10. julija je bil v hristu občni zbor Zveze zadrug Za tržaško din- goriško pokrajino. Občnega zbora se je oseono Udeležilo 56 predstavnikov članic ^veze, 59 pa jih je bilo zastopanih pooblastilu. — Za predsednika skupščine je biil izvoljen dr. Mo-tandini, ki je v uvodni besedi poudaril, da mora zadrugarje voditi Zavest skupnosti in da morajo na za šteje v svojih vr-u . skoro 100% maloprodaijalcev goriva v Trstu im ki .ima v;se per, kj e za dobro oskrbo vsega pre-ailstva s trdim gorivom. Stvarjo to poročilo popolno nasprotju s trditvami predgovornika dr. °randinii-ja-. „j?10 tajniškem poročilu se je o-f, podpredsednik Kmetijske avljalne zadruge g. Hrovatih. Izrazil je svoje nezadovoljstvo, nad pristranskim poročilom dr. BeltramimHa in poudaril, da -ima za nepravilno, da se posveča na-pr. tolikašoja pažn.ia konzorciju »Consorzio Agrario«, ko je minimalne važnosti za naše kmetovalce, medtem ko ne omenja niti z besedico Kmetijske zadruge, ki lima vse pogoje za nad-aljni -razvoj; žal da ni ta vedno naletela na zadostno razumevanje pri pristojnih oblasteh v pogledu uvoznih dovoljenj, dodeljevanja semen itd. Dr. Morandilrai je opravčil pomanjkljivosti tajniškega poročila z dejstvom, da dr. Beltramimi ni imel dovolj’ čs-a. na razpolago, sicer pa se je strinjal s Hrovatinom in je obljubili, da se bo Zveza zadrug za stvar zavzela. Glede izdaje dovoljenj je pripomnil, da ie Zveza že brezuspešno prosila za zastopstva v komisiji za izdajanje dovoljenj. To s-vjo prošnjo bo vsekakor obnovila. Nato je govoril inž Cok, predstavnik Loniersk-e zavarovalnice za govejo živino. Omenil je. dai -bi bilo potrebno poskrbeti zadrugam dolgoročne kredite proti nizkim obrestim. Zato bi moral biti ustanovljen posebni sklad, posojila pa naj bi se debla na najmanj birokra-tičen način. Dr- Morandini in Beltramimi sta razložila; da se ie Zveza že obrnila na Riiim, kjer že obstoja ta sklad v okviru ERP, vendar ni še zadeva rešena. —- Inž. Cok je doda-1, da ima naše zadružništvo pravico iskati pomoč pni tukaj š-njiih oblasteh (in ne v Rimu. Govoril je tudi predstavnik Konzorcija jestvinarjev Bole. ki je p od piri -izjave inž. Čoka in g-Hrovatina, nato pa je priiporoča-l Zvezi, naj se zanima pri pristoj- nih oblasteh, da bi se ne delale ov-ire nekaterim zadrugam pri uvozu blaga, kakor se to dogaja, n. pr, pni Konzorciju gostilničarjev. Navedel je primer visokega davčnega bremena, ki so ga naložili članom Zadruge kuriva- — Zveza bi sé morala zanimati tudi za da-včna vprašanja. Dr. Morandini je trdil nato, da se Zveza ne more preveč zavzemati za -zadevo uvoznih dovoljenj in kontingentov v prid zadrug) češ, da se vračamo k normalizaciji, da j-e trgovina prosta itd. V pogledu davčnega pritiska, je dejal da se Zve-za ne more zavzemati za posameznike. Tudi glede ukaza 298 o nadzorstvu nad zadrugami, ki predvideva da morajo imeti konz. zadruge najmanj 200 članov, medtem ko V Italiji štejejo lahko samo 50, je dr. Morandini do'očbe ukaza podprl češ, da se lahko v malih vaseh v-p-išejo v zadrugo visi člatii- družine. G. Ferjančič se je pridružil Morandini-j-u -in razloži-l, dia je zaradi režijskih stroškov sploh nemogoče -obstoj konzumne zadruge z manj kot 300 člani. Na občnem zboru i-e bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik: dr. Morandini; podpredsednik: Levi, Ferjančič in dr. Garda; 10 svetovalcev in 3 nadzorniki. TUDI AVSTRIJO VABIJO NA SEVER »II Mare« (24. VII.) poroča, da je češkoslovaško prevozno podjetje Metreis ponudilo avstrijskim! Izvoznikom zelo ugodne pogoje za -prevoz avstrijskega blaga po Labi proti Hamburgu. Avstrijci bodo lahko p'ačevali prevoznino v šilingih. Češkoslovaška plovba po Labi lahko postavlja Avstrijcem tako ugodne pogoje, ker plovejo češkoslovaške ladje v smeri Hamburga skoro brez tovora. Trst-Švica Švicarski konzulat v Trstu je da-1 pobudo za sestanek v prostorih Tržaške trgovinske zbornice, na katerem je dr- Oskar Humm, glavni tajnik Švicarske trgovinske zbornice v Italiji poročal o načrtu za boljšo ureditev trgovinske iizmenja-v-e med Švico in Italijo. Pri pogajanjih med Italijo in Svico naj bi se bolje uredila tudi trgovijnska izmenjava s STO-jem. Dr Humm se je zavzel za svobodnejšo izmenjavo, ki bi -se osla-njala na zasebne kompenzacije- Prisotni so se v glavnem zlagali z izvajanji, poročevalca. Pospešitev trgovinske izmenjave s Švico je vsekakor v korist Trsta- Tržaško pristanišče nai bi privabilo čimveč švicarskega, tranzita. Nažalos-t se v pogledu: tranzita tržaške koristi križajo s koristmi italijanskih pristanišč Benetk ,in Genove. Prav zato bi bilo bolj umestno, ko bi se predstavniki STO-ja pogajali neposredno s Svico brez posredovanja Rima. TR2ASKI PROMET V I. POLLETJU 1949 V prvi šestih mesecih 1949 je prispelo po morju v Trst 636.271 t. blaga po morju (1. 1948 659.428) odšlo pa je po morju 345.906 t. —(66.259)7 Promet po morju je torej znašal skupno 1,282.177 ton (725.687). Promet po železnici: uvoz 385.211 015.150), izvoz 884,813 (679,764); skupni promet po železnici 1,270.024 (794.914). V primeri z lanskim letom je torej promet precej naraste!. Pomorski promet v juliju 'Kaze 118.000 t. uvoza in 40.000 izvoza ter je v primeri z junijem nazadoval: vendar je še vedno za 10.000 t. večji kakor lansko ;ciO. ZASTOJ V TOVARNI GASLINI Obnovitvena diela v oljarni »Gasilni« so nenadoma prekinili, ker ni podjetje prejelo drugega obroka posojila ERP- Niti predelava semenskega olja še ni zagotovljena. Zdaj predelujejo v podjetju kontengent soje na -raču-n Italije. N,i še znano ali bodo pošiljke za Avstrijo še dale dela Tržaški oljarni. E Polemika o ribolovu »Giornale di Trieste« se zaganja proti uvozu ribe z istrskega področja STO-ja, češ, da je zaradi tega prizadet domači ribolov. Mesečno prihaja iz cone B okoli 50 vagonov rib. List poziva tržaške oblasti, naj preprečijo uvažanje z istrskega področja. Nastopiti je treba tudi zaradi tega, ker nameravajo jugoslovanske oblasti postaviti v pasu B za ribolov ob istrski obali naslednje pogoje: Lov se razdeli na 20 de-:ov; prvih šest delov prejme lastnik r:oiške Udje 2 dela pripadeta krajevnemu ljudskemu odboru in 14 delov samim ribičem. Bolj kakor sam napad preseneča njegov ton. Citatelj se vprašuje, kako more resen list, ko gre za naravno trgovinsko izmenjavo med obema pasovoma osebno napadati nameščence, ki vodijo izmenjavo in jih obsipati z »lovci na lire« itd. »Giornale di Trieste« hoče očividno prekositi pokojno »Voce libera«. List ščiti skupino priseljenih podjetnikov, ki so najeli ribiče iz južne Italije in s kapitalom skoro zadušili domači ribolov. Z druge strani ostane pribito, da je danes riba nujno potrebna hrana za večino tržaškega prebivalstva, ki je presrečno, da si jo lahko nabavi po razmeroma nizkih cenah. PRAV PO NEMŠKO Senator Harmsen je član družbe Karl Schurz - Gesellschaft v Bremenu predaval o svojih vtisih z nemške industrijske razstave v New Yorku. Med drugim je omenil, da niso nemški industrijci s Svojim blagom vedno zadeli ameriškega okusa. Povedal je tudi, da je neka nemška družba računala, da bo privabila ameriške potrošnike s pripombo v svojem katalogu: «Ti noži so bili izdelani v Nuernbergu, mestu shodov vsedržavne (naciolsocialistične) stranke». Načela italijanske davčne reforme V kratkem, bo Italijanska republika dobila nov zakon o neposrednih davkih. Ta zakon bo predstavljal po namenih italijanskega finančnega ministra nekak uvodbi korak v napovedano davč. no reformo. Zelo verjetno je, da bodo te nove zakonske določbe, kakor se je doslej zgodilo z vsemi davčnimi predpisi raztegnili tudi na angilloameriško področje STO-ja, čeprav je v tukajšnjih davčnih uradih težnja, da bi se te določbe uveljavile šele po praktični preizkušnji v Italiji. Ker bodo izzva, le nove določbe precejšnji pretres dosedanje davčne prakse z neposrednimi davki, bomo na tem mestu povzeli gi'avne značilnosti novega zakona, V letu 1950 bodo davčni uradi izvršili izredno davčno poizvedbo glede vseh dohodkov, ki tvorijo osnovo iza neposredno obdavčevanje. Po občinskih uradih bodo med vse fizične osebe, ki so pri lem zainteresirane razdelili posebne obrazce, ki jih bodo davkoplačevalci izpolnili; družbam in ustanovam bodo razdelili obrazce sami dlavčni uradi s sodelovanjem trgovinskih zbornic- Težka denarna kazen je predvidena za vse tiste, ki ne bodo pravilno izpolnili obrazce. Prvič pa je v itali-janslki davčni zakonodaji predviden poleg denarne globe (do 200.000 lir) tudii zapor (do enega meseca) za vse davkoplačevalce, ki bi prikrili svoje stvarne dohodke ali kakor koli utajili svojo gospodarsko dejavnost. Najznačil- nejša poteza novega zakona je prav v tem, da bodo odslej skušali obdavčiti davkoplačevalce na podlagi resničnih dohodkov. Resnične izjave naj bii iiz davkoplačevalcev izsilili s strogimi globami in odvzemom osebne prostosti. Da pa bi na drugi strani davkoplačevalce opogumili in jih dovedli do večje iskrenosti predlvi-deva zakon nekatere razbremenitve v začetnih stopinjah davčne osnove. Tako ne bodo podvrženi davku na dohodek (R.M.. B in Cl) letni dohodki, ki ne prekašajo 120.000 lir v letu 1950 in 240.000 lir v letu 1951. Dopolnilni davek (Complementare) bodo pobirali le na dohodke, ki presegajo letno 240.000 ilr. Glede odmere davka na dohodek ni predvidena sicer nobena izprememba (kakor znano se dohodki kat. B obdavčijo s 18%, dohodki kat. Cl pa z 12%). Nova progresivna lestvica pa bo določena za dopolnilni davek; od 2% pri dohodkih do 240.000 lir (he-vštevši prvih 240.000 lir) do 65% pri dohodkih, ki presegajo pol m Riarde. Zakon predvideva poleg tega nekatere olaj Šavel zaf davkoplačevalce, ki so bili obsojeni v preteklosti zaradi prenizko prijavljenih dohodkov, a se bodo pokorili novim predpisom. Novi zakon, vsebuje še mnogo drugihl predpisov o obdavčevanju družb, o krajevnih financah itd. Italijanska vlada namerava z novim zakonom izvesti prvi poizkus za ustvarjanje večjega »zaupanja« med davkoplačevalci. Mnogi poznavalci davčnega položaja pa že zdaj zatrjujejo, da ne bo poizkus žel velikega uspet». Preveč je namreč med davkoplačevalci pa tudii med funkcionarji davčne uprave ukoreninjena stara miselnost, ki Sloni na brezkompromisnem nasprotju med zasebnimi in javnimi koristmi. Sama zamotanost davčnih predpisov, hi ostanejo v bistvu neizpre-menjeni, pa ustvarja zelo ugodne pogoje za izmikanje davčnim obveznostim, zlastli prii gospodarsko močne j ših davkoplače vale ih. Za izvajanje novega zakona se že poudarja potreba po povečanju kadra davčnih uradnikov. Naj pripomnimo, da že zdaj davčna uprava za neposredne davke požre 30% prejemkov, neposredni davki pa vržejo n. pr. v Trstu le od 10—12% vseh državnih prejemkov. Neki italijanski gospodarski list piše, da bo n. pr. v Milanu v sedanjih davčnih pisarnah] primanjkovalo prostora za arhiviranje vseh spisov, ki jih bodo zbrali v zvezi z izvajalni em novega zakona, in da bodo vsled tega morali kopičiti te spise na hodnikih. Isti listi kaj radi citirajo v tem pogledu besede sedanjega predsednika Italijanske republike Einaudija, ki je pried leti zapisal: »Popolna davčna pravica' je komplicirana, ker uniči (potroši) 10, pridobi pa le 1 liro«. Zborovanje tržaških industrjjcev Na rednem občnem zboru Združenja tržaških industrij cev 2U. julija je ravnatelj ustanove dr. Albanese podal obširnejše poročilo, iz katerega povzemamo (najznačilnejše točke. V uvodnih besedah ie poročevalec omenil težko gospodarsko krizo, ki je zajela tržaško industrijsko dejavnost. Gre po njegovem mnenju za težkoče, ki so v zvezi z obdobjem povojne ureditve in ki zahteva od tržaških in-dustrijcev velike žrtve. Pri industrijski proizvodnji igrajo sedaj poglavitno vlogo cene in kvaliteta izdelkov. Izguba Pulja, Reke, Postojnščine ter dela goriške pokrajine je prizadela zlasti mtno-gim manjšim obratom hud udarec, ker so s tem izgubili svoje odjemalce. V združenju je trenutno včlanjenih 643 podjetij z nad 23.000 namščencev. Ker se niso nekatera manjša podjetja strinjala s pravili ustanove je prišlo v združenju dp razkola: skupina podjetnikov se je združila v lastno ustanovo. neodvisno od krajevnih in italijanskih strokovnih organizacij. Govornik je med zasluge združenja prištel uspešno bqrbo za ukinjene zakonskih idbločb o zapori odpustitev delovne sile. Poročilo pohvali zmernost tukajšne finalnične uprave pri obdavčevanju, za kar se je treba zahvaliti posredovanju italijanske vlade. Financiranje industrije je trenutno najvažnejše vprašanje tržaških podjetij. Pni posojilih malim in srednjim industrijam pa j e opaziti iprekompl/iciran in pre-birokratičen postopek. Prvo leto izvajanja ERP je prikazalo precejšnje pomanjkljivosti, ker so bili tozdievni načrti zasnovani na plodljagi inleizad0sitn(ih (sitatfetiéniih) podatkov. Težko je bilo poleg tega usmirjanje samtasltojneigaj izvajanja ERP, ker je v vsem ostalem’, Trst navezan na italijansko gospodarstvo. Na kdneu je govornik podal kratek pregled gospodarske industrijske dejavnosti in iznesel podatke, ki so v glavnm javnosti že znani- Zborovanje je zaključil nagovor italijanskega poslanca Quin-tierija, ki je zastopal Glavno konfederacijo italijanskih industrij-cev. Reke! je, da j'e Trst za Italijo »izgubljena ovčka«, da pa mora na meji dveh narodnosti pokazati svojo ustvarjalno moč. Priznal je težave male in srednje industrije; rešitev njenih vprašanj je treba po njegovem mnenju iskati v večji specializaciji. Potrebno je uvažati čem vgč surovin in čimmanj končnih izdelkov. Zato je daimes neumestno govoriti o odpravi zaščitnih ukrepov pri uvozu in izvozu. NERESNO POROČANJE Milanski dopisnik švicarskega lista »Neue Zrerher Zeitung (27. julija) je takoj javil svojemu listu vest italijanskih listov iz Trsta, da se cene živilskim potrebščinam po zamenjavi jugolir za dinarje na istrskem področju STO-ja narasle in, da je cena dinarja na tržaškem svobodnem trgu zaradi tega nazadovala. Vest so lansirali iz Trsta z jasnim namenom prav v trenutku, ko je italijanski tisk zagnal krik proti zamenjavi jugolire. V resnici ni prišlo na trgu v coni B do ni-kakšnih pretresov in cena dinarja se je v Trstu prav zaradi zamenjave dvignila. l'a,^ Rimljanov, ki so gospodo-nob tu3cai sedem stoletij, Miniamo icat en}h pisanih dokumentov, po bi mogli zgraditi zgodo-našega mesta za dobo nji-ža, eda. vladanja in soditi o poto-na^e dežele v času njihovegd sp °^a- Bržokone so vse, kar bi ip n.linialo na tiste čase uničili )jT A°ngobardi, ko so Z. 568. po s0 " razdejaili naše mesto; pozneje '"Uš ®enečani še dvakrat raz- icnif v» čepralu ne tako korenito Rimljani. Hcir-.e kar pišejo razni zgodovi-ip 0 postanku Trsta, o imenu, ip 0 žvvijervju v omenjeni dobi lp y Poznejših stoletjih, so torej kja.e° ®ti manj posrečena ugiba-4ojp .r p a vse to zadeva našo »O ‘n življenje naših pred-’ nas seveda tudi ugibanja “'haijo. je j1 Geografo Triestino«, ki get Miri- ustanovil in do svoje co tudi Sam urejeval Domeni-ìefRossetti, objavlja v prvemj hpn lku zQodovinsko študijo J. Kc-10 fržaiški zgodovini■ Koherv \ 71 0 izvozu prvotnega ime- več-er9este (čitai Trgešte). »Naj-31 dokaz«, piše Kohen na str 72, »da Trgeste ni bilo rimskd ime je v tem, da se nikoli ne Sklanja na spominskih (lapide) napisih. Tergeste v drugem sklonu sd nahaja na sledečem napisu: a) Q. PVBLICIO - TERGESTE -L. FELICI - SEPTUMIA- - SP -F itd. Primeri Tergeste v\ dajalniku1 so naslednji: b) L - VARIO - PAPIRIO - PAPI-RIANO - II. VIR - I D - II. VIR -ID - Q - Q. — PRAEF - FABR -ROMAE —1 ET - TERGESTE (Trstu) itd. itd. c) C - CETACIO — PVP — SE-VARIANO _ AED - II. VIR - IVR -D _ TERGESTE (Trstu) — C. CE-TACIUS — (Primerjaj v tem napisu ime »Cetacius« z imenom »Cetač« in »Severianus« z imenom »Sever-jan«!) »Vendar«, nadaljuje pisec na str- 74. »ker __ kakor smo razlagali v začetku — ne more biti dvoma, o tem, da so naše mesto ustanovili keltski Kami, je jasno, dal mora biti keltskega izvora tudi1 njegovo ime. In glede na to, da, je bil to od začetka odprt kraj. in da je imenovano ljudstvo od| I tod vodilo svojo pomorsko trgo- I Gospodarski položaj tržaških Slovencev v preteklosti Tergeste - Trgešte - Trieste - Trst vino, ni izključeno, da besedai Tergeste pomeni trgovsko mesto' ali tržišče. In zares ima beseda, Trgeste v slovanskem jeziku prav ta pomen.« (Trgešte — Trgište kakor: mleko, mliko, mljeko in mlejko; Hrvati še vedfto govorijo šte za naš šče, n. pr. pozorište, in slednjič se g v gotovih slučajih spreminja v ž, n. pr. trg, Tržič. Iz tega je jasno razvidno, da bi se staroslovensko Trgešte moralo v današnji slovenščini imenovati Tržišče, ne Pa Trst, ki je skovan iz poitalijančenega imena Trieste.) O Slovanih piše Kohen, da so! prekoračiti Donavo že v tretjem' stoletji, ne pove pa, odkod ima te podatke, ki niso v soglasju S pisano zgodovino. To naj bi sel pa po njegovem mnenju razlagala na ta način, da niso bili v tisti' dobi naši prediiiki še znani pod imenom »Slovani«; ta naziv se je pojavil v zgodovini še le v dobi bizantinskega cesarja Justinjana, torej po l. 500. po Kr. (Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bil ta vladar slovanskega pokolenja in) da se je prvotno imenoval Uprav-da; Justinjan se je rodil l. 482. od skromnih staršev v neki makedonski vasi nekje blizu današnjega mesta Skoplje. Se le ta — kakor piše Kohen, novodlašla slovanska plemena omenja zgodovina z novim imenom: slovanska-Iz vsega tega bi se dalo zaključiti, da so Slovani prebivali v naših krajih že pired šestim stoletjem, čeprav pod raznimi drugnni imeni. Tega mnenja je bil vsekakor sam dr. Kohen, ki pa ne smatra tukajšnjih »karnskih Keltov« za Slovane. Kohen sklepa, da so, besedo Trgešte ti posneli od karnskih Keltov in jo začeli rabiti za »tržišča« in »trga«. Zanimivo pri vsem tem pa je dejstvo, da omenjeni tržaški zgodovinar niti ne ve, ali so njego- vi Kami poznali to besedo in kai je Pri njih sploh pomenila; oni samo domneva, da je beseda »trgešte« morala pri Karnih brikc-ne pomeniti krij ali mesto, kjer so trgovali. Beseda »trg« pa ni pri Slovanih osnova, kakor bi morala biti, uka bi jo bili sprejeli od tujega jezika, ampak je izpeljana iz glagola) »trgati«: — strgati ___ strguilja — trgovati, (t. j. prizadevati si, da se od zahtevane cene kolikor mogoče več odtrže) — trgovec ______ trg — tržišče — Trgešte. Te besede najdemo v raznih variantah pri, vseh Slovanih; Rusi imajo zal »stalne cene« izraz »bez targa«, kar pomeni, da se od zahtevane cene ne bo dallo nič »odtrgati«. Vsega tega so se naši predniki naučili od Kalrnav? Kaj pa če so bili oni sami »Kami« ali Kranjci, kakor nas še Vodnik imenuje, ki) je upal, da »vremena Kranjcem bodo se zjasnila«? Zaključek vsega tega bi bil ta, da so naši slovenski ali kranjski ali pa, če hočete, karnski predniki tukaj, v Inašem Trstu, ali pa še bolje: Trgeštu že davno prej trgovali, predno so se tukaj poja- vile rimske legije z rimskimi kolonisti, ki so naše prednike podjarmili in nad njimi zagospodovali. Čeprav je Trst, pod rimskimi gospodarji potujčil mnogo naših! prednikov ni nikoli uspel, da bi popolnoma zatrl naš jezik. K mnogim že objavljenim zadevnim dokazom naj dodamo za danes še enega iz l- 1650. V opisu. »Trsta in Tržačanov«, ki ga je napisal škof Tommasini (umrl Z. 1654. v istrskem Novem gradu — Cittanova), čitamo: »Tukaj je izkrcava blago, ki prihaja po morju, in drugo, ki ga dovažajo iz Štajerske, »Karintije« (pod tem imenom meni gotovo Koroško in Kranjsko) in Avstrije, ijn sicer: železo, jeklo, les, živo srebro, svinec«, ki se je odtod' pošiljalo dalje po morju. »Jezik teh prebivalcev« zaključuje pisec — »je pokvarjena frulanščIna; todla mnogo je takih, ki uoprabljajo slovenski (lingua slava) in nemški jezik . ■. Zemlja je zelo rodovitna; vina so močna meščani jih prodajajo v mestu zelo ugodno in ne dovoljujejo uvoza tujih.« —od— Na domačem in bližnjih trgih se položaj na koncu julija 1 n v začetku avgusta ni bistveno iz-premenil. Obseg poslov' je med drugim omejen zaradi sezonskih razmer. Tržišča na debelo so na-splošno beležila v prejšnjih mesecih tendenco zmernega nazadovanja. Trgovci in v nekaterih primerih tudi proizvajalci so še vedno zaskrbljeni zaradi starih zalog blaga. Prevladuje pa težnja, po razprodaji odtankov, ker je pač vsem jasno, da ni za zdaj pričakovati nikakšne spremembe sedanje tržne konjukture. Prilagoditev prodaje na drobno novim: cenam pri proizvodnji bi vsekakor dovedla do boljšega razpoloženja potrošnika pri nakupih. Prva znamenja stvarne pocenitve so se že pojavia tudi na krajnem, tržišču pri nekaterih proizvodih širše potrošnje (n. pr. pri oblačilih, žitaricah in maščobah), ven- \ dar je največji del predmetov ostal v prodaji na drobno pril starih cenah. » » » ŽITARICE Ponudba žitaric prekaša povpraševanje, cene so zaradi tega staine ali v lahkem nazadovanju. Verjetno bo prišlo na tem področju prej kakor na ostalih do dokončne ustalitve, čim bo dokončno» urejeno vprašanje maksimiranih cen na notranjem trgu in pri u-Vozu. Navajamo zadnje cenike žitaric na bližnjih trgih Benečije: pšenica letošnje proizvodnje 6.500 do 6-600 lir za stot, II 6.400—6.500, III 6.200—6.30Q; o-ves 4.200—4.500: rž 4.000—4.200; ječmen 3.800 -4.000; koruza, I 6.000—6.200 lir za stot. ŽIVINA Zaradi pomanjkanja krme je ponudba goveje živine precej velika. Ker so to dogaja j obdobju najnižje potrošnje mesa :n mesnih izdelkov so cene pri proizvodnii usmerjene navzdol. Dajemo zadnje cenike z naslednjih tržišč: Parma: za kg žive teže: voli 230—280; krave I 230—270, II 190 do 220; III 120—160; teleta 400 do 440; pitani prašiči 200—230; prašički 150—170; R. Emilia: voli I 250—290; II 210—250; krave I 210—230, II 140 do 210; biki 250—270; teleta od 50 do 70 kg 350—380. od 70 do 90 kg 380—410, nad 90 kg 410 dol 440 lir za kg. Modena: prašički do 20 kg 150 do 180, Inad 20. 160—180, od 30 do 50 kg- 230—250; prašiči nad 50 kg. 230—250; pitani prašiči od 100 do 120 kg 210—220; od 120 do 150 kg. 220—230, nad 150 kg. 230—240 lir za kg. MAŠČOBE Tržišča rastlinskih in živalskih maščob so že dolgo časa v kritičnem položaju. Značilna je v tem1, pogledu gospodarska politika italijanske vlade: na eni strani mora dežela uvažati znatne količine masti :in semenskega olja, na drugi pa je vlada n. pr. pod pritiskom proizvajalcev, ki zatrjujejo, da morajo zdaj prodajati blago, pod proizvodnimi cenami, dovolila izvoz 12.000 glav prašičev- V kritičnem položaju je tudi italijansko tržišče olivnega olja, čeprav so poročila o letošnjem pridelku precej slaba. Iz Apulije poročajo n. pr-, da je mraz poškodoval nad 6 milijonov oljk, kar se bo po mnenju strokovnjakov odražalo na proizvodnji bodočih, desetih let. V Bariju nudijo olivno olje po naslednjih cenah: vrsta extra, največ 1 stop. kisline 530—535 lir za kg.; fino do 1.5 stop. kisline 500 do 505; fino do 2 stop. kisline lir 485—490; običajno do 8 stop. kisline 420—425 lir za kg. VINO Tržišče vina ne beleži nobenega, znamenja oživitve. Krajevni proizvajalci dobrih vin so se v glavnem iznebili proizvodnje. Iz južne Italije poročajo, da so vino- gradniki zelo zaskrbljeni zaradi prepolnih kleti tik pred trgatvijo. V Trstu so cene vin pokazale zmerno nagibanje navzdol. KOLONIALNO BLAGO Zaradi porasta cen pri proizvodnji kolonialnega blaga so naročila tržaških trgovcev precej previidha. Vsekakor niso cene na» krajevnem trgu narasle v sorazmerju s cenami pri proizvodnji. Predvidevajo za|radi tega nadaljnji porast cen, čim se bodo stare zaloge izčrpale- Zadnji ceniki v Trstu so naslednji: kava Santos efcstra 875—895 lir za kg. na debelo, Santos I 850—865; Rio II SANTOS Kava Santos C (kruzarjev za 10 kg) Mednarodna tržišča niso zabeležila v zadnjih dveh tednih posebnih novosti. Pri surovinah svetovne važnosti se je nihanje cen ustalilo v mejah normalnosti. Opazovalci .menijo, da se je sedaj zaključila prva faza povojnega razvoja tržnega položaja. Za bližnjo bodočnost ni pričakovati nenadnih izprememb. Na potiti ročju poljedelskih proizvodov, zlasti pri žitu in bombažu, bi se tendenca k nezadujočih' cen nadaljevala, ko bi ne bili glavni proizvajalci storili vrsto ukrepov za umetno podpiranje tržišč. Industrijski proizvodi, predvsem kovine, so v splošnem nagibanju navzdol vzporedno z gibanjem, ki je v zadnjih treh mesecih zajelo skoro vse svetne trge in je doseglo prenizke kvotacije; zaradi tega se opaža težnja k zmerni podražitvi. Med posameznimi trgi in proizvodi pa se polagoma ublažujejo občutna nesorazmerja, ki so bila posledica nenormalnega povojnega tržnega poslovanja. ** ŽITARICE S 1. julijem je stopii v veljavo mednarodni žitni sporazum, h kateremu je pristopilo 42 držav. Med temi je 5 dežel, ki bodo žitarice izvažale (ZDA, Kanada, Avstralija, Uragvaj in Francija), ostale pa bodo blago uvažale. Letni izvoz bo znašal 456 milijonov bušlov; najvišja dovoljena cena bo 1,80 dol. za bušel (nekaj nad 3.800.— lir stot.); v prvem letu sporazuma pa ne bodo morali prodajati pšenico pod 1,50 dol. za bušel, medtem ko se bo v naslednjih treh letih najnižja cena pšenice lahko znižala za 10 stotink dol. za bušel vsako leto. Italija, ki je ena izmed najvažnejših odjemalcev žita bo uvozila letno 11 milijonov stotov. Za nadaljnjih 11 milijonov stotov, kolikor jih še potrebuje za kritje celokupnih potreb, bo segla po drugih virih (v Sovjetski Zvezi, Argentini itd.). V zvezi z žitnim sporazumom navajamo cene, ki so bile v Italiji prav- 660—665; Rio IH 650—655; Kostarika 970—990; kakav v zrnju »Accra« 620—640 dir za kg. LES Prejšnji ceniki so ostali doslej v bistvu nelzpremeni;leni. Neka tržaška gospodarska agehcija je razširila vest o čemprejšni pocenitvi jugoslovanskega mehkega lesa- Na krajevnem tržišču primanjkuje trenutno parjene bukovine boljše kakovosti in deloma tudi hrast ovine. V nekaterih primerih so se morali tukajšnji po trošndki obrniti na proizvodnjo' videmskg pokrajine za nabavo trdega lesa. ....... 98.90 101.— 104,— kar določene za uvoženo blago (cene se nanašajo na tono, fran-ko italijanska pristanišča); Uvoz iz ZDA 85,70 dol, (za okrog 1,1 milijona ton); iz Argentine 107,10 (za 0,5 milijona ton), iz Sovjetske Zveze 105 (za 0,45 milijona ton); iz vseh ostalih dežel 107,10 dol. BOMBAŽ Iz ZDA poročajo o resni krizi industrije bombaža. Pred kratkim so zaprli nadaljnjih 10 tovarn za predelavo bombaža, medtem ko delajo skoraj vsi ostali obrati le s 50-60 odst. zmogljivostjo. Očividno nočejo industrije! kopičiti zalog. Kljub navedenemu položaju pa se kvotacije bombaža na ameriških tržiščih sukajo že dolgo časa na približno isti višini, čeprav so še doi nedavnega pričakovali padec cen. Medtem je ameriška vlada podaljšala za eno leto določbo, ki zagotavlja proizvajalcem do 90 odst. kritje morebitne izgube zaradi razlike med uradno ceno (zdaj je ta 30,38 stot. dol. za funt) in prodajno ceno. Precej krepke cene bombaža je prepisati tudi znatnemu porastu izvoza. V prvih petih mesecih tega leta so n. pr. ZDA izvozile 4,5 milijona bal bombaža v primenjavi z 2 milijoni v istem obdobju lanskega leta. Eglptska tržišča bombaža so pod vplivom velikih spekulacij; samo tako se lahko razlaga znatno skakanje cen od tedna do tedna. Splošna tendenca cen pa je vsekakor usmerjena navzdol. Letošnji pridelek egiptskega bombaža bo večji od lanskega (393 tisoč ton nasproti 378 tisoč). Indijska tržišča bombaža, na nekaterih je vladalo mrtvilo, so zopet oživela po dovozu nove proizvodnje. VOLNA V Avstraliji so se zaključile zadnje sezonske prodaje volne na podlagi zelo solidnih cen. V zaključni fazi je tudi poslovanje londonske borze volne. Družba »Joint Organization«, ki nadzoru- je pretežni del svetovne trgovine z volno, je medtem že določila rezervne cene bombaža za bodočo sezono. V primeri z lanskimi rezervnimi cenami so novodolo-čene cene 7,5 do 10 odst. višje. Krepke cene se: predvidevajo zlasti za blago boljše kakovosti (»Merinos«), KOVINE Svetovna proizvodnja jekla dobro napreduje. V prvem tj-omesečj/U t. 1. je znašala v mesečnem povprečju 12,7 milijona ton, v primerjavi z 11 milij. t. v istem obdobju 1. 1948 in 9,8 milijona ton v 1. 1947, Pridobivanje surovega "železa in železnih zlitin pa je beležila za omenjena obdobja odnosno 9,3, 7,9 in 7,4 milj t. Skoro neizpremenjen je tržni položaj na področju neželznih kovin, rink in svinec sta še na ameriških tržiščih podražila za pol stotinke dolarja pri funtu. V Belgiji so po nedavni pocenitvi zopet napredovale cene bakra (od 17 na 17.50 frankov za kg.) ter cene svinca (od 12,04 na 13 fr. za kg.). V Angliji je bila s 26. julijem povišana cena svinca od 81 na 82.37 funtov šterlingov za dolgo tono, cena cinka pa od 60,70 na 63.50 fšt. za tono. KAVČUK Ratti ika med ceno naravnega in sintetičnega kavčuka je spričo pocenitve naravnega proizvoda le okrog 2 st. dol. za funt. To dejstvo bo verjetno do ved’o do večje potrošnje naravnega kavčuka, če ne bo prišlo obenem do pocenitve sintetičnega izdelka. — Malajski proizvajalci so se pričeli pritoževati proti prenizki jeni naravnega kavčuka na mednarodnem trgu. Po visokem komisarju za Malajsko federacijo so poslali v London spomenico, v kat orli zatrjujejo, da bodo morali omejiti kulture kavčuka, če bo položaj svetovnega trga ostal neizpremenjen; to bi imelo zelo težke posledice za malajsko gospodarstvo. Doslej je bil a. malajska pro-»izvcdhja kavčuka v porastu: tako ie v aprilu Malaja proizvedla 42 tisoč ton, v maju pa okrog 52 tisoč ton kavčuka. CEMENT Svetovna proizvodnja cementa je v zadnjem letu občutno narasla, kljub temu pa krije le s težavo naraščajoče potrebe gradbene industrije. Računajo, da proizvajajo vse tovarne sveta v sedanjem obdobju vsak mesec okrog 7.5 milij.' ton cementa. Lani se je ta proizvodnja sukala okrog 6,8 milijona tpn, medtem ko je predvoina proizvodnja znašala okrog 6,5) mil. ton. Knjige in revije »Razgledli«, Trst, št- 6—7 s članki Alojz Rebula »Nekdo iz rodit Antejev (V spomin Otona Zupančiča)«; Boris Pahor »Njegov bratranec«; Rihrad Orel »Terski Slovenci«; Boris Zajec »Perspektive Za razvoj tržaškega tranzita«; Iva Breščak »Reklama«; Zdravko O-zvirk »Zakaj prihaja tako hitro?« M. Čarni »Juraki sovjetske književnosti«; Kajetan Kovič »Vsak večer«, »Nocoj«; Vladimir Bartol ocena drame »Ogenj in pepel« (Mira Pucova); Vladimir Bartol Robert Hlavaty in Rudolf Saksida v galariji »Scorpione«; Andrej; Budal »O nemih italijanskih delih iz slavistike«. »Sveopči privredni list« Zagreb, br 4—5, prihaša naslednje članke: Vladimir Nazor; Naročite klauzule u čekovnom prometu; Novi opči zakon o narodnim od-borima i naša narodna privreda; Zfmatstvo — njegov značaj u so-cuilističkoj; pr iv re dì in njegovo zakonsko uredjenje u FNRJ; Slovenija izpolnjuje gozdarski plan; Vinogradništvo Posavlja. »Pregled pr.ivrednog života u Poljskoj«, maj 1949, str 5o, izd. Tiskovni oddelek poljskega poslaništva v Beogradu. »Preigled druištveno-političkogi Života u Poljak oj«, br. 2, julij 1949, izd- Tiskovni oddelek poljskega poslanstva v Beogradu- Avtopodjetje S.T.A.R.-D.D. Trst, Ulica Moreri 7 - tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Biljaternica št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi : PROGA TRST—PIRAN Od 1. 7. 1949 Odhod iz Trsta (Autohusna postaja) : 6.—, 12.45, 16 30, 20,— (ob delavnikih) Prihod v Trst : 7.45, 9.45, 19,— 20— (ob delavnikih) , Nedeljski urnik ; odhod iz Trsta : 8,— ; prihod v Trst: 19.30. PROGA TRST-SV. NIKOLAJ Odhod iz Trsta (ob delavnikih) : (Autohusna postaja) : 8.30 ; prihod v Trst : 13.45. Odhod iz Trs‘a (ob praznikih) : 8,— in 13.30 ; [prihod v Trst: 13.15 in 19.45. :b o jr z a. VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 22. VIL 4. VIII. Min. Maks. 22. VIL 4. VIII. Min. Maks. Funt šterling 7.900 7.900 7.900 7.900 lužna železnica 2.390 2.260 2.288 2.680 Napoleon 6.450 6.550 6.450 6.650 Splošne zavarov. 6.200 6.475 6.200 6.750 Dolar 612 603 608 612 Assicuratrice 860 930 860 955 Francoski frank 175 173 165 175 Riun. Adr. Sic. 1.820 2020 1.820 2.020 Švicarski frank 153 153 152.50 153 Jerolimič 2.040 2.040 2.040 2.040 Funt št. papir Avstrijski šiling 1.600 1.600 1.600 1.700 «Istra-Trst» 580 580 580 580 23.50 25 23.50 25 «Lošinj» 8.000 8.000 8.000 8.000 Zlato 1 000 1.000 1.000 1.100 Martinolič 1.700 1.700 1.600 1.700 Premuda Tripkovič 3.565 7.600 3 565 3.565 3 565 BANKOVCI V ZURICHU 7.600 7.600 7.600 dne 2. avgusta 1949 Openski tram. Tržaški tram. 1.010 580 1.010 580 1.010 580 1.010 580 ZDA (1 dol.) 3,97 Belgija (100 fr.) 8,80 Terni 240 262 240 275 Anglija (1 t. št.) 11 — Holand. (100 fl.) 105 — ILVA 258 291 256 297 Francija (100 fr.) 1,15 Švedska (100 kr.) 72.— Zdr. jad. ladjedel. 285 271 271 258 Italija (100 lir.) 0,67 Izrael (1 f. št.) 9,- Ampelea Arrigoni 300 300 300 300 Avstrija (100 šil.) 15,50 Španija (100 pez.) 10,50 320 320 320 320 Čehoslov. (100 kr.) 1,30 Argent. (100 pez.) 42.— MEDNARODNA TRZISCA Pšenica (stot. dol. za bušel) 2/V 11 .. 194 — 18/ V11 194.— 1/VIII 204.50 Koruza „ „ „ „ .. 131.- 135.5 128.50 NEW YORK Bombaž (st. dol. za funt) .. 32.98 33.12 32.5^ Baker „ ,, „ .. 16.12 17.75 17 75 .. 103 — 103.— 103.— Svinec „ „ „ .. 12,- 14,— 14.50 .. 9,- 9.50 10.- Amminij „ „ „ .. 17.— 17,- 17,— .. 40 — 40,— 40.- Krom (dol. za tono) .. 40,- 40,— 40,— Ž. srebro dol. za steklenico .. 81,— 81,— 80.— LONDON Baker (f. šter. za d. ton i) . . 117.50 117.50 107.50 B»ker blister „ ,, . . 114,— 114,— 104 — Svinec „ „ „ „ .. 83.50 83.50 85.25 Antimon „ „ „ ., .. 200,— 200,— 160.— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) .. .. 87.90 90.-- 89.— „ „Zagora“ L „ „ ) •• .. 43.55 50- 52.60 0 mednarodnem žitnem trgu Nad 10 odst. svetovne proiz- | vodnje žitaric je v normalnih ; časih predmet mednarodne izmenjave. Svetovni izvoz žitaric znaša namreč okoli 400 milijonov stotov. Po količini izmenjanega blaga je trgovanje z žitaricami na tretjem mestu po premogu in petroleju. Svetovna trgovina z žitaricami zahteva zaradi tega o-gromno tržno organizacijo, z žitnimi tržišči pa so zelo tesno povezane mnoge druge gospodarske panoge (prevozništvo, zavarovalnice itd.). Tehnična tržna organizacija žitnega prometa razteza svoje veje na vsa žitorodna področja. Pri tem se odlikuje predvsem sovjetsko in ameriško omrežje odkupa in zbirališč. Poslovanje čisto, tržnega značaja pa se zbira okrog velikih trgovinskih središč, ki jih po naravi poslovanja lahko delimo v izvozna in uvozna. Med tržna središča, ki urejujejo predvsem izvoz žitaric prištevamo severnoameriški tržišči Chicago in Kansas City, kanadsko Winnipeg, sovjetsko Odeso, južnoameriško Buones Ayresi ter avstralsko Sidney. Med evropskimi uvoznimi trgi so pomembni Liverpool, London, Rotterdam, Hamburg in Genova. Med temi bi lahko omenili tudi Trst, ki pa je v zadnjih časih v tem pogledu prišel skoro popolnoma ob veljavo. Z mednarodno trgovino žitaric se bavijo le maloštevilna velepodjetja zasebnega ali državnega značaja, ker zahteva zadevno trgovanje veliko, finančno moč in obširno tehnično organizacijo. Tako je do nedavnega šel ves argentinski izvoz žitaric skozi roke dveh samih podjetij. Kupoprodaje žitaric se vršijo na svetovnem trgu z veliko naglico. Na žitni borzi v Chicagu doseže n. pr. po količini veriga kupoprodaj celokupni svetovni izvoz žitaric. Kupčuje) se na važnejših trgihi sklepajo na razne načine, Važen je pni tem predvsem rek dobave. Kakor za mnoge druge vrste blaga predvidevajo pogodbe takojš- I no razpoložljivost (v angleščini: ! »cash market«) a.j bodočo razpO" ložlijivost (»fature market«), V prvem primeru lahko kupec ta" koj razpolaga s kupljenim blagom, v drugem pa mu bo blago izročeno 'šele pozneje, običajno čez 4 do 6 mesecev. Vgled teSa prinašajo mednarodni ceniki 73 vsako vrsto žitaric več cen glede na roke dobave-Naš list prinaša cenike pšenice in koruze na trgu v Chicagu, in sicer za razpoložljivo b'ago. Cene so izražene v stotinkah dolarja in se nanašajo na 1 bušel. Buše (mernik) pšenice tehta 60 funtov (27,216 kg), bušel koruze in ostalih postranskih žitaric pa 56 0,n" tov (25,401 kg). ZA BOLJŠO AMBALAŽO JAJC Francoski gospodarski l*st »L’Economie« poroča, da francoska oblastva razmotrivajo vpra* šanje prikladnejše ambalaže jaic‘ Pokazalo se je namreč, da zavijanje jajc v slamo ni prikladno iz zdravstvenih razlogov’ Slama navadno ni dovolj čista in je pomešana z drugimi bilkami. Tako se prenašajo razne vrste nalezljivih bolezni, za katerimi rada obolita perutnina *n govedo, za ustnim oprhom (afta). Francoska oblastva so mnenja, da so se te bolezni razširile v Tunis po slami, ki so jo uvozb li iz Italije. Zato so prepovedal* tudi uvoz banan s Kanarski!* otokov in Azorov, ako so zavite v slamo. * * 1,000.000 kg paradižnikov bo *z vozila Bolgarija v sovjetski Pa> Nemčije v avgustu v zameno za steklarske izdelke. Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tisKa POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD ADRIJA-EXPRESS TRST — ULICA FABIO SEVERO ŠT. 5 b — TRST TELEFON 29-243 Avtopodjetje S.T./1.I5. družb a z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 56-08 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ "Cene zmerne » ♦ ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN jUGOSLAVljO TELEFON 54 - 20 SOC. AN. FABBRICA ACCUMULATORI - MII P D. D. TOVARNA AKUMULATORJEV - MILAN Baterija vseli prednosti R. B. D. A.T.A. m. v.g-n' KOVINSKI USMERJEVALCI WESTINGHOCSjj ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ^ AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČIN11 TRST, UL. FABIO SEVERO 5 FRANJO RUPENA & Ci d. z o. z. Uvoz - Izvoz TRST - VA UDINE 15 - TELEFON: £™če Trgovina na debelo z vsakovrstnim •lesom, premogom, ogljem, drvmi za kurjavo Zaloga vina AvtoprevozništvM