198
Naši dopisi.
Dobrova 17. junija. (Poziv.) Bliža se čas, ob katerem bode 25 let preteklo, ko bili so sledeči gospodje sobratje in sotrudniki na šolskem polji svoje pripravniške študije dovršili ter bili kot ljudski učitelji imenovani in na jim odločena mesta dekretirani ter se sedaj kot taki še trudijo v potu svojega obraza za izobrazbo mladine in svoj vsakdanji kruh po teh-le krajih:
Barle Ivan, učitelj v Podzemlji;
Fabijančič France, učitelj v Bučki;
Francelj Štefan, učitelj v Studenem;
Gantar Ivan, nadučitelj v Studencu;
Gostiša Jakob, učitelj v Ajdovici;
Kimovec Jarnej, nadučitelj v Loškem Potoku;
Klinar France, učitelj pri sv. Vidu poleg Cirknice;
Pleško Ivan, učitelj v Idriji;
Praprotnic France, učitelj v Preski in pa podpisani kot nadučitelj tukaj na Dobrovi.
Vsi ti trudimo se uže od leta 1861., toraj 25. leto svojega trudapolnega in težavnega delovanja na šolskem polji, in ker ves ta čas še nobenkrat vsi skupaj zbrani bili nismo, zberimo se toraj letos med velikimi šolskimi počitnicami kje v bližini bele Ljubljane, morda tukaj na lepi in prijazni Dobrovi, da obhajamo na primeren in pošten  način svojo  251etnico aktivnega službovanja
našega. Pri tej priliki zahvalili bi se pred vsem milemu Bogu za pomoč njegovo, s katero nas je skoz celo četrt stoletja v težavnem poklicu našem na vse strani dobrotno podpiral.
Spomnili bi se pa tudi naših umrlih sobratov, kateri bili so z nami vred leta 1861. učiteljsKo pripravnico dovršili, se z nami vred potem na šolskem polji trudili, a jih je neizprosljiva smrt v teku časa izmed naše srede pobrala.
Upam toraj, mili gospodje sobratje, da bodete temu pozivu, kateremu povod bil je nasvet vrlega g. Ivana Barle-ta, pritrditi izvolili.
Prosim Vas toraj, prevdarite to zadevo ter mi izvolite kmalu vsak svoje mnenje pismeno javiti, da se potem na željo večine določi čas in spored 25letnemu obhajanju našega trudapolnega delovanja v učiteljskem stanu.
Ako izvolite lepo Dobrovo za obhajanje 251etnice naše, poskrbelo bode se tukaj za pošteno in ne predrago postrežbo.
Čas, kraj in spored bratovski zabavi, kakor bode to večina določila, objavil bode se pozneje v „Učit. Tovarišu" in „Novicah".
Do tistega časa pa, sobratje premili, zdravstvujte mi! Bog z Vami in pomoč njegova!
M. Rant.
Iz Selške doline 20. jun. —  Sprejmite,   drage kovice"" dopis iz trde kmetiške roke,   katera želi razmere v naši dolini  nekoliko  opisati.    Naj pred vsem začnem o vremenu;   kakor povsod, je tudi nas suša pritiskaiaj: posebno po   senožetih bo malo sena.    To pa uže sedaj občutimo,   ker se živina ne more skoraj po nobeni ceni prodati,   posebno  bolj slaba ne.    Kar nam je nerazumljivo, je to, da, če se kmet hoče živine iznebiti, jo mora mesarju prav v slepo ceno dati. Meso se pa na drobno še ravno tako  drago   prodaja po mestih in trgih kakor prej.    Več kmetov   se je   v tej   reči uže jezilo  rekoč: »Zakaj ne narede  tarife za meso  in  kruh,   kot je bila prejšnje čase?" Napravo takih tarif bi toraj prav priporočali vsem oblastnijam,   ki imajo s to zadevo opraviti, pa tudi mestnim   in   deželnim zborom.    Naj bi se tako vredilo,   če je živina  ali žito po ceni,   da naj ta,   kdor kupuje in vživa,  po ceni dobi,  ne pa tako kot je zdaj, kjer mesarji od kmeta živino v slepo ceno dobe,   meso pa drago prodajajo.   Res je, vsak  mora zaslužek imeti, pa le spodoben,  ne pa v odrtijo;  tudi se mesarji izgovarjajo, da so prejšnja leta zgubo imeli, kar pa ni tako. Ali bodo morda oni tistemu kaj povrnili,  ki je prejšnja leta pri kupčiji   ob premoženje  prišel   in zdaj ne more več kupčevati? Pravica vsem enaka! Tarifa naj bo taka, da,   kedar bo   živina draga,   naj   bo   tudi meso   dražje, kedar je pa živina po ceni, kakor letos, naj bo še meso ceneji; tisti, ki bi določevali ceno, bodo uže skrbeli, da bodo mesarji spodoben zaslužek lahko imeli,  ne pa, da bi skoraj polovico vrednosti zastonj dobili,   kaisor letos. Kmetje tudi žele,   da  bi se cene raznih pridekov, posebno žive živine, v „Novicah" razglašale, da bi kmetje vedeli, kako je s živino. Tudi bi prosili, da bi ^ovice" o sejmih z dežele kaj poročale. Živinska kupčija bi bila najbolj pravična, ako oi se le na vago vravnala in cena njena po časnikih  razglašala;   ne  malokrat je kmet od kupca v kupu hudo prevarjen, kar bi tako ne bilo, ako bi se živina vagala,   veče občine tako take vage potrebujejo, bi jih torai kmalu napravile.
(Konec prih.)
Iz Ljubljane. — Velika turnarsko-turjaška demonstracija v Ljubljani videti je dognana z odločnim odgovorom ministerskega predsednika na interpelacijo Men-gerjevo, katero obširneje priobčujemo na drugem mestu današnjega  lista.   —   Ministrov odgovor obsoja demon-
stracije, obsoja deloma tudi sklepe mestnega odbora, odločno pa tudi obsoja neopravičen krik interpelantov, zavrača očitanje, da vlada in mestni magistrat ne bi bila storila svoje dolžnosti, memogrede pa tudi izreka svoje začudenje, da se ni našlo bolj sposobnih zastopnikov nemških, ki bi bili prevzeli stavljenje spominka in slavljenje pesnika Anastazija Grtina, kot edino le nemški turnarji.
S tem, da je minister dokazal, da je bila vsa demonstracija omejena na uekoliko krika in žvižganja, je mogel svoj govor tudi lahko sklepati s prepričanjem, da se nemški narod po teh ljubljanskih dogodbah gotovo ne more čutiti žaljenega.
Vsa ta dogodba pa naj bi bila nasprotnikom našim v poduk za prihodnje slučaje. Naš narod pozna svoje nasprotnike, on ne sovraži in ne sramoti drugih narodov, toda z enako odločnostjo zahteva tudi spoštovanje in odbija sramotenje lastnega naroda.
Popolnoma se konečno strinjamo s faktičnimi popravki, katere je sklenil mestni zastop ljubljanski in z velikim zadostenjem izrekamo svojo zadovoljnost, da so ti koraki imeli skoraj popolni v. peh.
Dr. Alojzij Gregorič,
odvetnik v Ptuju, predsednik taniošnje čitalnice,
umrl je dne   17.   t. m.   po dolgem  bolehanji  v 44. letu svoje starosti.
Pokojni Gregorič bil je poleg Božidara Raiča duša narodnega gibanja izrekoma v ptujskem okraji. Naš narod bo hudo čutil to novo zgubo, ker brezobzirnemu početju južno-štajarskih nemškutarjev je treba veljavnih in odločnih pa tudi modrih vodjev.
Na grobu rodoljuba  dr. Gregoriča žaluje tedaj z rodoljubi ptujskimi   vsa  slovenska domovina kli čaje: Bodi mu žemljica lahka!
—  Slovenski državni poslanci izročili so po depu-taciji minuli petek naučnemu ministru spomenico v zadevah šolstva slovenskemu prebivalstvu namenjenega. — Spomenica drži se bistveno onih zahtev, katere so bile izrečene v spomenici, ki so jo naši poslanci minulo leto izročili vladi. Deputacija, katera je spomenico izročila naučnemu ministru, priporočila jo je tudi ministerskemu predsedniku.
—  Pobratila sta se poslanca baron Godel in Lien-bacher. Izmed vse desnice glasovala sta pri vprašanji carine na petrolej samo ta dva poslanca z levico, Lien-bacherju pa gre še posebna slava, da je, on ud parlamentarne komisije desniške tako zbadljivo ojstro govoril proti državno zborski večini, kakor noben izrečen levičar ne.
V krogih večine se zato tudi izreka gotova nada, da bo Lienbacher tudi ime desničarja odložil, vsikakor pa, da ne bo več desnice zastopal v njegovi parlamentarni komisiji.
—  Državni poslanec Obreza se je uže pred nekaj tedni zarad bolehnosti podal v Gleichenberg. Zadnjega važnega glasovanja v državnem zboru pa se je vkljub bolehnosti vdeležil.
—  „Slovanska čitalnica" v Trstu priredi dne 26. junija koncert s sledečim sporedom: 1. Amb. Thomas: Ouvertura k operi „Mignon"; svira vojaška godba* 2. R. Wagner: „Einzug der Gotter in Walhall" iz drame „Das Reingold"; svira vojaška godba. 3. A. Nedved: „Vojaci na poti"; zbor.    4.  Slavnostni govor,  govori g.
V. Dolenc. 5. Nicolai: Cavatina iz opere „11 Templario"; svira vojaška godba. 6. F. S. Vilhar: „Naša zvezda"; zbor s tenor-solom. 7. Schubert: „Der Wanderer"; svira vojaška godba. 8. Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi"; zbor s spremljevanjem vojaške godbe. 9. Donizetti: Duet iz opere »Linda di Chamounix"; svira vojaška godba. 10. Horny: Potpourri jugoslovanskih narodnih pesmi.
— Potno predavanje ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 27. t. m. popolu-dne v Boh. Bistrici.
—  Za kamniško železnico podpisavanje delnic napreduje dobro, kakor se brzojavlja dunajskim listom. Ljubljanska hranilnica dovolila je za nakup prvotnih delnic po ravno tistem viru 10.000 gold.
—  „Die Sprachenfrage in der osterr.-ungarischen Monarchie von Simon v. Weisskirchen" — imenuje se mala, 27 strani obsegajoča brošurica, v kateri se prav malo srečno hvali glede jezikovne enakopravnosti sedanja ogerska vlada s Tiszo unstran Litave, tukaj pa bivše nemško-liberalne vlade.
199