Rak in vodni drsalec.
foplo poletno solnce je obsevalo vodne prebivalce in rasthnje slarega jarka.
Iz luknje je pogledal rak, da opazuje vreme.
Na povešenem listu kalužnice pa se je veselo zazibal vodni drsalec.
»Ha, ha, splašeni vitez pogleduje v viteških oklepih iz svojega temnega skrivališča! Dober dan, gospod rak!'
...Da, da, viicški je na5 rod." oglasi se rak^ ,zato ga pa zasmeh vodnega drsalca, ki spada v rod stenic, ne more zadeti v živo."
Vodni drsalec ni vcdel odgovora. Da zakrije svojo jezo, jcl je urno drsati po vodi semtertja.
Nad jarkom pa je švignila lasiavica in hlastnila po nemirnežu.
,,Prepirljivec,° mislil si je rak, .izzval si s tcm sam svojo nesrečo!"                       Zvonitnir Masle.