Okrajni zastopi. V nekaterib okrajnih zastopib je letoa potekla njih volilna doba, tako v Mariborakera, v Št.-Lenartskem in drugili. Treba to torej novih volitev va-nje. Na koncn tega in v začetku prihodnjega meseca imajo se one izvršiti. Kar je okrajiiih zaatopov na Malem Štajerju, predo v.si Slovencem, kajti vsi ao na slovenakib tleli in ogromna večina prebivalcev, katerih pravice in dolžnoati ao v njili rokab, so trdi Slovenci. Naravno je tedaj, da imajo v fnjih Slovenci, splob možje, katerim je napredek dumačili prebivalcev na srcu, odločilno beaedo. Ali pa je to dosebmal po okrajnili zaatopih resnica? Le malo okrajev iraa to srečo, njih ve^ina je po večjem v rokab mož, ki 8e proti vijo vaemn, karje slovensko, in trobijo radi v nemaki rog. Ce ae ne motimo, so Slovcnci na vrlm aamo v Ljutomerskcm, Gornje-Radgonakem, Slovenjegraakem, Šoštanjakem pa Gornje-Grajakem okraju, po vseli drugili pa noai nemaka ali bolje nemakutaraka brezobzirnost zvoncc. Kar je pa tega le naravna poaledica, je to, da se skrbi po teb okrajih za vae drugo, ftamo ne za blagoatanjo slovenskib prebivalcev. Bismarkovanje je v njib, več ali manj odkrito, na dnevnem rcdu. Kolikor Re izvč iz njih sej, pokazuje se to očivestno, kar se pa godi v enakem amialu na tihem, to sega ae more biti globIje in čiato gotovo na škodo naše, alovenske atvari. Maoka ne puati miai. Okrajni zaatopi zd(5 ae pač marsikomu odveč in kdor je te misli, mi mu ne oporekamo, toda ker oni obatojč vsled poatave in ae jim maraikaj prepuati v razpravljanje, maraikaj pa si priavoje sami, da-ai nimajo za to praviee, treba jib je vzeti v poštev. Naaa dolžnost, taka. da je ogniti ae je uatavni greh, je torej obdržati jili ali kjer jih ae nimamo, pridobiti si jih. Sedaj ob novih volitvah ponuja se nam ta pi-iložnost, ali jo čomo zamuditi ? — Ne, to ne sme biti. Kjer še sedaj v okrajnem zaatopu nimajo slovenski možje večine, bode že težava ai jo pridobiti. kajti zaatonj si niao nemaki liberalci te postave, ki odmerja volilno pravico v okrajne zastope, skovali. Težko, da bi še kateri zaatop bil, ki bi si ga bili oni tako za-ae obdržali. kakor so prav okrajni zaatopi. Vse eno pa ne kaže, v oeigled sedanjih naaib razmer, položiti orožja. Pravico va-nje voliti imajo v prvi vrsti veliki poaestniki, ki imajo vaaj šestdeset goldinarjev davka. K njim se štejo tudi poaestniki hiš v mestn ali trgu. ki leži v takem okraju. V drngi vrati pa so obrtniki, ki imajo najvišji davck v okraju, v tretji ao potlej mesta in trgi v okraju in v atrti ao nazadnje še le pravi kmptjo. Vaaka vrsta voli enako število zastopnikov in iMovek si iz tega izračnni lebko na pratili, komu ae v tem prikrajanje pravica in komn se ona raztegnje <v-ez vso pravico. Kmotje, ki plaoujojo vkup more biti ali največkrat gotovo lOkrat toliko davka, kolikor ga prve tri vrsto ne plačujejo, voli samo četrti del zaatopa, drugi pa ostalo tri četrti. To je pravica, da ae Bog nsmili. Huje pa se pokaže ta krivica ae v tem, 6e pomislimo, da atojo oni, ki volijo v ]., 2. ali 3. vrati največkrati naravnost v naaprotju a kmeti \n to ne samo glede jezika, ampak še veliko bolj glodt'1 gmotnib, denarnih razmer. Kar ngaja meatnim in aemtertje tudi trškim prebivalcem. to je večkrat na akodo, izgubo kmečkim Ijudem in vendar je vse to, kolikor je namree v rokali okrajnih zastopov, nnim trcm vrstam »a razpolago, kajti večina jim je v zaetopn gotova. Razmere po takem v okrajnih zastopih niao na nobeno atran za kmečko ljudatvo dobre. V nekaj ao le v tiatili bolje, v katerih imajo Slovenci večino, zakaj Slovenci čutijo ae vsi za eno ljndstvo in skrbe torej vsi, kjer ae le kaj premore, za blagor slov. ljudstva. Mi pa zato ne moremo nikakor umeti tistih zaalepljenih slov. kmetov, ki ae potegujo, kakor drugje, tako tudi pri okrajnih zastopih za nemškutarijo. Taki tišcijo še tako rekoč z lastno roko nož, ki ga drže nemškutarji, v srce slovenakega kmeta. Izkušnje, kakor jih je slovensko in sploh kmečko Ijudatvo, n. pr. v Mariborakem okrajnem zastopu, doživelo, lehko bi pač že tudi tiste bile izpametovale, ki ao s kraja, misleč, da je Slovencu v resnici nemačina neizogibno potrebna, z nemčurji vlekli. Ali se je to pri njili že izgodilo, tega sicer ne vemo, toda grdo psovanje, a katerim pita nemško novinarstvo v Ma riboru, v Celju in Gradcu den na den alov. ljndstvo, menimo, da jim odpera oči in jim vsled tega že pada mrena raz njih, katero so dosehmal noaili na svojih sicer bistrili, alovenskih očeli. Prenapeta struna poči. Naj pa bi le-ti še tudi dosebmal ne bili izpoznali, da so oni nekaterim nemčurjem ali nemakutarjem aamo za strmen držali, da ao se ti ležje zdevali na konja, to prepričanje 8edaj imamo, da ostali zavedui Slovenci ne drže več rok križem in da ae čejo tudi v prihodnjih volitvah v okrajne zaatope kazati za prave, značajne možev. To velja poaebno še vsem slov. možem v Št.-Lenartskem pa tudi v Mariborskom okraju. V prvem okrajn dobodo potlej gotovo večino po vaeli volilnih vrstah, v zadnjem pa vaaj v velikem posestvu pa v kmeoki akupini. Tedaj, slovenski možje, krepko na noge brez vsega strahii in v trdnem zaupanju. saj gre zmaga in pride prej ali slej — pravici!