cena 400 dinarjev številka 10 (916) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 10. marca 1988 Predsedstvo OK SZDL Velenje mmm Občinska kandidacijska konferenca bo 16. marca ob 12. uri V večini delovnih okolij so zaključili temeljne kandidacijske konference na katerih so razpravljali o nosilcih najodgovornejših dolžnosti v občinskem in republiškem sistemu. Volilne aktivnosti so ocenili na seji predsedstva OK SZDL Velenje ta ponedeljek. Določili so tudi poslovnik o delu občinske kandidacijske konference, datum sklica (16. marec ob 12. uri v glasbeni šoli) ter predlog možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Glede na to, da so bili vsi predlagani kandidati na temeljnih kandidacijskih konferencah večinoma potrjeni (nekaj pripomb je bilo, vendar večina je bila ZA) ostaja ta predlog nespremenjen (torej takšen, kot ste ga obravnavali na temeljnih kandidacijskih konferencah), do spremembe pa prihaja pri občinski komunalni skupnosti, kjer Tone Hladin zaradi nove delovne dolžnosti (v delovni skupnosti SIS gospodarskih dejavnosti) te naloge ne more opravljati. Zanjo je predlagan Franc Vedenik, ki je že doslej aktivno deloval v tej skupnosti. Na seji predsedstva so ugotavljali, da so bili mnogi občani tudi nad temi »malimi volitvami« razočarani. Več so pričakovali od njih, želeli bi imeti večji vpliv nanje. Želeli bi voliti! Postopki pa so žal tako zelo komplicirani, da se v njih v mnogih okoljih povsem izgubijo, in vse skupaj postane zgolj formalizem. V mnogih okoljih so zahtevali programe oziroma vsaj poglede kandidatov na opravljanje predlaganih dolžnosti (Volilni pravilnik jih ne predvideva). Ker teh ni bilo, so marsikje kritično spregovorili in poudarjali, da se do kandidatov ne morejo opredeljevati, saj nimajo osnove za to. To še toliko bolj velja za obrobne krajevne skupnosti, Pogorelčnik in Triplat odlična Na Ravnah na Koroškem in v Črni je bilo konec tedna tekmovanje za pokal OPA v nordijskih disciplinah, torej v smučarskih skokih, tekih in kombinaciji za pionirje in mladince. Na tem tekmovanju že vrsto let merijo moči mladi tekmovalci iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Italije, Francije, Švice in seveda Jugoslavije. Naši mladi tekmovalci doslej na tem tekmovanju praviloma niso osvajali boljših mest, tokrat pa so presenetili in odnesli skupno zmago. K temu doslej največjemu uspehu sta zelo veliko pripomogla Gorazd Pogorelčnik, ki je zmagal med posamezniki in z mladinsko ekipo ter Matjaž Triplat, ki je bil drugi pri pionirjih in zmagal skupaj s tovariši iz ekipe. Uspeh skakalcev in tekačev je bil dovolj, da je Jugoslavija osvojila prvo mesto, kljub slabšemu nastopu kombi-natorcev. Druga je bila Zvezna republika Nemčija in tretja Švica. Čestitke torej Matjažu in Go-razdu. Tudi sicer ni manjkalo številnih tekmovanj, na katerih so mladi skakalci dosegali vidne uvrstitve. V Mislinji je bilo tekmovanje starejših mladincev za pokal Pohorskega bataljona in obenem tudi za pokal Cockte. Pušnik je bil četrti, Pogorelčnik in Tamše šesti in sedmi, velenjska ekipa pa druga. Za pokal Cockte so se na ljubljanskem Mostecu merili pionirji do 11 let. Izkazal se je Murko z Ljubnega, ki je osvojil drugo mesto, četrti je bil Špegelj iz Velenja in peti Ko- Zelo skromna januarska proizvodnja Navajeni smo že, da nam proizvodnja v mesecu januarju močno upade. Letos moramo biti z njeno višino še posebej nezadovoljni, saj je bila v primerjavi z decembrom nižja kar za dobrih 26 odstotkov, v primerjavi z lanskim januarjem'pa za 16 odstotkov. Najnižja je bila proizvodnja sredstev za delo, ki zaostaja za lansko za 64 odstotkov, prav tako zaostaja proizvodnja reprodukcijskega materiala (za 22 odstotkov). Rast pa beleži proizvodnja gradbenega materiala, predelava plastičnih mas, proizvodnja usnja ter električnih strojev in naprav. (mz) pušar z Ljubnega. Pred zadnjo tekmo sta Murko in Kopušar skupno na drugem in četrtem mestu, tudi ekipno je Ljubno drugo, Velenje pa četrto. Pri pionirjih A je za pokal Cockte v Planici Boštjan Red-njak osvojil drugo mesto, na republiškem tekmovanju za pionirje C pa je bil Luka Ograjenšek sedmi. kjer kandidatov niti ne poznajo. Tudi člani predsedstva so v razpravi veliko govorili o teh programih. Mnenja, da ali ne, so bila deljena, prevladalo pa je prepričanje, da bomo od kandidatov lahko zahtevali programe, ko bomo mandatna obdobja uskladili s planskimi. Kako na primer zahtevati program od bodočega predsednika skupščine, če imamo potrjen občinski plan. Zahtevamo lahko le njegove poglede na uresničevanje postavljenega plana. Iz razprav na temeljnih kandidacijskih konferencah je mogoče sklepati, da so se ljudje naveličali istih politikov, da si želijo novih, mlajših imen. To seveda še posebej velja za republiške funkcije, kjer je naše občane znova motilo tudi, da med njimi ni niti enega iz naše občine. Eno pomembno novost pa vendarle prinašajo letošnje volitve. Na občinski kandidacijski konferenci bodo sodelovali vsi predlagani kandidati za nosilce individualnih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS občine Velenje. Odgovarjali bodo na morebitna vprašanja. Veliko so v temeljnih okoljih razpravljali tudi o kandidatih za predsednika predsedstva republiške skupščine. Več kot polovico glasov sta dobila Mojca Drčar Murko in Janez Stanovnik. Na seji predsedstva so izpostavili še številne pomanjkljivosti našega volilnega sistema. Temeljito jih bodo ocenili, veseli pa bodo tudi vseh novih pobud, ki jih bodo posredovali republiškim organom. Tako bodo skušali po svojih močeh prispevati, da postanejo volilni postopki zares takšni, kot si jih občani želijo. M. Zakošek Gorazd Pogorelčnik na zmagovalnih stopnicah V počastitev dneva žena se je v Šaleški dolini zvrstilo več priložnostnih proslav. Pri- pravili so jih v krajevnih skupnostih, šolah in vrtcih. Svojim mamicam so na res- nično prisrčen način čestitali tudi malčki iz vrtca v Šmart-nem ob Paki. Občinski komite ZKS Mozirje Ne le kadrovsko, tudi vsebinsko v* v v ■ očiščenje V ponedeljek je bila v Nazarjah seja občinskega komiteja zveze komunistov Mozirje. Člani komiteja so ob ostalih pomembnih točkah in nalogah Obravnavali tudi poročilo o izvedbi programsko-volilnih sej po osnovnih organizacijah, akcijskih konferencah in svetih zveze komunistov. Priprave so dobro opravili, potek sej pa je navrgel precej koristnih spoznanj in napotkov. Najprej velja zapisati, da se je število osnovnih organizacij zveze komunistov s 37 zmanjšalo na 30. Vzrok za to so reorganizacij-ske spremembe zaradi združevanja nekaterih manjših in neučinkovitih osnovnih organizacij (Gozdno gospodarstvo Nazarje in Elkroj), zaradi ukinitev osnovnih organizacij (Gradbenik Ljubno, Veterinarska postaja in Smreka), težave pa se pojavljajo tudi v osnovni organizaciji Iskra Feriti na Ljubnem, ki ima le štiri člane. Na volilno-programskih sejah so prav tem problemom namenjali veliko pozornosti, ob tem so sprejemali ukrepe za večjo učinkovitost osnovnih organizacij zveze komunistov, podlaga temu pa je bila močnejša diferenciacija med člani zveze komunistov znotraj posameznih osnovnih organizacij. Prvi rezultat teh naporov je dejstvo, da so osnovne organizacije volilne in programske seje opravile »očiščene«, brez neaktivnih članov, ki v zvezi komunistov ne delajo, ne hodijo na seje, niti ne plačujejo članarine. Seveda je ta diferenciacija še vedno preveč formalna, skoraj nič pa v osnovnih organizacijah niso spremenili na bolje na vsebinskem področju. Tudi tu bo namreč zelo potrebna diferenciacija. Prenova zveze komunistov torej ni stekla tako, kot so načrtovali in si želeli. Dokaj neugodna je ugotovitev, da je aktivnost osnovnih organizacij celo upadla, kljub znanim in zaostrenim razmeram. Le malo je namreč samostojnih osnovnih organizacij in vse preveč tistih, ki se izogibajo lastnih pobud in čakajo na napotke za svoje delo »od zunaj«. Večjih težav v volilnih postopkih ni bilo, ob menjavi vodstev v osnovnih organizacijah so povsod našli ustrezne rešitve. Tudi udeležba na volilnih in programskih sejah je bila znatno boljša, kot v preteklem obdobju, v posameznih primerih pa bodo vendarle morali ukrepati. Upravičena je bila tudi bojazen, da bodo na teh sejah člani zveze komunistov več pozornosti namenjali vsesplošni kritiki že kar kritičnih razmer v naši družbi in da bo prevladal občutek nemoči in neotipljive splošnosti. Povsod seveda ni bilo tako, saj so v večini primerov vsaj skušali težišče razprav usmerjati v delo in probleme vsake osnovne organizacije posebej. Vendar je to premalo. Komunisti se namreč niso dovolj posvetili oceni podobe in vloge osnovnih organizacij zveze komunistov v posameznih okoljih, zelo plehke so bile ocene dosežkov idejne, organizacijske in kadrovske prenove. Osnovne organizacije v zdru- Resnica med teorijo in prakso Prestrukturiranje gospodarstva je ena temeljnih usmeritev našega nadaljnjega razvoja. Že nekaj let nazaj, vsaj dve ali tri leta o tem na glas razmišljamo in govorimo. In kako to prednostno nalogo uresničujemo v naši dolini? Čeprav pravijo, da rezultatov dolgoročno načrtovane naloge, kamor sodi prestrukturiranje, ne smemo pričakovati čez noč, so tu dejstva, mimo katerih ne moremo, čeprav to hočemo. Lep pokazatelj uspešnosti prizadevanj prestrukturiranja našega gospodarstva so gotovo doseženi rezultati poslovanja. Ti so v vse več delovnih organizacijah pod načrtovanimi. Letni načrti zaposlovanja so drugo področje tega poglavja. Vemo, kako delamo z njimi. Usklajujemo jih z resolu-cijskimi predvidevanji vsako leto, prejmemo pa ob koncu leta, namesto v začetku. Da smo se lotili uresničevanja prednostne naloge z napačne strani, nam dovolj zgovorno kaže tudi NAŠA TEMA položaj na področju družbenih dejavnosti. V nezavidljivem položaju so prav vse, da ne omenjamo posebej zdravstva in izobraževanja. 150 starih milijard primanjkljaja niso mačje solze. Prav tako ne to, da je od 42.360 stalno prijavljenih prebivalcev bilo lani pridobitno sposobnih le okrog 59 odstotkov ali borih 25 tisoč. Ob vsem tem pa naši gospodarstveniki še vedno na ves glas in z vso odgovornostjo zatrjujejo, da ne zaposlujejo več nekvalificirane delovne sile, ki menda same sebi in družini z delom ne zagotavlja minimalnih življenjskih standardov. V roke so nam prišli tile nadvse nespodbudni in zelo zgovorni podatki. Našli smo jih na straneh Mesečnega statističnega pregleda SRS. Podatki so sicer nekoliko stari, veljajo za leto 1986. Vendar smo že takrat slišali, da naše delovne organizacije ne zaposlujejo nekvalificirane delovne sile iz drugih republik oziroma so te dokazovale, da je to minimalno. Primerjali smo gibanja v občinah in izbrali tri najbolj izstopajoče: iz drugih republik se je v našo občino leta 1986 preselilo 544 ljudi, odselilo 139; V ljubljanski občini Mesta-Polje 781 priselijo, odselilo 473; v Ljubljana Vič-Rudnik priseljenih 665 in 372 odseljenih. Razmerja ali saldo tega seštevka je: občina Velenje 405, Ljubljana Moste-Polje 308, Ljubljana Vič-Rudnik 292. Pa naj nekateri še tako govorijo in zatrjujejo, še vedno smo občina z največ priseljenimi ljuomi. Komu torej verjeti — statističnim podatkom ali tistim, ki jim oporekajo. Resnica je gotovo nekje na sredi. Žal, se bolj nagiba k prvim, saj so posledice naše neusklajenosti oziroma teorije na eni in prakse na drugi strani dovolj vidne na področju družbenih dejavnosti in siromašnih sredstvih za akumulacijo. Dokler bo tako, do prestrukturiranja gospodarstva še zlepa ne bomo prišli. Že dolgo pa vemo, da je le govorjenje in snovanje načrtov za razvoj mnogo, mnogo premalo. Tatjana Podgoršek ženem delu in v krajevnih skupnostih so na sejah vsebino svojih razprav usmerile v povsem konkretne probleme v zvezi z gospodarskim položajem, z delom in življenjem v krajevnih skupnostih, ob tem pa vzroke za svojo neuspešnost iskale zunaj svojega okolja. Premalo je bilo oblik idejnopolitičnega usposabljanja, novih članov pa praktično niso sprejemali. Vzrokov je več. Na prvem mestu (žal) previsoka članarina, sprejemanju niso »naklonjene« številne afere v zadnjem času, odbija tudi nemoč in neučinkovitost zveze komunistov pri razreševanju težav, številni (neustrezni) sprejemi v preteklosti, slabšanje razmer in še kaj. Zaradi vsega tega je kriza zajela tudi organizacijo zveze komunistov v občini Mozirje, bližnja volilna in programska seja na občinski ravni pa je seveda priložnost za odločen korak v pravo smer. Seja 0K ZKS Velenje 0 konferenci Na ponedeljkovi seji predsedstva OK ZKS Velenje so ponovno spregovorili o pripravah na občinsko konferenco ŽK, ki bo konec tega meseca. Spregovorili so o poročilu posameznih skupin ter obravnavali dopolnjen predlog programskih usmeritev. Zazidalni načrt obrtne cone Paka Na predlog obrtnega združenja je bil pripravljen zazidalni načrt obrtne cone Paka. Na zadnji seji so ga člani izvršnega sveta potrdili, dokončno pa bodo razpravljali o njem delegati občinske skupščine. Omenjeno območje meri 1,6 ha, namenjeno pa bo stanovanjsko obrtni izgradnji. Tu bo predvidoma zgrajenih 6 enodružinskih hiš, 7 obrtnih delavnic in dva obrtno stanovanjska objekta. Za komunalno opremo pa bodo poskrbeli investitorji sami. Pospešeno pripravljajo tudi zazidalna načrta za Trebušo, kjer bo med drugim tehnična blagovnica Ere in za stanovanjsko sosesko Mlin (prostor med Jenkovo, Prešernovo in reko Pako). (mz) 2. stran i * H3S C35 OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje * 10. marca 1988 SIS družbenih dejavnosti občine Velenje V m Za večje programe manj denarja V občini Velenje je bilo konec lanskega leta stalno prijavljenih 42.360 občanov oziroma 750 več kot leto prej. Število predšolskih otrok se v tej strukturi ni bistveno spremenilo (5000). 120 je bilo več šoloobveznih otrok in teh je približno 6000. Tako je v občini Velenje lani živelo več kot 11 tisoč otrok, starih do 15. leta ali 26 odstotkov vseh občanov. V porastu je tudi tako imenovana vzdrževana skupina — to so občani, stari več kot 65 let. Bilo jih je približno 2500 ali za 100 več kot preteklo leto. V redno izobraževanje se je lani po končani osnovni šoli vključilo okrog 3500 ljudi ali 8 odstotkov vsega prebivalstva Tako bi lahko še naštevali in primerjali gibanja z letom 1987. Nazadnje pa bi se morali ustaviti ob dejstvu, da je od 42.360 občanov bilo pridobitno sposobnih le 59 odstotkov. V vseh teh razmerah, ob vedno večjem pritisku združenega dela za zmanjševanje obveznosti na eni ter širjenju programov na drugi, ob kupici interventnih zakonov na področju skupne porabe, so negospodarske dejavnosti naše občine poskušale kar najbolje zadovoljiti potrebe in želje tako uporabnikov kot izvajalcev. In kako so bile pri tem uspešne? V globalu so vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti uresničile zastavljene programe, vendar so zaradi prenizkega priliva porabile že del letošnjih sredstev. Za pokrivanje sprotnih finančnih obveznosti jim že sedaj primanjkuje denarja. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da sisi za svoje programe niso uspele zbrati niti tistega denarja, ki jim ga je sicer dovoljevala interventna zakonodaja. Zelo očitno je to na dveh za našo občino vedno izstopajočih področjih — za zdravstvo in izobraževanje. KAKO KRMARIJO POSAMEZNE SIS? Za področje otroškega varstva je bilo lani značilno tole: v družbeno vzgojo je bilo vključenih 79 odstotkov otrok, starih od 3. do 6. leta starosti; v dnevno varstvo 21 tisoč. Vsi v šolo vpisani so obiskovali predpripravo na šolo, kar je ena od vrlin, ki jih v ostalih občinah ne dosegajo. Več kot preteklo leto je bilo rojstev, za 63 porastlo število porodnic, ki prejemajo od lanskega maja nadomestilo kot če bi delale. Precej pozornosti so v preteklem letu pri skupnosti otroškega varstva poleg že prej omenjenega namenili tudi letovanju otrok. 1359 jih je letovalo ob morju ali se udeležilo dnevnega tabora v Zavod- 0K ZSMS Velenje Mladinska politična šola Že dalj časa na raznih ravneh ugotavljajo, med drugim tudi člani predsedstva občinske konference ZSMS Velenje, da delo v osnovnih mladinskih organizacijah v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in na šolah ne zaživi tako kot bi moralo. Da bi se mladi v naše občine vendarle lotili uresničevanja zastavljenih nalog bolj zavzeto, odgovorno in strokovno, bo predsedstvo velenjske mladine pripravilo mladinsko politično šolo. Ta bo 18. in 19. marca, torej prihodnji petek in soboto, v Bohinju, v tamkajšnjem mladinskem centru za izobraževanje. Udeleženci šole naj bi v teh dveh dneh namenili največ pozornosti oblikam in metodam dela v zvezi socialistične mladine, mladi in ZK ter ustavnim spremembam. O oblikah in metodah dela v ZSMS ter aktualnih nalogah naj bi mladim velenjske občine spregovorila predsednik slovenske mladine Tone Anderlič in član ZSMJ Milan Janjič. Mladi in ZK, uresničevanje kongresnih usmeritev na področju razvoja in prestrukturiranju gospodarstva je naslov uvodnih razmišljanj Milana Kučana, z ustavnimi spremembami pa bo udeležence šole seznanil dr. Ivo Fabinc. — tap — Vključimo se v razprave o ustavnih spremembah V vseh okoljih namenjamo v tem času veliko pozornosti razpravam o ustavnih spremembah, o našem temeljnem dokumentu, ki je za našo prihodnost nadvse pomemben. Žal pa je to dokument, ki ga povprečni občan slabo pozna. Da bi predloge sprememb vsem kar najbolj približali, vabimo tiste, ki se boste vanje poglobili, da vaša razmišljanja prenesete preko Našega časa tudi našim bralcem. Za sodelovanje, že vnaprej, hvala. njah. Omeniti pa moramo še skrb za zdravo šolsko in predšolsko prehrano, ki jo je ob koncu leta 1987 precej krojila zvezna zakonodaja. Največjo težavo na področju izobraževanja predstavlja že nekaj let kronično pomanjkanje prostorov. Zlasti v mestu Titovem Velenju, kjer kar 75 odstotkov otrok ali 324(1 učencev obiskuje pouk v dveh izmenah. Za rešitev tega vprašanja bi bila izgradnja 62 učilnic in treh telovadnic več kot nujna. Napori izobraževalne skupnosti so bili v lanskem letu usmerjeni predvsem v izgradnjo osnovne šole. Svoje rezultate naj bi ti pokazali že maja letos, ko naj bi bila končana prva faza izgradnje. V dejavnosti glasbene šole je lani sodelovalo 600 učencev, v programih delavske univerze, ki je prav tako ena izmed izvajalcev programov te skupnosti, pa se je izobraževalo v 155 oblikah kar 4364 občanov. Poleg pridobitev prostorov za knjižnično dejavnost v Šoštanju je med uresničenimi nalogami občinske kulturne skupnosti tre- ba omeniti organizacijo štirih priložnostnih zgodovinskih razstav ter razstave po krajevnih skupnostih, skrb za ohranjanje kulturne dediščine, nadaljevanje obnovitvenih del na Kavčnikovi domačiji in velenjskem gradu ter vzdrževalna dela na domovih kulture v nekaterih krajevnih skupnostih Šaleške doline. Del sredstev pa je lani občinska kulturna skupnost namenila še za kulturna snovanja mladih na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Tako kot kulturna skupnost je program preko izvajalcev uresničila telesna kultura, in sicer v okviru šolskih športnih društev — v njih se je za razne športne značke potegovalo okrog 4000 pionirjev in mladincev —, v počitniških programih alpske šole smučanja, zimski rokometni šoli, plavalnih tečajih,... V oblikah športne rekreacije je delovalo okrog 12 tisoč občanov, približno 6000 pa v 11 klubih in društvih. V naši občini že nekaj let namenjamo tekmovalnemu športu precej pozornosti. V teh je lani tekmovalo 23 društev in klubov z okoli 2300 občani. Skupnost socialnega skrbstva je tista, ki skrbi za občane, upravičene do socialnovarstvenih pomoči. To je lani vsak mesec pre- Da mi izginete ven! I Ponedeljek, 7. marca, dopoldne — natančneje: ob 9.10. Čakalnica pred ginekološko ambu-" lanto dr. Franca Sadarja v velenjskem zdravstvenem centru. Ženske v čakalnici potrpežljivo sedijo v pričakovanju, da bodo na vrsti za obisk pri ginekologu še v prvi skupini, torej v času pred malico, kot jim je bilo obljubljeno. Pa vstopi ženska, za katero se izkaže, da je v sorodu z eno od medicinskih sester, ki dela pri dr. Martinovi. Sorodstvena vez ji omogoči nemuden obisk pri ginekologu dr. Sadarju. Ob 9.30 nastopi čas malice; po vseh pravilih poluren, a v tem primeru podaljšan. Po njihovem petnajstminutnem malica-nju vstopi moški — kasneje se izkaže, da je to dr. Grgič — s šopkom nageljnov. Pozdravijo ga navdušeni aji in oji, nakar pridiši kava. Čas pa mineva. Zasliši se žvenket kozarcev, smeh pa veselo kramljanje in spet smeh. Praznujejo bližajoči se 8. marec — dan žensk. Ženske v čakalnici pa čakamo. Sedaj nas je že več, približno petnajst. Ura pa je 10.30. Nobeni ni všeč, zato mrmraje negodujejo, a nobena ne zbere poguma, da bi potrkala na vrata, izza katerih smeh še kar narašča. Pa ena — pač jaz — le zbere pogum, in potrka na tista nesrečna vrata. Toda »vrata« se ne zmenijo za trkanje. Iz čakalnice pa se odpreti ne dajo, ker imajo kljuko le na notranji strani. Potem se skozi druga vrata le prikaže medicinska sestra in nas obvesti, da dr. Martinova to dopoldne ne bo več delala, dr. Sadar pa bo začel delati kasneje. Sestra se po tem sporočilu spet umakne v ozadje. Pogled se mi ustavi na vratih, skozi katera je prišla in od- šla. Imajo kjuko na obeh straneh. Torej vstopim! Ne zaradi česa drugega, ampak zgolj zato, da jih vljudno zaprosim za svojo zdravstveno knjižico. Prvič zato, ker nimam več časa čakati, drugič zato, ker ne vidim tehtnega vzroka za njihovo praznovanje, in ne nazadnje, tudi zato, ker nimam volje za pregled pri zdravniku, ki si po malici privošči še alkoholno pijačo. Na mizi je namreč bila — poleg skodelic s kavo — tudi načeta steklenica Skotcha, pred sedečimi za mizo — tudi pred dr. Sadarjem — pa kozarci s to pijačo. Svojo zdravstveno knjižico sem takoj dobila, k vratom pa so me pospremile srdite besede dr. Sadarja: »Da ml izginete ven. Takšnih sitnih žensk pri nas ne pregledujemo. Tukaj sem jaz šef. In da vas več ne vidim v velenjski ginekološki ambulanti!« Pa sem izginila! Iz čakalnice pa so me pospremili odobravajoči pogledi in tudi odobravajoče besede čakajočih žensk. Ne nameravam tarnati v imenu vseh žensk v Titovem Velenju, a verjetno se mi bo marsikatera pridružila pri želji, da bi imele tudi v našem mestu v ginekološki ambulanti urejene razmere, prijazne medicinske sestre in zdravnike. Ob 8. marcu sleherno leto slišimo obilo lepih misli, čestitke, zelo lepo pa bi bilo slišati še obljubo, da bo velenjski »ginekološki center« spremenjen, posodobljen, malo kadrovsko prenovljen. In kako čudovito bi bilo, če bi se našel kdo, ki bi zmogel takšno obljubo tudi uresničiti! Velenjčanke tega žal ne zmoremo, mogoče pa bi lahko Velenjčani. Za nas — ženske. D. L. Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE SOZD REK DO RLV - DSSS dipl. ekonomist — zahtevna finančno komercialna investicijska dela X nč 8 560.000 1 SOZD REK - DSSS FLL ekonomski tehnik — ekonomska dela na finančnem področju X dč 8 300.000 2 SKUPŠČINA OBČINE ekonomski tehnik ali — izterjevalec 1 gimnazijski maturant 6m nč 15 340.000 1 MERX — PEKARNA slaščičar — izdelava slašč in peciva X nč 8 330.000 1 jelo 113 občanov, enkratno 182. Skupnost je lani plačala še oskrbo v zavodih 71 odraslim in 49 otrokom ter mladostnikom, 22 otrokom pa oskrbnino v tujih družinah. Čeprav so se pri skupnosti socialnega skrbstva lani zelo trudili uvrstiti naložbo za izgradnjo drugega doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju na seznamu bo tovrstna republiška skupnost, so bila njihova prizadevanja zaman. Zato jih bo letos čakalo ogromno dela pri iskanju nadomestnih oblik. Velik »izgubaš« je bila lani med družbenimi dejavnostmi zdravstvena skupnost. Kljub povečani prispevni stopnji ni zbrala niti dovoljenih sredstev. Tako prenaša v leto 1988 poleg primanjkljaja še obveznosti do presežnih programov. Na vprašanje, zakaj, ni težko poskati odgovorov. Povečalo se je število uporabnikov zdravstvenega varstva, zlasti upokojencev in njihovih družinskih članov, ki so uveljavljali svoje pravice po vsej Jugoslaviji. Tudi usmeritev, da bomo zmanjšali ho-spitalizacijo, porabo zdravil, odsotnost z dela, v občini nismo uresničili. Celo povečali smo jih. Bolnišnično zdravstveno varstvo je resda porastlo le za odstotek, je pa bila zato odsotnost z dela največja v zadnjih osmih letih. Vsak dan ni bilo na svojem delovnem mestu kar 1676 delavcev. Občinska raziskovalna skupnost se je lani s svojimi programi vključevala predvsem v reševanje težav na področju ekologije. Pri pregledu opravljenega dela v preteklem letu pri skupnosti za ^zaposlovanje niso mogli biti z doseženimi rezultati prav nič zadovoljni. Ugotovili so, da z letnimi načrti na tem področju znova v organizacijah združenega dela niso uresničili dveh temeljnih usmeritev: da bodo obseg zaposlovanja prilagodile dohodkovnim možnostim ter zaposlovanju domicilnega priliva mladih iz šol. Takovi so se lani odvijali drugače in že kažejo svoje slabosti: več kot tretjino delovnih mest je naše gospodarstvo namenilo delavcem brez poklica; marsikje pripravništvo spreminjajo v poskusno dobo in zaposlujejo mlade za določen čas; večina razpisanih štipendij je še vedno namenjenih učencem IV. zahtev-nostne stopnje. O kadrovski prenovi bomo tako še lep čas le govorili. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN LETO 1988 Ob nespodbudnih rezultatih, s katerimi so stopile družbene dejavnosti naše občine v to leto, tudi republiške usmeritve ne napovedujejo izboljšanja. Sredstva za skupne potrebe naj bi naraščala za 8 odstotkov počasneje kot dohodek gospodarstva. Še bolj omejujejo možnost razpolaganja z družbenimi sredstvi interventni zakon. Po tem se lahko oblikujejo sredstva za sise v znesku ustvarjenih izvirnih prihodkov v letu 1987, povečanih po stopnji, ki je za 10 odstotkov nižja od stopnje rasti ustvarjenega dohodka družbenega gospodarstva v republiki. Ker v občini lani nismo zbrali toliko denarja kot je dovoljeval interventni zakon, pomeni to nižjo osnovo za določitev dovoljenega obsega sredstev skupne porabe za letos. Kako bodo torej »vozile« družbene dejavnosti občine Velenje v tem letu, če imajo do cilja toliko različnih ovir — od primanjkljajev iz leta 1986, širjenja programov na področju izobraževanja in zdravstva do realno nižjih sredstev kot v letu 1987? Pri skupni strokovni službi sis negospodarstva pravijo, da si bodo pri vseh prizadevali ohraniti dosedanje dejavnosti, ter da bodo skupnosti uvrstile v programe le nujno potrebne širitve. Nujna pa bo tudi proučitev in uvedba še strožjih kriterijev tako pri ugotavljanju upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči kot tudi drugih »ugodnosti«. Poleg vključitve primanjkljaja iz lanskega leta v letošnje programe bi naša občina morala v republiki izboriti večji dovoljeni obseg sredstev kot druge občine. Še prej pa bi morali sami v občini doreči marsikaj in se poenotiti. — tap — LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P — rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev ME POTROŠNIK UGODNO — oddelek DISKONT V Blagovnici GORICA Titovo Velenje. — Vino, pivo, mineralne vode, žgane pijače, sadne sokove, vloženo sadje in povrtnino, kekse, čokolado, izdelke Paloma in še kaj dobite v večjih količinah s POPUSTOM! Večji nakup — večji prihranek! ( REK Termoelektrarne Šoštanj n.sol.o. I±f 'Šoštanj DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delavski svet DO TEŠ Delavski svet DO TEŠ razpisuje dela in naloge VODJA DELOVNE SKUPNOSTI DRUŽBENA PREHRANA pod naslednjimi pogoji: 1. Da ima srednješolsko izobrazbo ali z delom pridobljene delovne izkušnje o vodenju gostinskega objekta 2. Da ima 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu 3. Da ima organizacijske sposobnosti (sposobnost dela z ljudmi, organiziranja in usklajevanja dela) 4. Da je družbenopolitično angažiran Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidat pošlje v roku 15 dni od dneva objave na naslov DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ za razpisno komisijo Ivo Lole Ribarja 18 63326 ŠOŠTANJ. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po končanem postopku. »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Miiena Krstič — Planine, Bog- dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855—450. Brzojavni naslov: Intormativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 10. marca 1988 * titovo velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas*stran_3 ija Savinjska dolina Sindikat? Kadar gori pod nogami Na programski in volilni seji občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje, ki je bila v petek popoldne v nazarskem delavskem domu, so uvodoma obravnavali poročilo o delu občinske organizacije v preteklem dveletnem obdobju. brez njih, če se pojavljajo v njenem širšem okolju. Seveda bi bilo preveč kritično mnenje, da sindikalna organizacija v mozirski občini ni delala. Odveč je v tem trenutku naštevati vsa področja, ki se jim je po- Besede so bile dovolj kritične in tehtne, zlasti glede kadrovskih vprašanj. Resnici na ljubo so se pojavljale tudi spodbudne ugotovitve v zvezi s kadrovanjem za najpomembnejše funkcije v sindikalni organizaciji. Še so namreč delavci, ki so pripravljeni sprejeti breme nalog, ki jih terja mesto sindikalnega poverjenika. Nobenih primerov prisile ni bilo, jasno pa je bila izražena zahteva, da si mora sindikalna organizacija zagotoviti večjo moč, neodvisnost in samostojnost, s tem seveda učinkovitost in zaupanje. Predvsem zaradi tega so razrešili precej članov občinskega sveta in izvolili nove, večinoma mlade sindikalne delavce, ki so se s svojim delom doslej zares izkazali, kar je vsekakor lep obet za uresničitev vseh sprejetih nalog. Za predsednika so ponovno izvolili IVANA PURNATA, ki bo v naslednjih dveh letih svojo nalogo opravljal neprofesionalno, profesionalni sekretar občinskega sveta pa bo v prihodnjem štiriletnem obdobju ANDREJ KRANJC. Kritično so ugotovili, da v preteklem obdobju niso uresničili vseh načprtovanih nalog in ob tem dejstvu takoj dodali, da mora biti to izhodišče za oblikovanje bodočih nalog, te pa morajo biti povsem konkretne in uresničljive. Razlogov za neuresničen delovni program je več. Prvi je slabo delo osnovnih organizacij, ki so bile deležne vse premalo pomoči in so se s svojimi težavami ubadale same. Naslednji razlog ima večje in globlje razsežnosti. Gre namreč za vlogo sindikata, ki sedanjim razmeram ne ustreza in jo bo treba temeljito spremeniti. Na seji so bili tudi mnen ja, da je sindikalna organizacija med družbeno-političnimi organizacijami na stranskem tiru. V združenem delu večinoma ni pravega »navdušenja«, da bi bil sindikat preveč glasen, »potrebujejo« pa ga, ko je položaj dovolj resen, ko se pojavijo nasprotja, kadrovske težave, ko gorijo tla pod nogami. V mozirski občini na srečo takšnih primerov ni mnogo, slišati pa je bilo bojazen, da tudi Gornja Savinjska dolina ne bo dolgo svetila in skušala reševati probleme, bolj pomembno je hotenje, da je bilo tako kritično poročilo izziv in obveza obenem za temeljit dogovor, kako delo zveze sindikatov takoj izboljšati. Izboljšati do te mere, da bo članstvo tej družbeno-politični organizaciji zaupalo. Proč torej s forumskim delom, naj bi bilo vodilo. Hotenje je jasno, njegova uresničitev pa nekoliko manj. Zlasti zaradi dejstva, da celotna podoba uspešnosti občinske organizacije zveze sindikatov temelji na redkih posameznikih, da se vse vrti okrog predsedstva občinskega sveta, da imajo ob 37 osnovnih organizacijah in štirih konferencah v vsej občini le enega profesionalca, pa še bi lahko naštevali. Ob nujnosti, da sindikat v združenem delu končno dobi ustreznejšo vlogo, bodo morali veliko več storiti tudi sveti, komisije in drugi organi, med njimi tudi klub samoupravljalcev, ki svoje naloge pri usposabljanju ni opravil zadovoljivo. j- P- Sindikat Največjo klofuto dobiš tedaj, ko. Ob ocenjevanju dela občinske organizacije zveze sindikatov Mozirje v preteklem obdobju je bilo v razpravah največkrat ugotovljeno, da mora sindikat v današnjih razmerah dobiti bistveno drugačno vlogo, vlogo sindikata v pravem pomenu besede, brez izpeljank. V nasprotnem primeru bodo delavci iskali drugačen sindikat, takšnega, kakršnega potrebujejo. Preoblikovanje sindikata terja predvsem in izključno tudi preoblikovanje miselnosti o vlogi sindikata v vsej naši družbi. Takšna sprememba seveda ne bo prišla sama po sebi. Sindikalni delavci v mozirski občini sicer poudarjajo, da bi v preteklem obdobju lahko naredili več in uresničili več sprejetih nalog, priznavajo pa tudi, da tega niso zmogli. Sprejeti sklepi, stališča in dogovori so namreč premalo, če jih nihče ne upošteva in še manj uresničuje. To so poudarili tudi delavci na zborih in ob tem menili, da smo tudi zaradi tega tam, kjer smo. To je tudi mnenje dosedanjega sekretarja občinskega sveta zveze sindikatov Mozirje Franca Borš-naka, ki ob tem dodaja: »Ko sem bil izvoljen na to funkcijo sem bil optimist, ker pač nisem imel izkušenj. Po seznanitvi s problematiko, z vsemi smernicami in podobnim, sem mislil, da se bo dalo marsikaj storiti. Žal si nisem nikoli predstavljal, kako velika je razlika med stališči na papirju in njihovim dejanskim uresničevanje. Ob vsem prizadevanju ugotavljam, da nisem bil dovolj uspešen. Razlogov je dovolj in preveč. Že na začetku mi je nekdo rekel, da je lahko politika velika vlačuga in s tem sem se kasneje tudi soočil. Največjo klofuto dobiš tedaj, ko najbolj pošteno misliš in delaš. Kdor se klofutam ne uspe izmakniti, si zagreni življenje. Kljub vsemu mislim, da je sindikalna organizacija v preteklem obdobju le opravila veliko dela in nalog in upam, da bo v prihodnje ob pravi vlogi sindikata zares uspešna.« Končne ocene akcije ZR '87 še ni Za sindikalnimi aktivisti v občini Velenje so Zaključni računi 87' in temeljne kandidacijske konference. Čaka pa jih še ena odgovorna in zahtevna naloga — sindikat je namreč nosilec, organizator javnih razprav o amandmajih k Ustavi SFRJ v organizacijah združenega dela. Same težke naloge, ki zahtevajo veliko znanja in sposobnosti, še težje pa so morda zato, ker je kar tri četrtine predsednikov sindikalnih organizacij novo izvoljenih in s takšnim delom mnogi še nimajo izkušenj. Prejšnji teden je Občinski sindikalni svet povabil predsednike sindikalnih organizacij na kratek posvet, katerega glavna točka je bila prav akcija »Zaključni račun« 87'. Zato smo sekretarja OS ZSS Velenje, Romana Juriča povprašali, kakšna je prva ocena akcije. »Na posvetu smo želeli priti do prve informacije v zvezi z rezultati poslovanja. Želeli pa smo tudi, da bi predsedniki drug drugega seznanili s tem kakšno je stanje v posameznih okoljih. Lahko rečem, da so razprave potekale po že ustaljeni praksi, dokaj dobro. Razprave so bile opravljene tako, kot smo si jih zamislili. Seveda pa bomo ocene dobili še od političnega aktiva, ki je bil zadolžen za spremljanje teh razprav, da bomo potem akcijo lahko tudi celovito ocenili.« Koliko izgub je velenjsko gospodarstvo lani pridelalo? Roman Jurič: »Če zaokrožim je bilo teh izgub lani 9,7 milijard. vendar so že pokrite. Največ — 6,79 milijard jih je bilo v energetiki, RLV in TES-u, 400 milijo-nov v TUŠ-u, 380 milijonov v Veplasu in 1,88 milijard v Gorenju Elektronika široka potrošnja. Kot sem že dejal je izguba pokrita in bodo aktivnosti tudi v teh okoljih lahko usmerjene v tekoče gospodarjenje.« Omenili smo že, koliko nalog se je naenkrat zgrnilo na sindikat in aktiviste, ki delajo v njem. Na Občinskem sindikalnem svetu posvečate veliko pozornosti izobraževanju. V Radovoljici poteka tedensko izobraževanje predsednikov sindikalnih organizacij. Koliko se jih je tega izobraževanja že udeležilo in kdaj načrtujete naslednje skupine? Roman Jurič: »Do sedaj se je tega izobraževanja udeležilo triindvajset predsednikov, naslednja skupina bo v Radovljico odšla 4. aprila, še eno pa načrtujemo za 18. aprila. Prijavilo se je že petindvajset predsednikov, vendar prijave še pričakujemo. Kaj pa enodnevni seminarji? Roman Jurič: »Z njimi začnemo 21. marca, pripravljamo pa jih za člane izvršnih odborov in sindikalne poverjenike. To bodo popoldanski seminarji, kjer naj bi se prisotni seznanili z osnovami sindikalnega dela oziroma se usposobili za te aktivnosti.« (mkp) Skupščina Informativnega centra Velenje Naš cilj — še boljši, še bolj aktualni Na ponedeljkovi seji skupščine Informativnega centra, vodil jo je predsednik Janko Lukner, udeležila pa sta se je poleg delegatov tudi predsednik OK SZDL Velenje Pankrac Semečnik in predsednica programskega sveta Magda Zist, smo delegate seznanili z našim položajem v preteklem letu. Ta ni bil rožnat, saj smo morali skrbno gospodariti z vsakim dinarjem, ozrli pa smo se tudi naprej, v naše načrte za letošnje leto. Tu je na prvem mestu naša velika želja — pridobiti primerne prostore za naše delovanje. Sedaj delujemo na dveh lokacijah, zlasti radijski prostori pa ne odgovarjajo zahtevam tega medija. Ze lani smo načrtovali, da naj bi z družbenim financiranjem krili 31 odstotkov našega celotnega prihodka. Čeprav je bila leta 1985 na OK SZDL Velenje potrjena usmeritev, da naj bi ta delež znašal kar 40 odstotkov, pa namesto, da bi se temu približevali, delež iz leta v leto pada, tako smo bili lani deležni le še 22 odstotkov družbene pomoči. Kljub takšnemu finančnemu položaju in številčno okrnjeni kadrovski zasedbi, pa se trudimo uresničevati družbene usmeritve (Naš čas izdajati na dvanajstih straneh, radijski program pa prenašati še pogosteje). Pred nami sta tudi novi zahtevni nalogi — ustanovitev dopisništva za RTV Lju- bljano in zagotovitev internega obveščanja preko kabelske televizije. Za ti usmeritvi imamo vso podporo tako skupščine kot našega ustanovitelja OK SZDL Velenje oboje pa je pogojeno z dodatnimi stroški. Nujno bo tudi posodabljanje na področju tiska (pridobitev grafične priprave v Titovem Velenju). S tem bi se izognili ogromnim stroškom, predvsem pa bi imeli večjo kontrolo nad našim izdelkom. Nekaj dni pred skupščino seje sestal tudi programski svet tednika Naš čas in Radia Velenje, ki je obravnaval programske usmeritve obeh medijev (z našimi razvojnimi usmeritvami in vsebino obeh medijev vas bomo seznanili v prihodnji številki Našega časa), skupščina pa je njihova stališča v celoti podprla. Člani program- skega sveta so menili, da je tednik Naš čas napravil velik korak ter izboljšal vsebine in aktualnost in si tako pridobil širok krog bralcev, podobna ugotovitev pa je bila izrečena tudi za Radio Velenje. Vendar pa nas takšne pohvalne besede ne bodo uspavale. V vsebinskih zasnovah obeh medijev razmišljamo o obilici sprememb, saj težimo za tem, da bi bili še boljši, še bolj aktualni, kritični, predvsem pa takšni, kot si vi želite. Ob koncu seje je skupščina na predlog predsedstva OK SZDL Velenje imenovala za direktorja Centra za informiranje, propagando in založništvo Staneta Vovka, že pred tem pa je predsedstvo OK SZDL Velenje za odgovornega urednika Našega časa imenovalo Borisa Zakoška, za odgovorno urednico Radia Velenje pa Miro Zakošek. (mkp) Kljub utesnjenim prostorom Informativnega centra, v katerih je potekala naša skupščina, je bila razprava široka, poglobljena in pestra, (foto B. Z.) Morilec je med nami mhm AIDS se širi po napovedih Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je. do začetka lanskega decembra 126 držav na svetu registriralo 71.751 bolnikov z AIDS, 32 držav na svetu je Svetovno organizacijo obvestilo, da še nimajo potrjenih primerov AIDS-a. V Jugoslaviji je do 31. decembra 1987 zbolelo 26 oseb, od tega 2 v letu 1985, 6 leta 1986 in 18 oseb leta 1987. Umrlo pa je skupaj 16 bolnikov. V Sloveniji smo do 31. decembra 1987 zabeležili 31 primerov okuženih, od tega jih je 25 s stalnim bivališčem v Sloveniji. Od teh sta v letu 1987 2 že umrla, 2 osebi imata posamezna znamenja za infekcijo AIDS, 21 osebe pa je brez znamenj bolezni. Način okužbe je, razen pri he-mofilikih, v glavnem preko homoseksualnih odnosov, preko in-travenske narkomanije ter pogostih biseksualnih odnosov in pogosto menjavanje spolnih partnerjev ter spolnih odnosov z okuženim narkomanom. Za večino okuženih oseb je značilno, da so se v rizični situaciji znašli izven meja naše države, ali so dalj časa bivali v raznih evropskih ali afriških državah. S testiranjem darovane krvi smo v Sloveniji začeli januarja 1986, postopoma pa se to testiranje uvaja tudi v ostalih republikah. S testiranjem krvi je bilo do sedaj odkritih 18 seropozitivnih oseb v Jugoslaviji in 4 osebe v Sloveniji. Zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja AIDS-a v svetu, je Svetovna zdravstvena organizacija v svojem programu sprejela svetovno globalno strategijo za preprečevanje širjenja in obvladovanja te bolezni. Osnovno načelo tega programa je informira- nost in osebna odgovornost vsakega posameznika do bolezni. Ocenjuje se, da je danes v svetu že 5—10 milijonov inficiranih ljudi, večina pa jih za to še ne ve. Iz tega sledi, da bo verjetno do leta 1990 v svetu zbolelo od 500.000 do 3 milijone ljudi. Po oceni britanskih strokovnjakov stanejo zdravniške storitve ter oskrba vsakega obolelega v domovih in bolnišnicah letno 27 000 funtov, če to preračunamo v dinarje, si lahko zamislimo, koliko bo zdravljenje obolelih povečalo stroške zdravstvenih skupnosti, pri čemer v stroške še ni zajeta preventivna dejavnost za to bolezen. Še vedno se ocenjuje, da glede na današnji razvoj znanosti, uspešno cepivo ali zdravilo ne bo na razpolago prej, kot v petih letih. Zato je še toliko bolj pomembno izvajanje preventivnih ukrepov v tem času. V Sloveniji je Republiški komite za zdravstvo in socialno varstvo pripravil ustrezen program preprečevanja širjenja te bolezni, katerega osnovni elementi so sistem nadzora nad boleznijo, laboratorijske kapacitete, informiranje in izobraževanje zdravstvenih delavcev ter množična zdravstvena vzgoja vsega prebivalstva, zlasti pa ogroženih skupin ljudi. Nosilci aktivnosti programa bodo vsi, ki so zadolženi za množično zdravstveno vzgojo, obveščanje in izobraževanje, Zavod SRS za transfuzijo, instituti, zdravstvene delovne organizacije, izvajalci storitev v obratih za higiensko nego telesa, univerzitetne klinike, centri za socialno delo, Republiški komite za zdravstvo, Republiški sanitarni inšpektorat in drugi. Za financiranje programa ukrepov za boj proti AIDS-u, ki jih bodo izvajale zdravstvene delovne organizacije, morajo biti zagotovljena sredstva SIS za zdravstvo glede na obseg predloženih programov. AIDS se torej širi tako, kot so napovedovali strokovnjaki. Ker gre za bolezen, katere potek je smrten in za katero zdravila še ne poznamo, ne moremo biti ob dejstvu širjenja bolezni neprizadeti. Ker je bolezen mogoče samo preprečevati z ustreznim obnašanjem, poučenostjo vsakega posameznika, bodo vsa naša prizadevanja še naprej usmerjena v masovno vzgojo in izobraževanje ter informacije o tej bolezni. dr. JOŽE REBERNIK ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE 4^stran*nas cas AKTUALNO titovo velenje * 10. marca 1988 Iz resolucije o politiki uresničevanja plana občine Velenje v letu 1988 Brez prestrukturiranja ne bo smelih načrtov, še manj pa rezultatov Priprava resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Velenje je bila silno zahtevna, saj je nastajala v še dokaj neopredeljenih pogojih gospodarjenja in družbenega razvoja. Prav zaradi tega sprejemamo ta temeljni občinski dokument dokaj pozno. Osnutek je bilo treba zares temeljito pretresti, ga dopolniti in uskladiti s temeljnimi nosilci načrtovanja. Pripravljalci so izhajali pri pripravi iz družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje ter njegovih temeljev, obveznih izhodišč republiške resolucije, izhodišč programa ukrepov in aktivnosti za znižanje in stabilizacijo gospodarstva in seveda izhodišč nosilcev načrtovanja. Upoštevali so spoznanja, da je na občinskem nivoju smiselno načrtovanje samo tistega, na kar lahko z občinsko politiko vplivamo. Predlagana resolucija je zelo kratka in strnjena, po vsebini pa usmerjevalna, saj opredeljuje le najpomembnejše konkretne naloge. Osnova za načrtovanje je seveda obstoječe stanje in ocena uresničevanja srednjeročnega družbenega plana. Žal ugotavljamo, da še nismo uspeli razrešiti težav, ki zavirajo uspešnejši nadaljnji razvoj, na vse to pa seveda vpliva tudi poglobljena ekonomska kriza. Še naprej se ubadamo z neustreznim dohodkovnim položajem energetskih in premogovniških ozdov. Ne dosegamo pa tudi predvidenih naložb v posodobitev tehnoloških procesov, prešibki so premiki na področju kadrovske politike, proizvodnja upada. Mnogo premalo smo doslej naredili tudi na področju drobnega gospodarstva ter turizma, spodbudni pa so premiki na področju ekološke sanacije. Osnovne usmeritve letošnje resolucije V občinski resoluciji, ki jo bodo potrjevali delegati na seji skupščine konec tega meseca, je zapisano, da bomo usmerili svoje aktivnosti v popolno in učinkovito izrabo proizvodnih zmogljivosti in spodbujanje razvoja obstoječih in novih proizvodnih programov. Nadaljevali bomo sanacijo razmer v rudarstvu in energetiki ter učinkoviteje izvajali dogovorjeno kadrovsko politiko, prav tako pa tudi naloge za ekološko sanacijo okolja. Kakovostno naj bi preobrazili družbene dejavnosti ter racionalno organizirali samoupravne interesne skupnosti gospodarskih dejavnosti. Le dvoodstotna rast družbenega proizvoda Na osnovi analize dosedanje gospodarske rasti in ob upoštevanju pogojev in možnosti, ki jih narekuje sprejeta ekonomska politika, načrtujemo v občini le dvoodstotno rast družbenega proizvoda. Industrija načrtuje 2,6 odstotno rast, promet 5, kmetijstvo 3, trgovina 2,7, gostinstvo in turizem 1,8 in obrt 6 odstotno rast. Gradbeništvo pa bo svojo dejavnost zmanjšalo za 3 odstotke. Rast družbenega proizvoda bo temeljila na rasti produktivnosti, saj bomo število zaposlenih povečali le za pol odstotka, zaposlovali pa bomo predvsem pripravnike in štipendiste. V negospodarstvu števila zaposlenih ne bomo povečali, razen za dogovorjene nove oddelke v zdravstvu in šolstvu. Načrtujemo kar 12 odstotno rast izvoza, uvoz pa se bo povečal za 18 odstotkov, kljub temu pa bomo obdržali ugodno pokritost uvoza z izvozom, v višini 123 odstotkov. Sredstva za skupno in splošno porabo se realno ne bodo povečala, prav tako pa tudi ne bo možnosti za realno povečanje osebnih dohodkov. Z občinskimi prispevki gospodarstva ne bomo dodatno obremenjevali Prispevne stopnje za pokrivanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti občine bomo naravnavali tako, da ob upoštevanju sistemskih sprememb, gospodarstva občine v poprečju ne bomo obremenjevali bolj kot v preteklem letu, razen za del naložb v šolstvu in zdravstvu. Prav tako gospodarstva ne bomo obremenjevali dodatno na področju gospodarske infrastrukture. Zagotavljali bomo tudi racionalno prelivanje sredstev med samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Načrtujemo precejšnjo realno rast naložb, ki bodo usmerjene predvsem v posodobitev tehnoloških procesov v industriji, premogovništvu, v ekološko sanacijo ter v izboljšanje šolskega in zdravstvenega standarda v občini. Gospodarstvo načrtuje za 126 milijard dinarjev naložb, družbene dejavnosti pa v višini 5,9 milijard (dokončanje prve faze osnovne šole in prizidek k Zdravstvenemu domu). Za razvoj stanovanjskega, komunalnega in cestnega gospodarstva ter za urejanje stavbnih zemljišč načrtujemo 21 milijard dinarjev, ena najpomembnejših naložb na tem področju pa je izgradnja čistilne naprave odpadnih voda Šeleške doline. Manj nekvalificiranih delavcev Z nadaljnjim strukturnim zmanjšanjem števila nekvalificiranih delavcev ter povečanjem ustreznega izobraževanja bomo pripravili temelje za uvajanje nove, bolj zahtevne in produktivnejše tehnologije. Povečati moramo število skupnih programov prekvalifikacij ter zagotoviti večja sredstva za razreševanje tehnoloških presežkov delavcev pri skupnosti za zaposlovanje. Zaposlitvene plane je treba pripraviti realno, glede na možnosti gospodarjenja vsake ozd. »Deficitarne« davčne olajšave Na področju davčne politike bomo dosledneje izvajali davčne predpise, izboljšali disciplino davčnih zavezancev in realno prikazovali njihove poslovne rezultate. Novim obrtnikom bomo priznavali oprostitve za plačilo davka iz opravljanja gospodarske dejavnosti, pri ostalih pa nadaljevali s priznavanjem izvoznih in deficitarnih olajšav, olajšav za intelektualne in tehnološko zahtevne storitve, za dodatno zaposlene delavce ... Za tiste dejavnosti, ki so v občini deficitarne, bomo zmanjšali davčne osnove tudi za polovico, spodbujali pa bomo tudi vlaganje čistega dohodka v razširjeno reprodukcijo. V organizacijah združenega dela bomo iskali nove možnosti drobnega gospodarstva, v občini pa bomo v ta namen ustanovili sklad s pomočjo katerega bomo pomagali obrtnikom pri zagotavljanju zagonskih in investicijskih sredstev ... Načrtujemo odprtje 60 novih obratovalnic s tistimi dejavnostmi, ki jih občani potrebujejo. V razvojna snovanja drobnega gospodarstva bomo aktivneje vključevali gospodarsko zbornico, ki bo v tem letu pripravila akcijski program za razvoj drobnega gospodarstva. Nemotena preskrba in zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb V okviru realnega enakega obsega sredstev bomo v samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe še naprej pospeševali kmetijsko proizvodnjo, oblikovali občinske blagovne rezerve in zagotavljali j zadovoljivo preskrbo. Sredstva i za zagotavljanje splošnih potreb pa bomo oblikovali v skladu z dogovorom o splošni porabi v SRS. Prednostna naloga na tem področju bo posodobitev prostorov upravnih organov občine za uvedbo odprtega sistema dela z občani na področju osebnih in prometnih zadev. KAKOVOSTNO PREOBRAZITI DRUŽBENE DEJAVNOSTI Podpirali bomo kakovostno preobrazbo družbenih dejavno- sti, prioritetno razvijali tiste dejavnosti, ki neposredno prispevajo k produktivnosti združenega dela in zaustavili širjenje pravic, ki izhajajo iz zadovoljevanja skupnih potreb. Sredstva za financiranje posameznih programov bomo pridobivali tudi z večjo neposredno menjavo s prebivalstvom in organizacijami združenega dela IN V TA NAMEN ŠIRILI SVOJO PONUDBO. V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH BOMO IZVAJALI SPREJETE IN NOVE PROGRAME RACIONALIZACIJE. Povezovali in poglabljali bomo znanje na vseh nivojih ter ga dajali razvoju. Podpirali bomo raziskave skupnega občinskega pomena, usmerjene k razreševanju ekološke problematike, uvajanju računalniške podpore proizvodnje ter k_ racionalnemu organiziranju infrastrukturnih dejavnosti v občini. USTVARJALI BOMO POGOJE ZA ZMANJŠANJE ODSOTNOSTI Z DELA. V kulturi bomo zagotavljali obstoj in življenje vsega dobrega, domiselnega in lepega, tudi na račun notranje diferenciranosti v okviru posameznih kulturnih dejavnosti. Podpirali in krepili bomo lastno kulturno umetniško ustvarjalnost v občini ter ustvarjali pogoje in možnosti za delovanje poklicnih in ljubiteljskih dejavnosti. Občanom bomo nudili čimbolj raznolike programe športno rekreativne dejavnosti, najkvalitetnejšim klubom in društvom zagotavljali osnovne pogoje za dosego vrhunskih rezultatov ter sofinancirali izpopolnjevanje strokovnih kadrov. Skrbeli bomo za zaščito socialne varnosti ogroženih občanov s pomočjo družbeno-denarnih pomoči ali s kritjem oskrbnine v zavodu. Preventivno pa skrbeli za odkrivanje in odpravljanje socialnih in drugih problemov v občini. V posameznih družbenih dejavnostih bomo izvajali sprejete j programe v okviru cilja in nalog družbenega plana občine. Ob tem bomo pozornost usmerili v sledeče naloge in aktivnosti: na prvem mestu sta uspešno dokončanje prve faze sedme šole in prizidka Zdravstvenega .centra. Proučili bomo tudi možnost pridobitve desetih novih učilnic na Centru srednjih šol, zadržali bomo sedanji nivo zdravstvenega varstva, enakomerno obremenjevali šolski prostor, vključili približno enako število otrok v dnevno varstvo in večje število otrok v varstvenege družine. Krepili bomo kulturno ponudbo, razreševali problematiko invalidov ter uresničevali še druge naloge, ki jih imajo v svojih programih samoupravne interesne skupnosti. RA CIONA LIZIRA TI ORGANIZACIJO GOSPODARSKIH DEJ A VNO-STI IZDELALI BOMO ANALIZO USTREZNOSTI SEDANJE ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI TER UČINKOVITOSTI IN KVALITETE DELOVANJA IZVAJALCEV. NA TEJ PODLAGI BOMO IZDELALI PROGRAM UKREPOV ZA RACIONALIZACIJO ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IN IZVAJALCEV TER JASNEJE RAZMEJILI PRISTOJNOSTI MED NJIMI, STROKOVNIMI SLUŽBAMI IN UPRAVNIMI ORGANI. Na osnovi dogovorjenih in medsebojno usklajenih izhodišč bomo pripravili kvalitetne programe, ki ne bodo presegali materialnih zmožnosti občinskega gospodarstva za razvoj infrastrukturnih dejavnosti. Obstoječi stanovanjski standard bomo izboljšali s prenovami stanovanj, prioritetno izvajali sanacije ravnih streh, nove stanovanjske površine pa pridobivali tudi z gradnjami podstrešnih stanovanj. V komunalnem gospodarstvu bomo zagotavljali nemoteno osnovno oskrbo. Cene komunalne oskrbe in storitev bomo oblikovali na podlagi izdelanih kriterijev, diferencirano in selektivno za standardno in prekomerno porabo. Pri stanarinah bomo zasledovali cilj postopnega prehoda na ekonomske cene, pri tem pa uveljavljali diferenciacijo med stanarinami za normalno in nadstandardno zasedenost stanovanj. PRISPEVEK ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO V INDIVIDUALNI KOMUNALNI RABI IZ ČISTEGA DOHODKA ZA DOGOVORJENI PROGRAM BOMO NADOMESTI- i LI S PRISPEVKOM OB CENI KOMUNALNIH STORITEV. ZAGOTOVILI BOMO SOFINANCIRANJE CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE ODPADNIH VODA ŠALEŠKE DOLINE. V TA NAMEN BOMO DODATNO ZDRUŽEVALI SREDSTVA PRI KOMUNALNI SKUPNOSTI. Zagotovili bomo pravočasno odmero in izterjavo ustrezno revaloriziranega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in z njim zagotavljali manjkajoča sredstva tudi za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov po sprejetem programu Izvršnega sveta SO Velenje. Za družbeno in individualno gradnjo bomo v okviru prostorskih in finančnih možnosti zagotavljali komunalno opremljena stavbna zemljišča. PRISTOPILI BOMO K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA RAZŠIRITEV PTT ZMOGLJIVOSTI NA OBMOČJU NAŠE OBČINE IN S TEM ZAGOTOVILI PRIDOBITEV 3676 NOVIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV DO KONCA TEKOČEGA SREDNJEROČNEGA OBDOBJA. Po posameznih samoupravnih skupnostih gospodarskih dejavnosti bomo prednostno izvajali naloge, ki so ostale nedokončane v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja. Iz sprejetih programov za letošnje leto bomo prioritetno izvajali sledeče naloge: Zaključili bomo z urejanjem stavbnih zemljišč za gradnjo družbenih stanovanj v soseski Šalek III, kjer bomo dokončali objekt 5 Č s 79 stanovanji ter nadaljevali z odkupom in pripravo zemljišč v soseski Selo in s tem omogočili pričetek gradnje 94 družbenih stanovanj v prvi etapi. Pripravo zemljišč za individualno gradnjo bomo izvajali v soseskah: za Gradom, Škale-Hrasto-vec, Gaberke, Šmartno ob Paki, NA RAZŠIRJENI DEL SOSE-i SKE GORICA — VZHOD ter ! na ostalih, pretežno že pozidanih soseskah na območju Titovega Velenja: za obrtne in industrijske objekte pa po potrjenih urbanističnih dokumentih. OPREMO STAVBNIH ZEMLJIŠČ S KOMUNALNIMI OBJEKTI IN NAPRAVAMI ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH HIŠ BOMO NADALJEVALI V SOSESKI ŠKALE-HRASTOVEC, GA BERKE IN V CONI E PO HRASTNIK TER PRIČELI V SOSESKI ZA GRADOM V TITOVEM VELENJU IN ŠMARTNEM OB PAKI. Razen 79 družbenih stanovanj v objektu 5 C bomo pridobili 19 novih stanovanj z adaptacijami podstrešij, načrtujemo pa tudi izgradnjo okoli 60-it individualnih hiš. Pričeli bomo z izgradnjo 46 družbenih stanovanj v okviru zazidalnega načrta Provizoriji. Nadaljevali bomo z izgradnjo cevovoda Šoštanj—Velenje, pričeli z izgradnjo vodnega vira Rečica Šmartno ob Paki in primarnega vodovoda Kavče ter sofinancirali referendumske naloge vodooskrbe. Dokončali bomo vročevod Šalek II, pričeli z rekonstrukcijo omrežja ob Koroški cesti na Gorjanovem klancu, izgradnjo primarne toplifikacije za cono Pohrastnik in nadaljevali z izgradnjo nadomestnega vročevo-da Šoštanj—Velenje. Nadaljevali bomo z rekonstrukcijo Kidričeve ceste v Titovem Velenju in razrešili vprašanje lokacije novega odlagališča komunalnih odpadkov. Pričeli bomo z raziskavami za zagotovitev novih vodnih virov na zadrževalniku Ponikva. Dokončali bomo rekonstrukcijo lokalne ceste Gorenje—Paška vas. V krajevnih skupnostih: Ravne, Skorno-Florjan in Šmartno ob Paki bomo posodobili preko 13 km lokalnih cest ter sofinanci- rali posodabljanje krajevnih cest tudi v drugih krajevnih skupnostih. V sodelovanju s skupnostjo za ceste Slovenije bomo prenovili regionalno cesto od Stare pošte proti Pesju v dolžini približno 1,2 km. POMEMBNE NALOGE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V krajevnih skupnostih bomo izvajali referendumski program, ob tem pa vzpodbujali lastno delo in tudi sredstva krajanov za lAstne programe posameznih krajevnih skupnosti. V skladu s tem bomo oblikovali realne plane, usklajene s programi samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih in družbenih dejavnosti ter naravnane v dinamiko izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine. Nadaljevali bomo s programom modernizacije in rekonstrukcije krajevnih cest in urejevanjem kanalizacijskih in vodovodnih sistemov; v izven mestnih krajevnih skupnostih pa tudi z izgradnjo in obnovo toplovodnih sistemov. Med pomembne naloge uvrščamo nadaljnjo gradnjo vodovoda v krajevni skupnosti Šentilj in Veliki vrh ter v krajevni skupno- sti Šmartno ob Paki in dokončanje vodooskrbe v krajevni skupnosti Topolšica in Cirkovce. V mestnih krajevnih skupnostih bo osrednja naloga gradnja kabelske televizije, VIL osnovne šole ter prizidka k Zdravstvenemu domu. PROSTORA NAM ZMANJKUJE, RAVNAJ-MO Z NJIM SKRBNO! Glede na pričakovane spremembe republiških družbenih planov in zato zastoja pri izdelavi manjkajočih planskih dokumentov občine Velenje in zastoja pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, bomo pospešili realizacijo prostorskih izvedbenih in planskih dokumentov; temu ustrezno pa prilagodili politiko financiranja in angažirali večji krog izdelovalcev. Prioritetne naloge bodo : sprememba dolgoročnega in družbenega plana, sprememba delnega programa priprave prostorskih izvedbenih aktov za obdobje 1986-1988 — v letu 1988, izdelava manjkajočih prostorskih planskih dokumentov, — del dolgoročnega družbenega plana občine (urbanistične in krajinske zasnove) ter izdelava in sprejem prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo podlaga za uresničevanje zadanih akcij v občinskem prostoru po družbenem planu občine. Med pomembnejšimi dokumenti bodo: zazidalni načrti: Mlin, Selo, Trebuše, ŠOLSKI CENTER, RT P-NIVO, CPC, obrtna cona Paka in OBRTNA CONA STARA VAS, nadalje ureditveni načrt Grajskega hriba s skakalnicami in Starega dela Šoštanja ter prostorski ureditveni pogoji za planske celote 09, 02, 07 in SOSESKE ŠMARTNO ter lokacijski načrt razširitve Kidričeve in Efenkove ceste in PLINOVODA GORENJE. V prvi polovici leta bodo končane strokovne osnove za urbanistični načrt ožjega območja Titovega Velenja in zazidalni načrt industrijske cone Gorenje. V skladu z informacijskim sistemom in srednjeročnim planom geodetskih del bomo nadaljevali z obnovo zemljiškega katastra za katastrsko občino Škale in Paka. Obnovili bomo del topografskih načrtov in nastavili evidenco o stavbnih zemljiščih za občino Velenje. Kmetijska zemljišča bomo z vso pozornostjo ohranjali, ugotavljali obdelanost zemljišč in ne- obdelana vključili v organizirano kmetijsko proizvodnjo. Za nadomeščanje izgubljenih kvalitetnih zemljišč zaradi rudarjenja bomo pri kmetih kooperantih izvedli agromelioracijska dela na 30—35 ha zemljišč in jih vključili v kmetijsko proizvodnjo. IZVEDLI BOMO TUDI 10 ha MALIH HIDROMELIORACIJ ter napravili 3000 m poljskih poti, ki bodo omogočile strojno rabo na 10 ha zemljišč. Uredili bomo višinski pašnik v Zaloki in s tem omogočili večjo proizvodnjo na eni najoddaljenejših kmetij v naši občini. ČUVAJMO OKOLJE Nadaljevali bomo spodbudno pričete aktivnosti pri sanaciji in ohranitvi življenjskega okolja ter dosledno nadzorovali izvajanje nalog iz letnega načrta in sprejetih sklepov skupščine. Na osnovi katastra onesnaževalcev in ekološke bilance celjske regije BOMO PRISTOPILI k izdelavi občinskega ekološko-sanacijskega programa z jasno opredeljenimi cilji vsakega posameznega onesnaževalca v naši dolini. Potekala bo gradnja centralne čistilne naprave za odpadne vode Šaleške doline. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za ustrezno sanitarno ureditev in širitev centralnega odlagališča komunalnih odpadkov, kar bo le začasna premostitev problema, zato bomo pripravili v okviru DO VEKOS predlog za oblikovanje celovitega sistema zbiranja in reciklaže komunalnih odpadkov. Vključevali se bomo v aktivnosti za oblikovanje rešitev kam in kako z nevarnimi odpadki. V Gorenju bo dokončan projekt »Sanacija za okolje nevarnih odpadkov proizvodnega procesa Gorenje«. V TEŠ bodo izvajali ekološki sanacijski program in pripravili ekspertizo možnosti regeneracije dodatnih količin odpadkov, ki bodo dobljeni z realizacijo podprograma odžvepljevanja dimnih plinov. V TOZD TUŠ bodo uresničili izgradnjo druge faze čistilne naprave za odpadne vode TUŠ in s tem omogočili aktiviranje čistilne naprave. Izdelane bodo tudi krajinske zasnove ugrez-nin rudnika ter sanacije na ek-sploatacijskem polju. S stališča varstva okolja bomo sproti preverjali projekte za večje posege v prostor. Ob urejanju prostora in načrtovanju družbene infrastrukture bomo dali prednost pešcem, kolesarskemu in javnemu prometu. Naloge ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo potekale v skladu s srednjeročnim planom, posebni poudarek pa bo namenjen: obrambnemu usposabljanju vseh struktur SLO in DS, prebivalstva in mladine, nadaljevanju opremljanja enot in štabov TO, CZ in službe OO ter zvez do veljavne materialne formacije, urejanju ozemlja za potrebe SLO in DS v občini, nabavi OZK na zalogi, izgradnji javnega zaklonišča, jačanju mobilizacijskih priprav, dograjevanju centra za obrambno usposabljanje, dograjevanju sistema za javno alarmiranje prebivalstva ter sofinanciranju dejavnosti pokrajinskih organov in uresničevanju vzajemnosti na področjih, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije. Priloga k resoluciji so še posamezni dokumenti, kjer so podrobneje opredeljene naloge in ukrepi na posameznih področjih. To je odlok o proračunu občine Velenje, načrt izvajanja nalog s področja varstva okolja v občini Velenje, program nalog po krajevnih skupnostih, plan rekultivacij ugreznje-nih površin zaradi rudarjenja v občini Velenje, program nalog gospodarske zbornice, plan naložb in načrt uresničevanja politike zaposlovanja. Omenjene dokumente bodo obravnavali delegati občinske skupščine na naslednjem zasedanju. O njih smo že veliko govorili, časa za temeljito razpravo pa je še vedno nekaj. Vključimo se torej vanjo in prispevajmo, da bodo temeljni občinski dokumenti zares dobri, da bomo z njimi realno opredelili našo prihodnost. Sam sprejem je seveda premalo. V vseh okoljih moramo tudi potem storiti zares vse, da bomo sprejete naloge dosledno uresničevali. Po gradivu povzela M. Zakošek 10. marca 1988 k titovo velenje SAJ NI RES, PA JE!? nas cas * stra" 5 PROST! STREL # PROSTI Kar čvekajmo Najbrž bo kar res, da najbolj tarnajo in kritizirajo tisti, ki jim vsem težavam navkljub, (še) kar dobro gre in so zaenkrat še zdravi. Ob vsem jih je precej, ki se izživljajo s širjenjem nepreverjenih novic in s pomnoževanjem njihovega pomena, v vsej zlobi pa ob tem uživajo. Zgodilo se je torej. Nekdo je dejal, da je njegov znanec, sicer invalidski upokojenec bolan, kar je res. V naslednjih ustih (in ušesih) je bil že zelo bolan, in v naslednjih še bolj zelo bolan. V četrtih ali desetih, saj je vseeno, je umrl. To je zvedel poštar, ki mu je nosil prepotrebno pokojnino. Brez zlih namenov (prav zares) je denar vrnil in pošta ga je z ustreznim sporočilom vrnila še naprej. Prizadeti se je s pošto mirno in lepo pogovoril, pa kaj, ko je ostal brez pokojnine. Začasno seveda, kdaj pa bodo naši birokratski mlini zmleli »resnico«, da je vendarle še živ, lahko le ugibamo. Čenče bomo širili vse dotlej, dokler z vso svojo zlobo ne bodo udarile po nas samih. Takrat pa vik in krik. Investicijski bik Birokratski in administrativni jezik. Kako smo vsi obremenjeni z njim! O pomembnih nalogah veterinarjev ne kaže razpravljati, o njihovi nesebičnosti še manj. Zato še nekoliko bolj zbode v oči stavek iz letošnje resolucije občine Mozirje: »Investicije, ki se bodo izvajale v okviru PE Veterinarske postaje Mozirje, bodo porabljene za nabavo plemenskega bika.« Res je v istem stavku omenjena še oprema za postajo, tudi službena vozila za veterinarje, pa vendarle. Kolikor imaš, toliko veljaš Še ena iz resolucije občine Mozirje. »Življenjski standard zaposlenih bo še naprej odvisen od njihovih materialnih možnosti.« Trditev je v nadaljevanju stavka načelno sicer utemeljena, pa kljub temu — na zdravje! Bo bodeča neža pomagala? V marsikaterem delovnem programu krajevnih skupnosti Šaleške doline je med prednostnimi nalogami skrb za čisto okolje. Tudi krajevna skupnost Šmartno ob Paki ni izjema. Če bi komisija za ocenjevanje urejenosti okolice stanovanjskih hiš, blokov in krajevnih skupnosti nasploh pri turistični zvezi občine Velenje odšla na teren tudi v tem času, bi bodečo nežo zagotovo podelila strojni skupnosti Rečica. Čeprav je od glavne hmeljske sezone minilo že pol leta, njenim članom namreč še vedno »ni uspelo« odstraniti hmeljskih plev od obiralnega stroja skorajda sredi vasi. Upamo lahko le, da jih bo letošnja mila zima in priprave na novo sezono opozorile, daje pred pripravami nanjo najprej treba odstraniti, prav nič dišeč kup gnoja. 0 klobasah Človeška domišljija ne pozna meja. Kaj vse je že zraslo na njenem zelniku. Vsake toliko časa se pojavijo tudi v našem okolju, ki ni cepljeno proti njim, takšne in drugačne govorice, ki potem še bolj razvnemajo domišljijo teh, ki jih prvič slišijo in tistih, ki že ne vem kolikokrat pripovedujejo. Začne se po navadi: »Ali veš ...?« No zadnja je tista »resna«, o klobasah, ki jih baje v mesariji P. delajo iz mačjega mesa, pa iz psov, zraven pa dodajo še eno vrsto mesa, ki se mi v povezavi s tem, kjer naj bi bilo, tako zagabi, da ga niti napisati ne morem ... Pa ga bom: človeško. Najbolje obveščeni so tako kot vedno v podobnih primerih vedeli povedati še in še podrobnosti o tem, kako so jim prišli na sled, kako so imeli zaradi tega mesnico ne vem koliko časa zaprto, tisti, ki »berejo« časopise, pa so znali povedati, da je o tem obveščal celo tisk (naš ne). Vsak pameten (kolikor toliko) človek bi lahko sklepal, da bi takšna vsebina klobas povzročila takojšnje zaprtje, pa ne samo mesnice. To pa se ni zgodilo. Na zahodu si konkurenca zmišljuje marsikaj. Prijemi niso nič kaj nežni. Cilj opravičuje vsako sredstvo. Pa ne, da se pri nas lotevamo podobnih prijemov? To slednje ni trditev, saj je lahko izvor povsem drugje. Tako pa mi: zanikati moramo. P. klobase so še vedno odlične, takšne kot morajo biti. (mkp) Nagajivost, objestnost ali... Objestnost ne pozna meja. Pred razposajenimi »zlikovci« niso vami prometni znaki, ne stene podzemnih prehodov, klopi, mize, svetilke, od prejšnjega petka pa tudi ne pano sredi Prežihovega trga. Tako kot mi sta se vprašala s kakim namenom in le zakaj, tudi tale dva začudena fanta, ki se jima je pogled ustavil na razbitem steklujn ožganem okvirju panoja, s katerim ljubitelje filmske dejavnosti v Šaleški do- Ilini Kino obvešča o svojih predstavah. Komu je bil v napoto, ne vemo. Niti tega, kaj so hoteli »zlikovci« s tem doseči. Če so hoteli opozoriti nase, bi to lahko zagotovo storili na mnogo primernejši način. S sežigom panoja niso pokazali »kaj znajo«, ampak poleg nastale družbene škode vzeli nekaj ur časa delavcu, ki bo tablo poskušal popraviti. Kdo je kriv za takšno (ne)vzgojo? Odgovor na to vprašanje bi morali poiskati v okolju, v katerem ti živijo, pri starših, v šolah in še kje. Teden moških Radi imamo denar in prav uživamo v potrošništvu. Vse do zadnjega beliča smo pripravljeni porabiti, ko kupujemo tehnične predmete, obleko in obutev, ko se odločamo za dopust, ali ko se zainvestiramo v opremo stanovanja, kmetijsko opremo ali v gradnjo hiše. Tako se obnašamo tudi ob praznovanjih, ko je potrebno obdariti družinske člane, sorodnike, sodelavce, prijatelje. Čeprav po svoje zagrizeni varčevalci, pripravljeni na pretirano garanje, porabimo veliko denarja za to, da si dokazujemo napredek, da preštevamo nove tehnološke pridobitve ter da dosegamo »standard« bližnjega. To v nekem smislu počenjamo tudi ob prazniku, ki ima simbolično ime dan žena. Nasprotno pa smo Slovenci duhovno precej bornejši. Ne damo veliko na pristne odnose med ljudmi, prijateljstvo kaj hitro zbledi, če so po sredi prestižni cilji, tovarištvo pa kar izginja v tekmi za zaslužkom. Le poredko-ma se vzdržujejo družabne vezi med »hišnimi« in »blokovskimi« sosedi. Zavidanja ne manjka med »proletarskimi« in »kmeto-valskimi« vaščani. In tako dalje. Ta fenomen se deloma in navidezno razbija ob dogodkih, kot so državni, republiški, kulturni in stanovski prazniki. Cerkveni ali družbenopolitični. Vsi smo »za« in tako ali drugače jih spoštujemo. Zakaj pa ne?! Tole, s praznovanjem dneva žena, pa je še posebna farsa. Še najmanj bi očitali neprilagojenost vsebini prav ženam, tovari-šicam, delavkam, materam. Krivda na njih je le v tem, da si skozi vse čase in oblike ne prizadevajo še bolj dosegati mesta, ki jim gre. Le z delom, potrpežljivostjo in skromnostjo ne dosegajo družbenega priznanja o enakopravnosti v različnosti, ki jo nujno živimo kot biološka, družbenopolitična in še »kakšna« družba. Človeška vrsta pač ima še druge vidike in vrednote kot rastlinstvo in živalstvo, zato bi morali moški pristati na izenačenje v vrednosti. Kajti, živimo že v atomski dobi. Ko sem bil prisoten na eni izmed proslav, oz. kulturnih prireditev ob dnevu žena, na eni izmed velenjskih osnovnih šol, sem v slavnostnem nagovoru, ki ga je v imenu krajanov krajevne skupnosti predstavil edini prisotni tovariš (dovolj spretno, kulturno in prepričljivo seveda!), slišal tudi naslednje misli: »8. marec, praznik delovnih žena je od vseh delavskih praznikov še vedno najmanj prazničen. Zakaj? Zato, ker je na njegov račun narejenih veliko šal, ker ga marsikje še najbolj vneto proslavljajo moški, ker se marsikomu zdi, da je predpasnik sila ustre- zno osmomarčevsko darilo. Tega praznika se še najbolj veselijo v cvetličarnah, kjer v tem času lahko podražijo rože. Na televiziji izrabljajo medij za prodajo dišečih vodic in njihovih vonjev, brez katerih sodobna ženska ne more živeti. Nekateri kolektivi omogočijo sodelavkam prost dan in tako so vsi še kar zadovoljni ...« V nagovoru, polnem iskrenosti in realnih ugotovitev, seje zrcalilo žensko avtorstvo, saj je bilo povedano, da se ženske v času narodnoosvobodilne vojne niso borile za enakopravnost, ampak ENAKOPRAVNO z moškimi. Tudi takrat, ko nam je v družbi težko, hudo in so potrebne vse sile ter sposobnosti, se ne delimo po spolu. Ob tem se seveda poraja vprašanje, zakaj se ženske kot družbena kategorija obravnavajo kot nekakšna tuja sila, ki se bori za enakopravnost. In v tem boju ne dosega ničesar. Dan, ali celo kar teden povečane prodaje in razprodaje, pa ne samo blaga, kot je zapisal »Komunist«, izkoriščajo s pri-, dom tudi (ali predvsem) moški, ki izkoristijo priložnost (še eno izmed številnih) in stojijo tovari-šicam, ki si dajo duška s kozarcem več, ob strani in tako spet' triumfirajo nad žensko dušo, ne-redkoma tudi telesom. Po praznovanju nastopi spet daljše obdobje do naslednjega, ko se morajo ženske, žene in delavke, dokazovati v potu svojega obraza, za praviloma manjši mezdni zaslužek, za doseganje družbeno primerljivih samoupravnih in političnih funkcij, ki so stvar ugleda, ter naposled tudi v strokovnem uveljavljanju. No, resnici na ljubo povejmo, da je v svetu nekakšna enakopravnost moških in žensk že skoraj na skupnem imenovalcu, da pa še v večjem delu sveta ni niti govora o kakšnem izenačevanju ljudi po spolu. Zato moramo ceniti vsakršno prizadevanje naše družbe, tudi najmanjše delovne organizacije ali krajevne skupnosti, da poizkuša z različnimi aktivnostmi, predvsem pa neposredno ob delu, odločanju, nagrajevanju, izobraževanju, ipd., izenačevati pomen ene ali druge vrste ljudi. Težiti moramo k cilju, da je družba (tako tudi družina) sposobna nadaljevati delo, kulturo in če hočete tudi vrsto, združena v vsem, z vso različnostjo in potrebnim dopolnjevanjem. Temu pa posvečamo mnogo premalo pozornosti. Tako imenovani »dnevi« so bolj priložnost za lumparijo kot za resno obravnavo problemov. Vsebino moramo zagotavljati skozi leta in desetletja, kajti preoblikovanje družbenih vrednot traja kar cela stoletja. J. M. PISMA BRALCEV 0 PISMA Varstvo okolja v mozirski občini Zvoniti je treba pred točo Urejanje prostora in varstvo okolja je za Gornjo Savinjsko dolino še posebej pomembno. Kot povsod drugod so posegi v prostor opredeljeni z dolgoročnim in srednjeročnim načrtom in na podlagi tega z izvedbenimi akti. Pri tem poudarjajo, da so zakonske opredelitve na tem področju načelno sicer zelo dobre, večji pa je problem usklajevanja stališč posameznih uporabnikov prostora, ki jih je razumljivo veliko. Prostor je seveda občutljivo področje, ki slabih in nepravilnih odločitev ne sme biti deležen. Življenje jasno potrjuje dejstvo, da je napake pri posegih v prostor težko ali nemogoče odpravljati. Težav pri urejanju prostora je še veliko več. Nujno je namreč povezano s sodelovanjem zunanjih strokovnih ustanov, ki izdelujejo posamezne dokumente, pri tem pa je strokovnost velikokrat podrejena komercialnim vidikom. Druga ovira so kadrovske težave v sami družbeno-poli-tični skupnosti in tretja zahtevno usklajevanje interesov, ob tem problematike zagotavljanja sredstev za izdelavo teh dokumentov sploh ni treba omenjati. Prav tako veliko govorimo in pišemo o varstvu okolja. V mozirski občini je v ospredju varstvo zraka in voda. Ne glede na vse ovire in težave, bi na teh dveh področjih mozirska občina morala storiti več, kot je doslej. Zgolj ugotavljanje dejstev, opozarjanje in tarnanje je premalo. Potrebni so ukrepi, ki bodo sedanje stanje vsaj ohranili, če že ne spremenili na bolje. Sedanja pot ne vodi nikamor in ni sprejemljiva. Osveščenost krajanov je že na dokaj visoki ravni, žal pa se precej posameznikov ne zaveda, koliko lahko vsak zase stori za lepše okolje. Ne z besedami, z vsakdanjim ravnanjem. Preveč se zanašajo na urejanje okolja ob »zunaj«. Tudi na ravni občine deluje komisija za varstvo okolja, vendar bo nujno njen program prenesti s papirja v dejanske ukrepe. Kaj pomeni divje odlaganje smeti in odpadkov ob rekah, v gozdovih in drugod ni treba posebej poudarjati. Osrednje odlagališče je urejeno, vendar se ga ljudje ne poslužujejo dovolj. Pri varstvu zraka se pojavljajo težave v nazarski lesni industriji. Nekaj ukrepov so sicer že sprejeli, za druge se še dogovarjajo in vsi lahko upamo na izboljšanje. Sicer pa ostaja dejstvo, da bi v občini morali izdelati spisek vseh onesnaževalcev in s tem bi bilo varstvo okolja lažje. Lani so v mozirski občini veliko pozornosti namenjali varstvu voda, letos jo bodo še več. Tega problema se ljudje ne zavedajo dovolj. Na tem področju gre namreč predvsem za nevarnost odplak, ki so pod zemljo in torej »nevidne«. Študija o čiščenju voda za vso občino je pripravljena. Za Nazarje in Mozirje je primarni vod že zgrajen, je pa brez čistilne naprave »mrtev«. Zanjo bodo letos pripravili dokumentacijo in pričeli s prvimi deli. Skoraj odveč je podatek, da uresničevanje teh zahtevnih nalog zavlačuje pomanjkanje sredstev. Pri odločanju o čiščenju voda v ostalem delu Gornje Savinjske doline so upoštevali njeno razprostranjenost in druge značilnosti, ki ne omogočajo večjih in skupnih čistilnih naprav. Odločili so se torej za rešitve po posameznih večjih krajih, za biološki način čiščenja po sistemu »bio disk«. Ta omogoča postopnost izgradnje, enoten način čiščenja po vsej dolini zagotavlja lažje in cenejše vzdrževanje in ima še druge prednosti. Gornja Savinjska dolina zaenkrat torej še ni »preveč« onesnažena, vendar trenutno stanje ne sme biti razlog za samozadovoljstvo, prej nasprotno. Ukrepati je treba takoj, da bo vsaj takšna tudi ostala, če ne še lepša. Zato bo potrebno več osveščenosti med ljudmi, seveda več dela in volje, pogoj pa so seveda sredstva. Vsaj tu ne bi smeli varčevati. j. p. Predvolilna vKS Škale Konferenca, ki je bila v krajevni skupnosti dne 28. 2., se ne more pohvaliti z ne vem kako množično udeležbo krajanov. Priznam, da se je po vsej verjetnosti tudi mi ne bi udeležili, če nas ne bi s petka na soboto, za-metel sneg. Kaj ima sneg opraviti z volilno konferenco, bo razvidno iz tega dopisa. V soboto 27. 2., ko je nebo iz-kalilo svoj sneženi bes in je bilo snega do kolen, tam kjer so bili zameti, pa še čez, so pričeli pluži-ti. Cesta, ki pelje mimo naše kmetije, pa je ostala deviško nedotaknjena. Poprijela sem telefonsko slušalko, telefonirala na vse mogoče naslove, vendar ni bil prav nihče odgovoren in nihče ni vedel, kdo je plužil. Dobila pa sem nasvet naj se v nedeljo zglasim v prostorih KS, kjer bo že omenjena konferenca in bomo obenem rešili tudi ostale probleme. V nedeljo smo, sin, mož in jaz gazili sneg in do desetih bili v skoraj prazni dvorani. Krajevna skupnost Škale-Hra-stovec šteje približno devetsto duš, naj mi bo oproščeno, ker ne vem točnega števila. V dvorani pa nas je bilo, reci in piši 23, z besedo TRIINDVAJSET zdolgo-časnih obrazov. Poslušali smo monotono prebiranje imen, brezvoljno dvigovali roke, da nisem niti enkrat dvignila roke, ni nih- konferenca - Hrastovec če opazil. Sama sem razmišljala o petih vprašanjih, ki sem jih želela postaviti predsedstvu KS, ostali pa — ne vem. Morda so razmišljali o dobrem nedeljskem kosilu, saj so se kazalci na uri pomikali proti dvanajsti. Dočakala sem točko RAZNO. Postavila sem vprašanja, med ostalimi tudi to, zakaj skoraj leto dni nismo dobili niti enega vabila za sestanke, ki so bili v KS, potem glede pluženja naše ceste, njenega posipanja in pa zakaj mi predsedstvo ni odgovorilo na mojo pritožbo, ki sem jo pred letom dni naslovila na predsednika KS. Maloštevilni krajani so se dvignili s sedežev, pogledovali proti vratom, član predsedstva v KS pa mi je odgovoril, da to ni ne kraj in ne čas primeren za razpravo o problemih posameznih krajanov, da je to volilna konferenca in to moram vendar razumeti! Saj razumem, da je v naši družbi pač tako; POMAGAJ SI SAM IN BOG TI BO POMAGAL. Sama v boga pač ne verjamem, verjamem pa v dobrotlji-vost sončne toplote, ki nam je blagohotno stopila sneg in tudi v dolini žameten avtomobil, da smo ga po nekaj dneh dobili domov. Torej ta problem se je rešil in kaj bi še hotela več. Kljub vsemu pa se le sprašujem ali smo kmetje v tej dolini res samo nujno zlo? Kdaj bodo krajevni veljaki pripravljeni reševati tudi naše probleme, ali pa bo tudi tu potrebno tratiti čas po sodišču? Naj povem, da bi marsikaj bilo moč rešiti na ravni KS, tudi nesporazume med krajani, le malo dobre volje in zdrave logike bi bilo dobro imeti. O volilni oziroma predvolilni konferenci pa samo še to: mislim, da s takšno udeležbo in takšnim nezanimanjem pač ne moremo nikamor priti in tega zavoženega gospodarstva rešiti. Marija Krajnc HRASTOVEC 21 Onesnaženost zraka V tednu od ponedeljka, 22. februarja do ponedeljka, 29. februarja so bile tako polurne kot dnevne koncentracije žve-plovega dioksida na merilnih mestih v Zavodnjah, na Velikem vrhu in v Titovem Velenju pod dovoljenimi. Najvišjo dnevno koncentracijo so zabeležili v petek, 26. februarja na Velike vrhu in je znašala 0,18 mg žveplovega dioksida na kubični meter zraka (najvišja dovoljena količina je 0,30 mg). K.omite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolia občine Velenje s. stran nas cas NAŠI KRAJI IN LJUDJE _titov° velenie * 10-marca 1988 Krajevna skupnost Šoštanj Mestu več življenja Na zadnjem zboru krajanov so Šoštanjčani z zadovoljstvom ugotavljali, da so lanski program v celoti uresničili. Pred njimi pa so spet pomembne naloge. Kot je povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Matjaž Natek bodo letos rekonstruirali Tekavčevo cesto, na kateri bodo uredili tudi pločnik. Posodobili bodo parkirišča pri Tekav-čevi in obnovili del Aškerčeve ceste (od Trga svobode do glavne ceste). Prav tako bodo uredili del ceste Matije Gubca ter Koroško cesto od številke 18 do 23. Poleg tega pa bodo znatna sredstva namenjali za redno vzdrževanje makadamskih cest. Med nalogami, ki so si jih zapisali in tudi že potrdili na zboru krajanov, je tudi ureditev otroških igrišč, popravilo letnega kopalnega bazena, ki ga nameravajo odpreti že maja, vzdrževanje likovne galerije v vili Mayer in pa sofinanciranje čistilne naprave. To nalogo pa bodo uresničili šele potem, ko bodo videli, da se je Tovarna usnja zares odločno lotila ekoloških vprašanj. Očistiti je treba tudi strugo Pake. Upajo, da bo Nivo to svojo nalogo, še iz lanskega leta, kmalu opravil. Poleg tega pa bodo v Šoštanju pričeli tudi s pripravami za izgradnjo kabelsko distribucijskega sistema, veliko pozornosti pa bodo namenjali lepšemu videzu kraja. Med drugim bodo zasadili obrežje Pake. Nalog je torej zares veliko, zato se kar samo po sebi vsiljuje Taake podgane S tramovi podprta kopalnica v njej Čeprav radi zatrjujemo, da temu ni tako, pa je vendarle res, da je Šoštanj marsikdaj porinjen na stranski tir. Pogled skozi nekatera okna pač seže predvsem po Titovem Velenju. In zato bolj ko so problemi, takšni ali drugačni, oddaljeni, bolj postajajo zanemarljivi. »Taakšnele podgane,« zatrjujejo v KS Šoštanj, »kot kakšne mačke,« in razteguje-jo roke tja do pol metra,« se sprehajajo iz dveh podrtij v sosednji blok in hiše.« Lastnika Veplas in Kovi-notehna bi ti stavbi že zdavnaj morala porušiti, pa nič. In nikogar ni, ki bi jih po prstih. Stanovalci preganjajo podgane kot vedo in znajo. »Celo streljajo jih in to, prosim, sredi mesta,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Matjaž Natek. Potem se odpraviva do teh starih, nekoč velikih hiš. V ti- vprašanje, kje bodo dobili potreben denar? »Težko, zelo težko ga bo zbrati,« pravi Matjaž Natek. »Sredstva, ki jih dobimo iz občinskega proračuna ne zadoščajo niti za osebni dohodek tajnika. Nekaj denarja se bo nateklo iz samoprispevka, računamo pa na prispevke organizacij združenega dela, še posebej šoštanjskih termoelektrarn, ki morajo Šoštanjčanom, glede na škodo, ki jo povzročajo, vsaj na tak način nekaj povrniti.« V Šoštanju je bilo v zadnjem času veliko sestankov, na katerih so govorili o usodi tega mesta, ki leži na precejšnjih zalogah premoga. Kot je povedal Matjaž Natek, so predstavniki rudnika dvakrat sklicali krajane ogroženih območij. Prvič so se zbrali Metlečani, drugič tisti krajani Šoštanja, ki imajo svoje domove na takoimenovanem »šoštanj-skem trikotniku«. Pogovor je bil vsekakor zanimiv, vendar so imeli mnogi občutek, da je hotel rudnik dobiti predvsem sliko vrednosti objektov na tem območju. Prav zaradi te bojazni, so bili nekateri nestrpni in so postavljali številna vprašanja, predvsem o tem, če bodo dobili dovolj veliko odškodnino. Pri tem je namreč precej težav. Hiše so večinoma stare in če bi dobili odškodnino po dejanski vrednosti, si ne bi mogli zgraditi novih domov. Prav zaradi tega so krajani na zboru zahtevali, da mora rudnik pripraviti lokacijo nadomestnega naselja s projekti nekaj tipov hiš, ki bi jih krajani potem izbrali. Veplasova podrtija, v kateri so sti večji, Veplasovi, je bila včasih gostilna. »Previdno,« pravi domačin, »ko stopiva po spodnjih prostorih. »Vse je prepere-lo.« In res je tako. Kopalec v nadstropju se je z »bano« pred časom pogreznil nadstropje nižje. Da se mu kaj takšnega nebi ponovilo, je sedaj spodnje prostore podprl s tramovi. Minimalni življenjski pogoji so res raztegljiv pojem. Sosednja hiša je še slabša, le da stanovalcev ni več v njej- Šoštanjčani se zavedajo, da je to težko, vendar pa menijo, da je treba tudi njih razumeti. Mnogi med njimi, še posebej Metlečani, so se že morali preseljevati z ogroženih področij (Družmirja) in težko se bodo sprijaznili, da bodo morali dom spet.zapustiti. Prepričani so, da moramo njihove probleme skupno reševati, saj je energetika tudi vprašanje celotne Slovenije. Šoštanjčani tudi niso zadovoljni z dolgotrajnimi pripravami na revitalizacijo in prepočasnim razreševanjem urbanističnih vprašanj. Tako so dolgo čakali na urbanistični načrt svojega mesta, zdaj pa se je zakonodaja spremenila, tako da potrebujejo urbanistične zasnove. Upajo, da njihova priprava ne bo spet tako dolgotrajna, da bi podobno kot v preteklosti, ovirala njihov razvoj. Za konec pa morda še nekaj njihovih želja. Radi bi, da se Šoštanju vrne kakšen upravni »urad«, pa mogoče del rudniške uprave in morda še kaj. Tako bi se povečalo število prebivalcev, tudi takšnih, ki bi imeli svoja delovna mesta v domačem kraju in prav gotovo bi bili pripravljeni več narediti za mesto. Takšnih krajanov je zdaj bolj malo, krajevna skupnost sama pa nima potrebne moči. Največji dokaz za to so prizadevanja in zahteve krajevne skupnosti, da morata Kovinotehna in Veplas odstraniti svoje nedostojne objekte, ki kvarijo podobo mesta, pa vedno znova naletijo na gluha ušesa. B. Zakošek še tri stanovanja »Tukaj se zadržujejo podgane,« pravi Matjaž Natek. Zares mi, ko se stegujeva skozi polkne v razpadajočo notranjost, nobena ne skoči pred objektiv, a verjamem mu na besedo. Pa tudi, če podgan nebi bilo, takšne podrtije v središče naselja, ki je mesto, ne sodijo. In nekaterim odgovornim bo očitno moral pogled seči tudi malo dalj, kot do bližnjih blokov. (bz) KS Center Levi breg Je zatajil Kabelska televizija tudi pri nas postaja vse bolj stvarnost in ne več zgolj želja. V nekaterih velenjskih krajevnih skupnostih je izgradnja v polnem razmahu, zlasti v tistih, ki so to izgradnjo vključile v program zadnjega samoprispevka. Najdlje so v krajevni skupnosti Šmartno pri Titovem Velenju, kjer kabelsko televizijo že z veseljem gledajo. In kako je v tistih krajevnih skupnostih, ki kabelske televizije niso načrtovale v programu samoprispevka? Med te sodi tudi krajevna skupnost Center — levi breg. Že uvodoma je potrebno zapisati, da so Izgradnjo preložili na kasnejši čas predvsem zato, da bi najprej opravili najnujnejša dela, kot so izgradnja poševnih strešnic na nekaterih- stanovanjskih hišah z ravnimi strehami, obnovo Titovega trga in podobno. Dodajmo še to, da v tej krajevni skupnosti sprva ni bilo posebnega zanimanja za kabelsko televizijo, v lanskem letu pa se je to mnenje bistveno spremenilo in na tem področju so pričeli pospešeno delati. Kako daleč so s pripravljalnimi deli je predsednik sveta krajevne skupnosti Gvido Ovnik povedal naslednje: »Lani, 24. decembra, je svet naše krajevne skupnosti potrdil predlagani 13-članski gradbeni odbor za izgradnjo kabelske televizije v naši krajevni skupnosti in mu tudi naložil naloge, ki naj bi jih opravil v roku enega meseca. Med njimi je bil zapisan predlog izgradnje, ki naj bi bil čimbolj ekonomičen in kar se da , poceni. Nadalje kaj pomeni to za krajane, koliko jih bo stalo, kako bodo odmerili obveznosti upokojencem in podobno. Naloga gradbenega odbora je bila tudi, Občinska gasilska zveza Občni zbor ir v Skalah V soboto, 12. marca, se bo 18. uri v gasilskem domu v Skalah pričel občni zbor občinske gasilske zveze Velenje. Delegati in gostje bodo med drugim poslušali poročila o preteklem delu in sprejemali delovni in finančni načrt za letos. Prav tako bodo volili novo predsedstvo, nadzorni odbor, samoupravno razsodišče, imenovali bodo komisije, sektorske poveljnike in izvolili delegate za II. kongres gasilske zveze Slovenije. Ob tej priliki bodo najzaslužnejšim članom podelili priznanja. b. m. Konferenca ZS Gorenje sozd Jutri konstitutivna seja Delegati konference Zveze sindikatov Gorenja sozd se bodo jutri sešli na konstitutivni seji. Na njej bodo ocenili svoje delovanje v lanskem letu ter sprejeli programske smernice do leta 1990. Za novega predsednika Konference ZS Gorenja sozd je predlagan Vlado Rančigaj, do sedaj pa je konferenco uspešno vodila Marjana Koren. (mkp) gradbeni da vsem krajanom pošlje pisne izjave, na katerih naj bi bili opisani pogoji, v koliko obrokih bo potrebno pokriti stroške ter predlog o spremembi namembnosti dela denarja 4. samoprispevka, ki bi ga namenili za izgradnjo kabelske televizije. Za 18. februar je bil sklican skupni sestanek sveta KS Center — levi breg in predsedstva krajevne konference SZDL, na katerem naj bi med drugim obravnavali tudi poročilo predsednika gradbenega odbora o opravljenih nalogah. Kljub temu, da' je bil predsednik osebno vabljen, se seje ni udeležil, rekoč, da nima časa. Podal je le pisno izjavo, ki je bila zgolj osebna in ne celotnega odbora, kajti ta se v tem času ni sestal. Iz poročila gradbenega odbora je bilo namreč razbrati dvom v pripravljenost krajanov za izgradnjo kabelske televizije, zlasti glede denarne soudeležbe vseh, ki bodo pristopili k Društvo upokojencev iz Titovega Velenja, ki združuje upokojence Vinske gore, Šentilja, Pake in Kozjaka, Šaleka in Gorice, Kono-vega in Šembrica, Hrastovca in Cirkovc, Plešivca, Škal in mesta Titovo Velenje, je zadnjega decembra lani štelo 2.391 članov. V začetku vsakega leta si društvo zastavi terminski delovni program. Ta je podrobno opisan v biltenu, izvršilni odbor, predsedstvo in komisije pa ga preko vsega leta uresničujejo in spremljajo izvajanje teh nalog. V preteklem letu so največ razpravljali o gmotnem položaju upokojencev, na dnevnih redih sej pa so bila še druga pomembna vprašanja, nujna za nemoteno delo društva. Ob tem ne smemo pozabiti obiskov bolnih in nepo-kretnih upokojencev in sicer med tednom upokojencev in ob 29. novembru, ki so jih opravili člani izvršilnega odbora in obiskane tudi skromno obdarili. odbor? izgradnji. Zaradi neresnega pristopa gradbenega odbora k nalogam, ki so mu bile zaupane, smo na seji sveta KS 23. februarja sprejeli sklep, da mora gradbeni odbor v roku 14 dni na svet KS dostaviti celotno dokumentacijo o izgradnji kabelske televizije v naši krajevni skupnosti.« Menimo, da k temu ni potrebno kaj posebnega dodajati. Iz prej napisanega je jasno zakaj KS Center — levi breg z izgradnjo toliko zaostaja za ostalimi krajevnimi skupnostmi. Pred zaključkom redakcije smo zvedeli še naslednje. Za jutri, v petek, je sklican sestanek vseh predsednikov hišnih svetov te krajevne skupnosti, sklicujeta ga svet KS in gradbeni odbor, na njem pa se bodo pogovorili o pogojih in rokih plačila in vsem drugem. Torej kaže, da se bo stvar le premaknila z mrtve točke. Upajmo, da uspešno. B. M. Prav o teh vprašanjih so v petek na letni konferenci društva tudi spregovorili delegati in med drugim ugotovili, da je bilo društvo v preteklem letu zelo delavno in uspešno. To so pokazali rezultati dela in cela vrsta aktivnosti, ki so se zvrstile preko vsega leta. Sledilo je finančno poročilo in predlog finančnega in delovnega načrta za letošnje leto. Od sprejetih sklepov velja omeniti, da bo v prihodnje komisija za socialna vprašanja razširjena, namesto treh naj bi štela pet ali več članov. V bodoče naj bi namreč komisija nudila tudi pomoč nepokretnim upokojencem na domovih. Na koncu konference so delegati menili, da si naj društvo tudi v bodoče kar najbolj prizadeva za dobro počutje in gmotno varnost vseh svojih članov, vsaj v tolikšni meri kot v preteklem letu. B. Mugerle Vinska gora Proslava za praznik žena Krajevna skupnost Vinska gora in njene družbenopolitične organizacije bodo v soboto, 12. marca, ob 17.30 pripravile proslavo ob dnevu žena, 8. marcu. Pokroviteljstvo so prevzeli tamkajšnji obrtniki, sodelovali pa bodo učenci osnovne šole, malčki iz vrtca in prosvetno društvo. Vse žene bodo pogostili, za prijetno razpoloženje pa bo poskrbel ansambel Stopar. Otvoritev razstave skulptur Vlaste Zorko V Galeriji Kulturnega centra bodo odprli jutri, v petek, 11. marca ob 19. uri razstavo skulptur Vlaste Zorko. Razstava bo odprta do 20. aprila. Kulturni program ob otvoritvi bodo pripravili mladi umetniki iz Lokovice. Krajevna skupnost Skorno-Florjan Gradijo železniško postajališče Srednjeročno obdobje seje prevesilo v drugo polovico in v krajevnih skupnostih Šaleške doline krajani hitijo uresničevati začrtane naloge. Nobena izjema pri tem niso krajani Skornega, Florjana ter Pohrastnika. Letošnaj mila zima jim je prišla kar prav, saj imajo nerešenih komunalnih vprašanj zelo veliko. Tako v tem času pridobivajo potrebno dokumentacijo za nadaljevanje del za izgradnjo primarnega toplovodnega omrežja, gradijo železniško postajališče pri Puharskem mostu, dopolnjujejo sistem kabelskega TV omrežja. O slednjem so najprej spregovorili in se lotili akcije krajani Pohrastnika. Zaradi soteske Penk in slabega TV sprejema pa o njegovi izgradnji razmišljajo še krajani preostalih dveh zaselkov. -tap- Stanovanjska zadruga Streha Še nekaj parcel na Gorici-jug Stanovanjska zadruga Streha pridobiva vedno nove člane, ta čas jih je vanjo vključenih že dvesto deset, največ od tega no-vograditeljev, precej pa je tudi tistih, ki so se odločili za obnovo stanovanjskih hiš. Svojim članom so v začetku leta zagotovili tudi nekaj novih parcel, točneje enaindvajset na področju Gorice — jug. Parcele so komunalno urejene in petnajst so jih že prodali, na voljo jih je še šest. Komunalno urejena parcela velja približno dvajset milijonov. Za vse, ki so kupili te parcele, pa na zadrugi že urejajo in pridobivajo vsa potrebna soglasja za izdajo gradbenih dovoljenj. (mkp) Delegati konference so delo društva ocenili za uspešno Društvo upokojencev Titovo Velenje Največ o gmotnem položaju 10. marca 1988 * titovo velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE •k stran 7 Teden boja proti raku V organizaciji sekcije društva za boj proti raku, ki deluje v Titovem Velenju, je bilo v skupščinski dvorani prejšnjo sredo (2. 3. 88) organizirano predavanje o obolenjih za rakom, predvsem pa o vseh vidikih življenja, obo-levanja, zdravljenja in rehabilitacije po uspešnem "zdravljenju, povezanih s to nevarno, ogrožajočo boleznijo, ki je tudi na našem področju močno prisotna. Udeležencem, slušateljem v prepolni dvorani Skupščine občine Velenje, občanom, zdravstvenim in socialnim delavcem ter pacientom, je nazorno predstavila problematičnost bolezni, ki se izkazuje v mnogih oblikah in je še vedno v visokem odstotku smrtonosna, dr. profesorica Božena Ravnihar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani. Snov je razdelila na poznane oblike razširjanja bolezni, na verjetnost in vzročno zvezo nastajanja obolenj, na načine in možnosti pravočasnega odkrivanja bolezenskih znamenj (kot pomembnega momenta za uspešnost zdravljenja in ozdravitve!), govorila je o izkušnjah v svetu in o analizah obolevanja ter zdravljenja pri nas. Ob zaključku je spregovorila tudi o pomenu zdrav- stvene vzgoje kot preventive, o delovanju društva za boj proti rakastim obolenjem, o pomenu pomoči bolnikom in bivšim pacientom, ter o vlogi in načinu dela sekcije takega društva. Prisotni so priznani strokovnjakinji zastavljali vprašanja in dobili strokovne odgovore. Povedali so še in povabili občane in prisotne k delu sekcije društva onkoloških bolnikov pri Zdravstvenem centru Velenje. Člani se sestajajo vsak tretji torek v mesecu ob 18. uri v dvorani Zdravstvenega doma v Titovem Velenju. Prihodnjo izobraževalno obliko bodo posvetili prehrani, in kirurgiji, ki je pomembna preventivna kategorija ter prehrani kot pomembnem dejavniku v času bolezni, zdravljenja in po okrevanju. Predavanje je bil pomemben prispevek velenjske sekcije v tednu boja proti raku. Jože Miklavc Današnji sprehod med knjižnimi policami pionirskega oddelka knjižnice Ivana Napotnika v Titovem Velenju začnimo z zanimivim delom Zakajček. Zakaj? Otroci in odrasli, skratka vsakdo, se kdaj sreča s kakšno zanimivostjo v naravi, v vsakdanjem življenju, ki si je ne zna do konca pojasniti. V zadregi si zastavlja vprašanje, zakaj, kako. Odgovore nanje poskuša najti v kakšnih priročnikih. Prav Zakajček je eden takšnih priročnikov. V njem je zbranih okrog 200 naj- Ljudska tehnika Šmartno ob Paki Tehnično kulturo še vedno premalo cenimo »Značilnost delovanja članov društva Ljudske tehnike iz Šmartnega ob Paki od zadnje do nedavnega občnega zbora je bilo prilagajanje potrebam in aktivnostim ter seveda možnostim glede na kadrovske in materialne potrebe. Naloge, ki smo si jih zastavili v lanskem delovnem programu, smo v glavnem tudi uresničili«. Takšna je bila osnovna ugotovitev ob oceni opravljenega dela na rednem letnem občnem zboru tega društva. Slednje velja prav za vse sekcije društva, pa naj si gre za avto-moto, raketarsko, modelarsko, ... ob koncu tudi inovator-sko sekcijo. 214 članov avto-mo-to sekcije je namenilo lani največ skrbi delu z mladimi na osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. Zanje so organizirali prometni krožek, sodelovali pri izvedbi izpitov. V sodelovanju z Avtomoto zvezo Slovenije pa so med drugim organizirali testiranje osebnih avtomobilov za člane sekcije. Čimveč dogodkov v kraju so poskušali zabeležiti na filmski trak člani foto-kino sekcije. Ti se že ponašajo z bogatim kulturnozgodovinskim izročilom, ki ga sproti dopolnjujejo z novejšimi dogajanji. Tako so pridno pritiskali na sprožilec kamere ob praznovanju 150-letnice šmarške šole, ovekovečili prizadevne gasilce Šmartnega ob Paki in Paške vasi pri zidavi domov ter svečani predaji novih vozil,.. . Na pobudo zagnanih posameznikov so lani v drušvu Ljudske tehnike ustanovili sekcijo inovatorjev. S čim vse so se ukvarjali, pove samo njeno ime. Precej s ponosom lahko gledajo člani na opravljeno delo zlasti na področju razvojnih projektov, kjer so med drugim razvili fami-lije merilcev pretoka, toplotni čr-palni agregat, mikroračunalniški krmilnik, samozaporno gonilo, itd. Modelarji so delovali v dveh skupinah. Ukvarjali so se predvsem z gradnjo zahtevnih radijsko vodenih modelov letal in čolnov. Tudi z raznimi priznanji se lahko pohvalijo, saj je Matjaž Dvornik dosegel na republiških in zveznih tovrstnih tekmovanjih zavidljive rezultate. Trije modeli raket za zadevanje v cilj pa so rezultati vestnega dela članov raketne sekcije, ki so med drugim uspešno predstavili svoje modele na raznih razstavah. Merilo prizadevnosti so rezultati, nenazadnje pa tudi priznanja. Kar nekaj jih že hranijo šmarški ljubitelji dejavnosti tehnične kulture. Lani so jim dodali še pet zveznih ter tri priznanja Avto-moto zveze Slovenije. Že dolgo vemo, da je tehnična kultura sestavni del vsakega izmed nas. Z njo se srečujemo na vsakem koraku. Nepogrešljiva je pri hitrem razvoju znanosti in tehnologije. Zato je toliko bolj Humoristi že devetnajstič V Nami se bodo v soboto, 14. marca ob 19. uri zbrali »delegati« skupščine društva humoristov iz Velenja in okolice. Na devetnajstem tradicionalnem »šovu« bodo poleg obveznega programa »predihali« najaktualnejše dogodke v občini, kot osrednjo temo pa bodo obravnavali nadaljevanje AFERE AGROKOMERC, ki bi sicer prehitro zašla v pozabo. Humoristi so kljub kadrovskim spremembam pred leti uspeli »sanirati« vodenje in tako izvajajo program satire, humorja, družabnosti in še česa, naprej, dvajsetemu jubilejnemu kongresu naproti, ki bo že čez pičlo leto. Zanimanje za to prireditev je seveda tradicionalno »nenormalno« in velenjska Nama se bo spet tresla od smeha. Jože Miklavc MILIČNIKI SO ZAPISALI ZAŽGAL AVTO Malo čez tretjo uro ponoči, 1. marca letos, so klicali stanovalci s Cankarjeve 2 v Titovem Velenju na Postajo milice, da neznanec vlam-Ija v avtomobile na dvorišču. Miličniki so pohiteli na kraj dogajanja, med tem pa so stanovalci že pogasili požar v avtomobilu V. T. Neznanec, kasneje so miličniki izsledili, daje to E. P. je polil prednje sedeže avtomobla z oljem in to zažal. Prijavili so ga na temeljno javno tožilstvo. MLADOLETNIKI LOMILI OGLEDALA Malo po pol noči, 5. marca letos je patrulja miličnikov na rednem obhodu, izsledila mladoletnika I. V. in S. Z., ki sta potrgala 16 vzvratnih ogledal z osebnih avtomobilov. UKRADEL SMUČI Iz kleti Bojana O. iz Šaleka je v noči na 7. marec neznani storilec ukradel tri pare smuči in smučarske čevlje. GROZIL GOSTOM Okoli 20. ure, 5. marca je vinjeni Ibrahim S. razgrajal in grozil gostom v Kava baru. Posredovati so morali miličniki, ki so kršitelja zaradi suma, da bo z dejanjem nadaljeval, prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do istreznitve. NEPRAVILNO PREČKAL CESTO Nemški državljan Rainhard Kripler, 1956, je 7. marca okoli 19. ure prečkal magistralno cesto Titovo Velenje —Celje v bližini bencinskega servisa, izven prehoda za pešce. Stopil je pred avtomobil CE 190-764, ki ga je vozil Janez Zaveršnik, 1956. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je pešec hudo telesno poškodval. ZBIL OTROKA Voznik osebnega avtomobila CE 219-168 Anton Dvorjak, 1956, je 7. marca malo po 19. uri na lokalni cesti v Hrastovcu zbil štirinajstletno Mojco Siter, ki je dobila pri tem hude telesne poškodbe. nesprejemljivo takšno pojmovanje kulture, ki omogoča le duhovno življenje in ustvarjanje, tehnika pa naj bi bila le osnova za proizvodnjo brez lastne umskosti ter ustvarjalne dejavnosti človeka. Tehnična kultura je popolnoma vtkana v naš vsakdan in praktično ni področja, na katerem ne bi imela svojega pomena in namena. Žal, se tega mnogi, tudi najbolj odgovorni, ne zavedajo dovolj dobro. Če bi se, potem tovrstna dejavnost v naši občini ne bi bila potisnjena ob rob kot je. Samoupravne interesne skupnosti bi veliko bolj dosledno izvajale dogovor o njenem rednem financiranju. Tako pa so se morali člani Ljudske tehnike in Šmartnega ob Paki namesto z uresničevanjem nalog v avto-mo-to, foto-kino, modelarski in raketni sekciji precej več ubadati s pridobivanjem denarja. O njihovem delovnem programu za letos le to, da se bodo bolj ali manj držali smernic iz preteklega leta. Delu z mladimi so že prejšnja leta namenili posebno skrb. Tudi letos bodo ti v ospredju. Dokaj pester delovni program so pripravile vse sekcije, posebej obširnega so si zadali člani lani ustanovljene inovator-ske sekcije. Vsekakor bodo dejavnost morali, če to hočejo ali ne, prilagoditi finančnim možnostim. »Že zdavnaj bi vrgli puško v koruzo,« pravijo, »če bi med nami ne bilo zagnanih amaterjev.« Vsi skupaj pa si na moč želijo, da bi v tem letu lahko več časa in dela namenili dejavnosti, mnogo manj pa zbiranju denarja za redno dejavnost. -tap- bolj pogostih vprašanj, na katera odgovarjajo strokovnjaki s kratkimi, jasnimi in vsem razumljivimi odgovori. Veste, zakaj je morje slano? Zato, ker je v njem sol, ki jo prinašajo reke. Te med svojim vijuganjem po kopnem sproti topijo vse mogoče minerale. V oceanih vsega sveta je menda toliko soli, da bi z njo lahko prekrili vse celine na zemlji s 60 metrov debelo plastjo. Če vas zanima še kaj, sežite po Zakajčku. Poleg tega dela bodo mladi bralci lahko izbirali še med drugimi novostmi: Krila vojne, iz ilustrirane zgodovine letalstva, v zbirki Kdo je izšla knjiga Kdo je ustvarjal zgodovino, zanimivo pa je tudi delo Milene Batič Mlada Breda ter Zgodovina Koroških Slovencev od leta 1918 do danes. Športniki pa zagotovo ne bodo prezrli knjižice Igra za vsakogar — tenis. Pa še nekaj statističnih podatkov: prejšnji mesec je pionirsko knjižnico obiskalo 2499 mladih bralcev, na novo se jih je vpisalo 35, izposodili pa so si 4821 del. Od tega nekaj več kot 440 strokovnih. Živeti modro, avtorja dr. Marka Strleta, je delo, ki so ga odrasli bralci že prejšnji mesec pridno prebirali. Vendar je po mnenju knjižničark oddelka za odrasle toliko zanimivo, da ga je vredno predstaviti tudi tistim, ki ga še niso vzeli v roke. Marko Strle je končal medicinsko fakulteto v Ljubljani. Ob študiju se je ljubiteljsko poglabljal v vsa mogoča izročila o naravnem zdravilstvu. Tako se je odpravil iskat vzhodnjaške skrivnosti starega zdravstva, zdravljenja in energije v nas. Zdravnik Marko Strle v svoji knjigi pojasnjuje, da človek s pritiskom, masažo učinkuje na točke telesa in s tem res uravnava energijski tok v svojem telesu, Pri tem človek mora doseči ravnovesje v sebi, saj to vpliva na telesno in duševno počutje ter obnovi notranji mir in harmonijo. Pot, ki nam jo ponuja vzhod, je preprosta in zahtevna obenem, saj je treba poiskati ravnovesje v sebi in z okoljem, ki nas obdaja. Družinsko kroniko treh generacij poljskih Židov, ki se naselijo v ŽDA, je napisala Belva Pia-in. Svojemu delu pa je dala naslov Zimzelen. Čeprav usoda poljske Žide neusmiljeno premetava sem ter tja, se ti ne uklonijo. Skozi življenje jih vodita upanje in ljubezen. 1843 bralcev tega oddelka sije v mesecu februarju izposodilo več kot 4100 del. Največ je bilo med njimi leposlovnih, kot so Lezi med leve, Razred, Mistralo-va hči, Parfum, Šerugovo Potovanje k ljudem. Na novo se jih je vpisalo 40. V tem mesecu bodo imeli ljubitelji lepe pisane besede na voljo le malo novosti, saj bodo tokrat na knjižnih policah našli le malo romanov, zato pa več raznih priročnikov. Skromno zbirko romanov bodo dopolnile Pesem o Bernardki Franza Wer-felfa, Sužnjevo srce, knjiga Clau-de Simon Flandrijska cesta, Bal-sacova Vojvodinja de Langeais, Bledoličnik je dal svojemu delu naslov znani pisatelj Edgar Wal-lace, Becker pa Dovolite, ime mi je Cox. Če pa ste se morda odločili, da boste ta mesec raje vzeli v roke katero od strokovnih novitet, potem izberite med Švicarsko čarobno formulo Antona Rupnika, delom Jerneja Vilfana Ob kresu komunizma in Bogdana Pogačnika Pel je za vše. MLADINSKA KNJIGA Čeprav je bil mesec februar bolj sušen mesec za delavce v velenjski Mladinski knjigi, so kljub vsemu ti imeli na zalogi dovolj najbolj iskanih del. To so bila Demonski ljubimec, prav tako razprodani sta obe deli Iz domače lekarne in priročnik Živeti modro Marka Strleta. V presojo bralcem pa tokrat ponujajo delo Ljubezen nam je vsem v pogubo Ivana Tavčarja. Zanjo boste odšteli 22 tisočakov. Približuje se tudi spomladanska gobarska sezona in morda vam bo prišel prav priročnik Nabirajmo užitne gobe (4400 dinarjev). — tap— Držimo pesti PROMETNA VARNOST Čeprav je držati fige ali pesti, priljubljena gesta, ob kateri komu pomagamo, pa v zvezi s prometno varnostjo najbrž ne bo preveč uporabna. Čeravno gre včasih za naključje, da jo človek v prometu »za las zvozi«, šteje predvsem pis-hofizična pripravljenost udeležencev v cestnem prometu, stanje vozil in drugih prometnih sredstev ter prometno komunalnih naprav (cest, znakov, označb, železniških tirov, idr.). Iz poročila Postaje milice Titovo Velenje povzemamo nekaj podatkov in na osnovi njih primerjamo stanje varnosti v cestnem prometu za preteklo leto. Statistika ni vedno pravo merilo za dogodke, še posebno, če gre za človeška življenja, za travme, povezane z njimi, za trajne poškodbe, invalidnost in materialno škodo, ki v seštevku siroma-ši narod. Pa, vendarle, opreti se moramo na vse kazalce, s katerimi poizkušamo najti vzroke za žrtve in jih sistematsko odpravljati. Stanje prometne varnosti v letu 1987 se v primerjavi z letom pred njim ni bistveno poslabšalo. Prvi meseci lanskega leta so bili »črno četrtletje«, kasneje pa se je umirilo tako število nezgod v cestnem prometu kot tudi njihova resnost. V sodelovanju več dejavnikov in prizadevanjih nekaterih (tudi posameznikov), lahko ugotovimo zmanjšanje števila nezgod s smrtnim izidom na 10 (z 11 primerov v predhodnem letu) ob hkratnem porastu števila udeležencev v cestnem prometu in povečanega števila na novo registriranih vozil. Vendar pa rezultat za vse, ki si prizadevajo za večjo varnost prometa, še zdaleč ni zadovoljiv, nasprotno, zaskrbljujoče je število nezgod s telesnimi poškodbami 103 (!) v primerjavi s predhodnim letom (92). Trendi nezgodništva v prometu so bili v preteklem letu v Sloveniji nad pričakovanji slabi, zato uvodna ocena, da se je stanje umirilo, le deluje vzpodbudno na vse, lahko tudi na vse ob- Z obnovo nekaterih odsekov cestišč s potrebno prometno signalizacijo, z izgradnjo asfalta in drugimi posodobitvami, ki smo jih uspeli investirati iz samoprispevka ter iz sredstev komunalne ter skupnosti za ceste, je bil gotovo storjen pomemben korak varnosti naproti. Če naštejemo le nekaj izboljšanih prometnic: Partizanska cesta skozi Pesje, Šaleška cesta je pred tunelom dobila urejen odcep z, mostom čez Pako ter povezavo s Šalekom in Šalekom III. Obvoznica starega dela T. Velenja proti Šentilju do Kavč, obnovljena cesta republiškega ranga proti Slovenj Gradcu z regulacijo Pake in eliminiranjem poplavnega področja, nova obvoznica v Paški vasi do Gavc, dokončno urejena severna obvoznica iz Titovega Velenja do Topolšice ter nadaljevanje rekonstrukcije Kidričeve ceste z novim mostom, so le temeljne cestne pridobitve, ki so in še bodo bistveno vplivale na varnost. Med problematične cestne odseke pa sodijo (še vedno nerešene naloge) križišče Tomšičeve in Jenkove ceste (semafor), Partizanska cesta od križišča Foitove s Celjsko cesto do odcepa proti pokopališču v Podkraj (ureditev pločnikov in kolesarskih steza), in nekatere ceste v krajevnih skupnostih občine Velenje. Med pogoste vzroke za zmanjšano varnost in hude posledice sodijo tudi subjektivni vzroki. Postaja milice Velenje uradno ugotavlja, da se je poslabšala splošna disciplina v prometu, neupoštevanje omejitev in prepovedi, zlasti neupoštevanje prednosti ter »rdečega signala« na semaforih, nepripenjanje z varnostnim pasom, vožnja pod vplivom alkohola, vožnja brez vozniškega dovoljenja ter vožnja vozil brez prometnega dovoljenja. Poseben problem je predstavljalo nezadržno divjanje mladih kolesrjev in mopedistov po površinah, namenjenih pešcem. Krivi so tudi vozniki in strokovno osebje OZD v primerih, ko neustrezno opremijo, naložijo in to-vorijo nevarne snovi ter tovore večjih dimenzij in z njimi preo-bremenjujejo vozila. Tudi prevoz potnikov v javnem avtobusnem prometu je še vse prej, kot zgolj kulturen in varen prevoz oseb, za katere cestno prometna zakonodaja odreja še posebne varnostne mere. In kako je Postaja milice v sodelovanju z Upravo za notranje zadeve iz Celja ukrepala za iz- boljševanje prometne varnosti? Iz poročila je razvidno, da so s povečanim nadzorom miličniki le nebistveno vplivali na direktno varnost, da pa so vložili za kar 200 (!) odstotkov več predlogov sodniku za prekrške in drugim preiskovalnim organom. Sodelovanje z vzdrževalci cest (Ve-kos, Cestno podjetje Celje) je bilo na primerni ravni, še zlsti pozimi. Z AMD, ZŠAM, AMTK in SPV Velenje pa je bilo sodelovanje že tradicionalno dobro. Pomembnih skupnih akcij na šolah, na tekmovanjih, ob prvih šolskih dneh, ob naravoslovnih ekskurzijah za šolarje ter pri izvajanju celoletnega programa SPV Velenje, so se delavci Postaje milice iz Titovega Velenja vedno vključili. Sem pa sodi tudi sodelovanje in povezovanje z oddelkom za promet in inšpekcijskimi službami SO Velenje ter v zadnjem obdobju vse več z gasilsko enoto SIS in GD Titovo Velenje. Miličniki so ukrepali, ko je bilo to neizbežno ali potrebno. Sodnikom za prekrške so predlagali kar 1950 primerov, kar je za 1,5 krat več, kot leto poprej. Več kot enkrat več je bilo ugotovljenih prkrškov cestnem prometu (2499), denarnih kazni pa je bilo izrečenih kar 3026, ali trikrat več kot v letu 1986. Miličniki so morali odvzeti vozniška dovoljenja 219 voznikom, enkrat več, kot pred letom, odvzetih je bilo 152 prometnih dovoljenj, preventivnih opozoril pa je bilo izrečenih ali napisanih 185. Podatki kažejo, da se je ukrepanje milice mo- čno zaostrilo, pri čemer pa niso zabeležili nobene uradne pritožbe proti izvedenim ukrepom. Posledice navedenih aktivnosti so bile v globalnem smislu gotovo tudi pozitivne, saj ob splošni oceni ugotavljamo, da se je .število in resnost prometnih nezgod nekoliko umirila. Še vedno pa predstavlja črna bilanca lanskoletne prometne (ne)varnosti z 10 mrtvimi, 63 težko poškodovanimi in 77 lažje poškodovanimi na področju občine Velenje, skrb vzbujajoče stanje, zaradi katerega se nadaljuje intenzivna preventivna in represivna akcija vseh, za prometno varnost zadolženih in odgovornih dejavnikov. O analizi nezgod, vzrokih in povzročiteljih bomo poročali še prihodnjič, tokrat lahko zaključimo z ugotovitvijo, da se ob letošnjem stanju varnosti »lažje diha«. Doslej se ni še nihče smrtno ponesrečil, nezgod s težjimi posledicami pa je bilo tudi občutno manj kot v enakem lanskem obdobju. Zato le zaželimo, da se stanje ohrani čim dalj časa in kot radi rečemo, »držimo pesti«. Ob tem pa ni odveč spomniti voznikov, da sta življenje in varna vožnja predvsem v njihovih rokah. Jože MIKLAVC 8. stran * naS C9S KULTURA Titovo Velenje * 10. marca 1988 DVIGNJENI ZASTOR 78 Občina Mozirje Kultura — živa vez med ljudmi Mladi iz Nazarij so s svojo novo igro samo v svojem kraju trikrat napolnili dvorano S prireditvami konec prejšnjega tedna so v mozirski občini sklenili letošnji mesec kulture, ki so ga ob slovenskem kulturnem prazniku tokrat pripravili tretjič zapored. Organizatorja, zveza kulturnih organizacij in kulturna skupnost občine Mozirje, sta z letošnjim izkupičkom še kako zadovoljna, z njima vred pa prebivalci in kulturni ustvarjalci vse Gornje Savinjske doline. Celovita ocena bo seveda izdelana kasneje, že prvi podatki pa so razveseljivi. V prireditve se je vključilo devet prosvetn!h društev, glasbena šola, delavska godba na »Kratki stiki« v sodelovanju med delovnimi organizacijami niso redkost. Katero varovalko je pri tem treba menjati, je stvar dogovora. Dogovor pa so besede in če so nepravilno ali celo malomarno uporabljene, je naslovnik upravičeno ogorčen. Takšen je bil tudi povod za pismo, ki nam ga je poslala tovarišica S. K.: »Zaposlena sem kot tajnica direktorja tozda v trgovinski delovni organizaciji. Sem ljubiteljica lepe besede, zato pri svojem delu, kolikor je mogoče, pazim na pravilno slovenščino, še posebej v pisni obliki. dogodek V Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega je bil 1. marca ob 19.30 koncert ob 80-letnici slovenskega skladatelja Pavla Šivica. Pripravili so ga učenci in učitelji te šole, posebno obeležje pa je pripravil mladinski pevski zbor glasbene šole s premierno izvedbo glasbene slike »Kajuh« in »Balada o Šarhu.« Prireditev je bila prav na predvečer 80. obletnice skladatelja, ki je koncertu prisostvoval in užival v izvedbi kar osmih svojih del. Osemdeset nageljnov pa je prejel tudi kot čestitko te ustanove. Ob tem je spregovoril in se pohvalno izrazil o delu te šole. Šivieova glasba je menda posebna in »baje« učenci ter študentje mnogokrat »preklinjajo« to drugačnost, ki pa se sliši kot mojstrovina, umetnost. Avtor je menil, da je preokret v komponiranju nastal pihala, šolska kulturno-umetni-ška društva in vzgojno-varstvena ustanova. Po vseh večjih krajih se je zvrstilo 44 najrazličnejših prireditev, ki so jih pripravili odrasli, mladi in najmlajši. Vseh nastopajočih je bilo skupno preko 740, s polnimi dvoranami pa jih je nagradilo kar 3.600 občanov. Skoraj četrtina vseh prebivalcev torej, kar je še posebej razveseljivo. Po nekaj letih premora so tokrat znova pripravili pregled kulturne ustvarjalnosti mladih »Naša beseda«. Poleg šolarjev, malčkov iz vrtcev in članov prosvetnih društev, so nastopile tudi štiri osnovne organizacije ZSMS. Tej prireditvi bodo morali v bodoče ponovno nameniti veliko pozornosti, vsaj toliko kot nekdaj. Zato se vselej zgrozim, kadar dobim v roke takšen ali podoben dopis, kot je ta, katerega fotokopijo vam pošiljam: zadeva: Vrnjena roba V prilogi dopisa vračamo vam art. 16946 — 12 kom katere ste nam vrnili z obrazložitvijo, da ste robo stornirali. Ker je dopis prišel, ko je roba že bila v skladišču, smatramo, da stornacije ne moremo sprejeti (naročeni so tudi že vsi ostali materiali). Prosimo, da artikle sprejmete nazaj, /a nastale eventu-elne problem pa bomo reševali ob rednem sezonskem znižanju. nekoč, šestdesetega leta, ko mu je njegov mentor Slavko Osterc dejal: »Ti, ne nosi mi farovških zadev.« Ob spremljavi Antona Acmana na klavirju, so nastopili Špela Močilnik, flavta, Zalika Klemene, flavta in Tanja Petrej na oboi. S klavirskimi skladbami so se predstavili Katja Marin, Mira Pernovšek in Jelka Veber. Glasbeno pesnitev »Kajuh«, na tekst Dušana Brešarja, so uspešno predstavili člani mladinskega zbora šole ob spremljavi solo klavirja, kontrabasa, in tolkal, ob vodstvu dirigentke Alenke Mlinšek. Obsežnejšo in zahtevno stvaritev Pavla Šivica (na tekst J. Snoja), Balada o Šarhu, so izvedli za zaključek svečanosti kot dober obet za uspešno delo tako zbora kot šole. Jože Miklavc Ob polnih dvoranah po večini krajev je najbolj razveseljiva ugotovitev, da na kulturnem področju deluje izredno veliko mladih. Vse skupaj seveda pove, da je kulturna tipamo, da bomo s skupnimi močmi prišli do boljšega poslovnega uspeha, zato vam se zahvaljujemo za razumevanje in koristimo prilike, da vas tovari-ško pozdravljamo. vodja prodaje konf. Menim, da bi morale tajnice oz. ad-ministratorke, ki dopise tipkajo, posvetiti več pozornosti jezikovni pravilnosti vsebine, tako slovnični kot tudi slogovni, saj smo me tiste, ki damo dopisu dokončno podobo. Čeprav nam šefi (direktorji) narekujejo tudi napake, smo jih dolžne sproti popravljati. Zdi se mi, da pri nastanku Novoteksovega dopisa REDNI KINO Četrtek, 10. 3. ob 18. uri ČRNA VDOVA - ameriški, triler. V gl. vi.: Debra Winger ob 20. uri LIN K — angleški, grozljivka. V gl. vi.: Elizabeth Shue Petek, U. 3. ob 10., 18. in 20. uri in sobota, 12. 3. ob 16., 18. in 20 uri OD TARČE DO SMRTI -ameriški, avanturistični (James Bond). V gl. vlogi: Roger Moore V petek II. 3. ob 22. uriNO-ČNA PREDSTAVA — PATRI-C1JA — nemški, erotski. V gl. vi.: Anne Parilland OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! Nedelja, 13. 3. ob 16., 18. in 20. uri ČUDOVITO DEKLE — ameriški, komedija — FEST-PA-RADA '88. V gl. vlogi: Mellanie Griffith, Jeff Daniels Ponedeljek, 14. 3. ob 10. in 18. uri NEDOTAKLJIVI — ameriški, akcij, krimin. — FEST-PA-RADA '88. V gl. vlogi: Kevin Costner, Sean Connery, Robert de Niro. Ob 20. uri BENEČAN-KA — italijanski, erotski. V gl. vlogi: Laura Antonelli Torek, 15. 3. ob 18. in 20. uri POLICAJ IZ BEVERLY HILL-SA II — amer., komedija — FEST-PARADA '88. V gl. vlogi: Eddie Murphy, Ronny Cox Sreda, 16. 3. ob 10., 18. in 20. uri ZVEZDNE STEZE IV: VRNITEV DOMOV — amer., fant. PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK LUTKOVNA IGRICA SVETLANE MAKARO-VIČ V mali dvorani doma kulture v Titovem Velenju bo v soboto, 12. marca, ob 10.00, lutkovna igrica Svetlane Makarovič: SOVIČA OKA. Igrico so pripravile vzgojiteljice Vzgojnovarstvenih zavo- dejavnost v Gornji Savinjski dolini zares bogata in ostaja kljub težjim pogojem dela in življenja živa vez med ljudmi. j. p. ni bilo tako; domnevam, da se podpisani tovariš na slovenščino slabše spozna. Zato pa bi moral(a) toliko bolj uporabiti svoje znanje tovariš(ica). ki je dopis tipkal(a). V upanju, da bo takih dopisov pri mojem delu čim manj (tudi z moje strani), vas tovariško pozdravljam.« Ali je naš komentar sploh potreben? Vsem tajnicam (ne samo ob 8. marcu) privoščimo direktorje, ki bodo svojemu položaju ustrezno obvladali tudi slovenščino. Vsem jezikovno neizobraženim direktorjem pa želimo, da bi imeli takšne tajnice, ki narobe narekovano spreminjajo v pravilno. FEST-PARADA '88. V gl. vlogi: William Shutern KINO DOM KULTURE Četrtek, 10. 3. ob 20. uri ČRNA VDOVA — ameriški, triler. MINIFEST '88. Režija: Bob Ra-felson. V gl. vi.: Debra Winger, Theresa Russell FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 14. 3. ob 20. uri NEDOTAKLJIVI - ameriški, akcij, krimin. Režija: Brian De-Palma. V gl. vi.: Robert De Niro, Kevin Costner KINO ŠOŠTANJ Sobota, 12. 3. ob 18. uri LIN K — angleški, grozljivka Nedelja, 13. 3. ob 17.30 in 19.30 uri OD TARČE DO SMRTI — ameriški, avanturistični (James Bond) Ponedeljek, 14. 3. ob 19.30 uri BENEČANKA — italijanski, erotski Sreda, 16. 3. ob 19.30 uri PRVE ŽELJE — francoski, ljubezenski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 11. 3. ob 19. uri LINK — angleški, grozljivka Torek, 15. 3. ob 19. uri BENEČANKA — italijanski, erotski KINO ŠKALE Nedelja, 13. 3. ob 16. uri OD TARČE DO SMRTI — ameriški, avanturistični (James Bond) piše: Peter Rezman Tvoj mir Svet je velik in je daleč. Ti si tu, varno skrit, morda celo zgoraj, v desetem nadstropju. Pripeljal si se z dvigalom. Sonce sije na tvoj balkon. Spodaj, na tlakovanem igrišču, se tvoji otroci brezskrbno podijo okoli spomenika revoluciji. Nič se jim ne more zgoditi. Vržeš se v usnjen naslanjač, pobožaš ženo po zadnjici, sreb-neš avstrijsko kavo, razgrneš časopis. Zagledaš sliko nagega, črnega suhca s prazno skodelico v rokah, ki z izbuljenimi očmi prosi kruha, ne pušk. Obrneš list. Le za katerega vraga je treba teh ogabnih fotografij po naših časopisih?! Vstaneš, greš do hladilnika. Pivo se ti zapeni v kristalnem kozarcu. Afrika in zamorci so daleč na oni strani sveta. Ti si varen v jekleni maternici betonskega bloka. Tu ni lakote, tu ni pušk. Vklopiš video, ki ti je samodejno presnel Zrcalo tedna. Zavo-njaš razpadajoča in napihnjena trupla borcev za to in ono resnico iranskoiraške morije. Zaben-tiš nad prikazano svinjarijo in se spomniš šoferja, ki ti je prišver-cal video. Ali niso ravno njemu nekje v Turčiji do koles oropali težek tovornjak? Prav mu je, si KINO VELENJE VAM POLEG REDNEGA PROGRAMA V MESECU MARCU PREDSTAVLJA: MINIFEST '88 — v DOMU KULTURE vsak četrtek ob 20. uri 10.3 ČRNA VDOVA - ameriški, triler. V gl. vi.: Debra Winger 17. 3. LA BAMBA - amer. glasbeni. V gl. vi.: Lou Diamond Phillips 24. 3. SMRTNONOSNO OROŽJE — ameriški. V gl. vlogi: Mel Gibson 31. 3. ČAROVNICE IZ EASTVVICKA - amer., triler. V gl. vi.: Jack Nicholson 7. 4. MANIJAK - ameriški, drama. V gl. vi.: Terry 0'Quinn FEST — PARADA '88 — v REDNEM KINU ob 18. in 20. uri »Socialistični sistem je tisti, ki v industriji vidi vrednoto, ki bo priskrbela lenobne ure bivanja.« (Kazimir Malevič) misliš. Kaj pa išče tam v daljnem in nevarnem svetu? Raje bi ostal tu, v tej'varni dolini! Tu ni vojne, ne razbojnikov. Jeziš se! Kaj je treba tebi takšnih razmišljanj in razburjanj? Ti nimaš z vojnami nič! Za pomiritev stopiš na balkon in pogledaš po svojih otrokih. Srečni so. Imajo socialno varnost, brezplačno šolanje. Kje more biti boljše? Daleč je Makedonija. Na drugi strani Jugoslavije. In kaj imaš ti s tistimi malimi, tretjerojenimi Albančki v Te-tovem? So, ali pa niso. Tvoji otroci so tukaj, na varnem. Zdravi, rdeči, bistri in oh in sploh. Ozreš se proti zahodu. Tam v meglici migetajo Mozirske planine, Smrekovec, Sveti križ. Tam nekje so tiste Zavodnje z nergači, ki jim smrdi blaginja Šaleške doline. Pa kaj če so! Kje so Zavodnje tam daleč v hribih! Ne bo jih več dol, v tvoje lepo mesto. In tudi če pridejo, bodo tu samo eno dopoldne, potem bodo odkrevsa-li nazaj v svoje rovte. Greš nazaj v svoj ljubek brlog, iztegneš noge, zapreš časopis, ugasneš radio, spustiš navojnice — mir je, mir je v tvoji sobi. Gledaš v strop in veš, da pred tvojimi vrati ni ubitih, lačnih, zastrupljenih, diskriminiranih ljudi. Za popolno srečo si zaželiš samo še Mestece Peyton, Vrnitev v Paradiž in Cvetje v jeseni. Predsednik predsedstva? Kje pa! Ustavne spremembe? Si nor! Ti si tu, v sreči, v blaginji. Ne pusti se motiti! 13. 3. ČUDOVITO DEKLE -amer., komedija. V gl. vi. Mellanie Griffith .14. 3. NEDOTAKLJIVI — amer. akcij. krim. V gl. vi. Robert De Niro, Kevin Costner 15. 3. POLICAJ IZ BEVERLY HILLSA II — v gl. vi.: Eddie Murphy 16. 3 ZVEZDNE STEZE IV: VRNITEV DOMOV — amer. fantastični 17. 3. STRAST PO GIULIJI — italijanski, erotski. V gl. vi.: Serena Grandi 18.3 ZAKON OROŽJA amer., akcijski. V gl. vi.: David Carradine 19. 3. POLICIJSKA AKADEMIJA IV — amer., komedija. V gl. vi.: Steve Guttenberg KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO SPREMEMBE PROGRAMA! PeTI ROKOPISI Ureja: Ivo Stropnik 1977-1988 Časopisna antologija šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler Peter Rezman PRIDE DELAVEC V CANKARJEV DOM Pride delavec v Cankarjev dom in gleda, kje je kakšna kultura. Saj je ni težko najti, si reče, ker so povsod samo špegli in se povsod vidi naša kultura. Z delavci je križ, ker ne razumejo povsem teh zadnjih tokov v poeziji, ampak, ko pridejo domov iz tiste bele hiše, pa le vedo in tudi povedo, da so videli v Ljubljani kulturo. dov Velenje pod vodstvom Metke Čas. SOVIČA OKA je zgodba o radovedni sovici, ki si je želela videti, kakšen je gozd podnevi in je zapustila gnezdo takrat, ko druge sove spijo. Na svoji poti je srečala najprej račko, potem zajčka, ko pa ji je pot prekrižala še požrešna lisica ... Vstopnice 800 din! Predstava je primerna za otroke od 5 do 10 let starosti. STARŠI! Pripeljite svoje malčke, saj so lutkovne predstave domačih skupin redek gost na naših odrih. LABODJE JEZERO in TRAVIATA Za obisk baleta Labodje jezero dne 23. marca in opere TRAVIATA dne 24. marca, je še dovolj prostih mest. Pohitite s prijavami! TREFALTOVI VAS ZABAVAJO Številna družina Mita Trefalta se bo predstavila v petek, 18. marca, ob 19.00, v domu kulture v Šmartnem ob Paki. Nanizala nam bo prizore iz družinskega življenja od otroštva, preko pubertete do zakonskega cirkusa pa vse do modrovanja Košnikovega Janeza o tem, kako je bilo včasih pa čist drugač' .. . vse pa na hu-moristični, trefaltovski način. Vstopnice po 2.000 din prodajajo na krajevnem uradu Šmartno ob Paki ter eno uro pred predstavo. Jezikovno razsodišče Tajnice in direktorji Prvovrsten kulturni I 1 M M M 101 ! 1 1 1 1 1 1 1 Razstava ročnih del Delo Univerze za tretje življenjsko obdobje se je v občini Velenje resnično zelo razmahnilo. Število udeležencev različnih izobraževalnih oblik je vse večje. Letos delujejo med drugim že kar trije krožki pletenja (dva v Titovem Velenju in eden v Šoštanju). Ti krožki ter krožek slikarstva in makram, bodo pripravili v počastitev dneva žena v ponedeljek, 14. marca od 10. do 17. ure v prostorih Doma za varstvo odraslih razstavo svojih izdelkov. Veseli bodo vašega obiska. (mz) i 10. marca 1988 •k titovo velenje ŠPORT nas cas * stran 9 Titovo Velenje V nedeljo republiški kros Velenjski atletski klub bo v tem mesecu organizator kar dveh krosov. V nedeljo, 13. marca republiškega in teden dni pozneje (20. marca) še državnega. Na nedeljskem teku v naravi ob velenjskem jezeru se je prijavilo 183 tekmovalcev iz 19 klubov. Proga bo dolga 1000 m s ciljem in startom na stadionu. Start bo ob 10.30. Videli pa bomo teke v kar devetih skupinah, od pionirjev, do članov in članic. Za vseekipnega prvaka pa bo gotovo tekel boj med atleti Celja, Olimpije, Ptuja, Domžal in Titovega Velenja. Na nedeljskem republiškem krosu bomo lahko pozdravili tudi Mirka Vindiša s Ptuja in Sama Cmoka, člana domačega atletskega kluba, člana naše državne reprezentance, ki je prejšnji teden na balkanskem krosu v Istambulu osvojila prvo mesto. Pokrovitelj nedeljskega krosa bo Rudnik lignita Velenje. Organizator, Atletski klub Velenje vas vabi, da nedeljsko dopoldne preživite ob velenjskem jezeru. Balkanski kros v Istambulu Po 13 letih zlato — Cmok štirinajsti Jugoslovanski atleti so prijetno presenetili na 33. balkanskem krosu v Istanbulu. Dosegli so velik uspeh z osvojitvijo prvega mesta v ekipni in posamični razvrstitvi. Balkanski prvak je postal Kršek iz Zagreba, za ekipo pa so tekli še Vindiš (6.), Junuzi (9), velik delež pa je h ekipni zlati medalji prispeval tudi član velenjskega atletskega kluba Samo Cmok z osvojitvijo 14. mesta. Velenje:Minel 21:28 (10:16) Precej bolje bo treba igrati Igralke Velenja so odigrale dve tekmi spomladanskega kola, in v obeh ostale brez točk. Najprej na gostovanju na Reki proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi in v soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju, kjer so gostile odlično ekipo Minela. Zrenjaninčanke so trenutno na drugem mestu in kandidatkinje za uvrstitev v prvo ligo. V Rdečo dvorano so prišle odločene, da zmagajo. V domači vrsti oziroma trener pa ni pričakoval morebitnega presenečenja — da bi morebiti lahko domača dekleta osvojil a vsaj točko. Razlika v kakovosti igre je bila resnično zelo velika in občutek smo imeli, da so gostje igrale toliko kot je pač bilo potrebno za zmago. Velenjčanke niso veliko pokazale, težko so dosegale zadetke, zelo slabe so bile v obrambi. S takšno igro se dobrih izidov seveda ne morejo nadejati. Po dveh porazih so skorajda čisto pri dnu lestvice, predzadnja in zadnje uvrščena ekipa imata le točko manj. Seveda pa se dekleta ne smejo vdati v usodo, saj je do konca prvenstva vendarle še veliko tekem, s tem pa tudi veliko možnosti, da se pomaknejo po lestvici navzgor. Velenje: Kakič, Misaljevič, Zidar 2, Golič 5, Plaskan, Felle 4, Olič, Delič I, Cafarin 3, Budjin- ski 6, Kmetič. , . (vos) Pionirke Velenja najboljše Kadetinje ŽRK Velenje so se preteklo nedeljo udeležile sklepnega turnirja za prvenstvo Slovenije. S povprečno igro so osvojile 4. mesto. Starejše pionirke pa so v soboto igrale na turnirju v Rdeči dvorani. Nastopile so ekipe Velenje 1 in II, Olimpija in Ferrotehna iz Izole. Rezultati: Velenje l -.Olimpija 20:13, Velenje 11 :Ferrotehna 8 :10, Ferrotehna-.Velenje 1 4:16, Olim-pija:Velenje II 31:4, Ferrotehna:Olimpija 16:7. Velenje I:Velenje II 25:5. Vrstni red: Velenje I, Olimpija, Ferrotehna in Velenje II. V najboljšo ekipo turnirja so bile izbrane Kurent in Vincič iz Olimpije ter Hrast, Hudej, Oder, Katic in Jan iz Velenja. Strelski šport Štirinajstič Žučko Na strelišču Mroža je bilo občinsko tekmovanje za Zlato puščico v nacionalnem in mednarodnem programu. Tega najbolj množičnega strelskega tekmovanja v Sloveniji se je v velenjski občini z normo udeležilo 15 strelcev. Že štirinajstič je občinsko zlato puščico osvojil Franjo Žučko, za njim pa so se uvrstili Hiršel, Šterman, Perhač, Trebše itd. Normo za regijsko prvenstvo je izpolnilo deset tekmovalcev. Medtem je strelska družina Slovenj Gradec na strelišču Mroža v Titovem Velenju izvedla tudi regijsko prvenstvo za Zlato puščico. Nastopilo je 31 tekmovalcev z Mute, Radelj, Slovenj Gradca, Dravograda, Mozirja in Titovega Velenja. Prvo mesto je osvojil Darko Sajhar iz Slovenj Gradca, peti pa je bil Janez Hiršel iz Titovega Velenja. V Slovenj Gradcu je bilo regijsko strelsko prvenstvo za pionirje in pionirke. Ekipno so pri pionirkah slavile velenjske tekmovalke, posamično pa sta bili Saša Tajnik in Ksenija Goršek druga in tretja. Pionirji so bili ekipno drugi, Šikman in Berlot pa sta med posamezniki osvojila peto in sedmo mesto. S temi izzidi so si velenjski pionirji in pionirke zagotovili nastop na republiškem prvenstvu. Šah Vertačnik tretji Konec februarja je bilo v Škof-ji Loki republiško šahovsko prvenstvo za slepe in slabovidne. Iz velenjske občine sta v mladinski konkurenci nastopila Franc Pungartnik z Raven pri Šoštanju in Viki Vertačnik iz Topolšice. Viki je osvojil tretje, Franc pa šesto mesto med devetimi tekmovalci. Zanimivo je, da se nobena partija ni končala z delitvijo točke. V. Vertačnik ZTKO občine Velenje Skupno v Planico Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo v soboto, 26. marca, organizirala avtobusni izlet na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planico. Cena izleta za odrasle je 9.000, za šolsko mladino pa 8.500 dinarjev. Prijave sprejemajo na sedežu ZTKO na Foitovi 2 do zasedbe avtobusa. Rokometni klub Šoštanj Želijo naslov V soboto bo konec zimskega počitka tudi za igralce Šoštanja, saj bodo nadaljevali spomladanski del prvenstva v slovenski rokometni ligi. Seveda pa niso počivali v tem času, ampak so se zavzeto pripravljali za nadaljevanje prvenstva, saj napovedujejo v spomladanskem delu še boljše igre kot v jeseni. Po prvem delu prvenstva so na tretjem mestu, za vodilno ekipo Partizana iz Slovenj Gradca pa zaostajajo za štiri točke. Vendar imajo Šoštanjčani spomladi veliko boljši razpored, saj bodo z vsemi neposrednimi tekmeci za prvo mesto igrali v Titovem Velenju. Tudi s Slovenjgradčani, katere so premagali celo že v prvem delu prvenstva v gosteh. Ekipo sedaj trenira mladi celjski trener Tone Kisi, ki je nekaj časa vadil tudi Aero in mladince Dinosa Slovana. V soboto v prvem kolu se bodo v Rdeči dvorani srečali s Termopo-lom iz Škofje Loke. Tekmo bodo začeli ob 19. uri. (vos) Elektra:Miklavž 83:85 S slovensko ligo ne bo nič Drugi zaporedni poraz Elektre na domačem igrišču pomeni tudi konec upov za prvo mesto in vstop v slovensko ligo. V srečanju z Miklavžem seje znova pokazala stara bolezen — neresnost v igri. Domači košarkarji so še 19 sekund pred koncem vodili za tri točke, na koncu pa za dve izgubili. Posamezniki torej niso dovolj resni in v klubu v prihodnji sezoni nanje ne bodo več računali. Ključ za uspeh je samo resno delo in borbenost, niso pa to imena. V soboto igra Elektra doma z ekipo Zagorja. Tekma se bo v tekovadnici osnovne šole Bibe Ročka pričela ob 18.30. Odbojka Velika borbenost in dve točki V slovenskih odbojkarskih ligah so vse tri ekipe z našega področja gostovale. Bila so to tri gostovanja, tri izjemno borbene in izenačene tekme, ob tem pa dva poraza in dve točki. Igra torej, ki v boju za višja mesta na lestvici obeta, »okrepiti« s točkami pa se bo treba v prihodnjem kolu, ko bodo vse tri ekipe igrale doma. Agroplod:Topolšica 2:3 Točki z gostovanja so prinesli odbojkarji Topolšice s težkega gostovanja pri neposrednem tekmecu na lestvici v Ljutomeru. Z izjemno borbeno igro so slavili gostje s 3:2 (13, — 4, 6. — 10, 13), srečanje pa je trajalo kar 130 minut. Po tem uspehu bodo igralci Topošice konec tedna igrali doma s prvouvrščenim Kamnikom. Rogoza:Topolšica-Kajuh 3:1 Odbojkarice Topolšice— Kajuha so gostovale pri eni boljših ekip, Rogozi v Mariboru. Igrale so zelo dobro, v enakovredni igri pa so bile gostiteljice za odtenek boljše in s težavo zmagale s 3:1 (—13, 13, 12, 9). V soboto bodo igralke Topolšice-Kajuha igrale doma z ekipo Krima, ki jo z zmago lahko po točkah dohitijo na lestvici. Mislinja:Ljubno 3:2 Tudi v Mislinji so gledalci videli pet zanimivih nizov. Domača ekipa je namreč premagala igralke Ljubnega s 3:2 (15, 8, —9, —5, 9). Domačinke so hitro povedle z 2:0, nato so se gostje zbrale in rezultat izenačile, odločilni niz pa so potem dobile gostiteljice. V naslednjem kolu bodo Ljubenke nastopile doma, njihove nasprotnice pa bodo igralke Rogoze, ki so na lestvici le mesto pred njimi, se pravi na tretjem mestu. Teniška šola Šaleški teniški klub bo v marcu in aprilu organiziral prvo stopnjo začetne teniške šole za pionirje in pionirke, rojene v letih 1979, 80 in 81. Začetna pionirska teniška šola bo v Rdeči dvorani dopoldne in popoldne, s tem pa bodo omogočili udeležbo vseh vpisanih pionirjev in pionirk. Teniška šola obsega 12 ur vadbe z učitelji in vaditelji tenisa pri šaleškem teniškem klubu. Prva ura bo testiranje, zadnji dve pa sta namenjeni sklepnemu turnirju. V šolo bodo vpisovali v torek, 15. marca, od 17. do 19. ure v Rdeči dvorani. Vse ostale informacije lahko dobite na telefon 856-723 v popoldanskih urah. Kegljanje Kar 244 kegljev razlike Šoštanjski kegljači se še naprej uspešno borijo za vrh prvenstvene razpredelnice in pri tem nimajo usmiljenja do svojih nasprotnikov. Tokrat so na domačem kegljišču premagali ekipo Izletnika s 5.223:4.979. Igrali so: Aleksič 842, Žnidar 853, Križovnik 852, Rajšter 862, Glavič 891 in Fidej 923. Tudi v naslednjem kolu bodo Šoštanjčani nastopili doma. Danes, v četrtek, ob 16. uri se bo pričelo srečanje z drugo ekipo Hmezada. Vroče na 64 poljih Na hitropoteznem tekmovanju za prehodni pokal je v mesecu marcu zmagal Goršek z 10 točkami, za njim pa so se uvrstili Stropnik 8, Kristan 8, Matko 7, Brešar 6 itd. Goršek vodi tudi v skupni uvrstitvi po treh mesecih z 28 točkami, za njim pa so Matko 22, Kristan 20, Brešar 18, Stropnik 15 itd. Sklenjena je tudi občinska sindikalna šahovska liga. Končni vrstni red: I. Gorenje sozd 32, 2. RLV 27, 3. EKO 25, 4. CSŠ 25, 5. Šahovska sekcija Topolši-ca 23 itd. Nastopilo je 17 šestčlanskih ekip velenjske občine. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: Kristan, Goršek, Culk, Špeh, Kovač in Džordževič. Na sindikalnem prvenstvu sozda REK je nastopilo 15 štiričlanskih ekip, končni vrstni red pa je naslednji: I. DSSS RLV in SOZD 23, 2. Jamska mehanizacija 20, 3. TEŠ 15, 4. DS Kopalnica 14, 5. Jamske gradnje 13 itd. Š. Cvar Alpsko smučanje Na državnem pionirskem prvenstvu v Mariboru je Gorišek v slalomu osvojil 12. mesto, v superveleslalomu in smuku pa 22. Simončič je bil v slalomu 18. Na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje na Livku je bil De Costa v superveleslalomu 17., Suzana Zupane 20., bila pa je 16. v veleslalomu in 27. v slalomu. Tatjana Cevzar je v superveleslalomu osvojila 21. in v veleslalomu 14. mesto. Mlajši pionirji in pionirke vzhodne regije so se v veleslalomu pomerili v Črni. Tatjana Cevzar je bila 3., Suzana Zupane 6., David De Costa pa 5. Teden dni kasneje sta Zupančeva in Kemperlejeva na podobnem tekmovanju osvojili drugo in sedmo mesto, De Costa in Sre-botnik pa sta bila peti in deseti. Plesni šport Od zadnjega poročanja so plesalci Plesnega kluba Velenje nastopili na treh tekmovanjih. Na kvalifikacijskem turnirju v Novi gorici, 19. februarja, so vsi pari dosegli uvrstitev v finalni krog tekmovanja (med 6. najboljšimi v posameznem razredu), diplome pa so prislužili Miha Rabič in Nataša Ževart za zmago v M — 2 razredu — standardni plesi, Peter Uplaznik in Mirjam Sulek za dve drugi mesti med pionirji (v ST in LA plesih) ter Tomaž Valand in Lea Sunarič za tretje mesto med pionirji v standardnih plesih. Najboljši par — Miro Škor-janc in Katja Klep sta isti vikend plesala na mednarodnem mladinskem tekmovanju v Kopenha-genu, glavnem mestu Danske. Med 65. pari iz cele Evrope sta po treh izločilnih krogih in polfi-nalu zasedla v finalnem krogu izvrstno 4. mesto. V soboto, 27. februarja je bilo v Žalcu kvalifikacijsko tekmovanje pionirskih in mladinskih parov v standardnih in latinsko ameriških plesih. Slabe vremenske razmere, epidemija gripe in odsotnost plesalcev ljubljanske Kazine, so številčno, ne pa tudi kakovostno, okrnili tekmovanje. Domačini so pobrali večino zmag. Rezultati naših najboljših: ST — mladinci M — 2: 1. Rok Poles in Barbara Hudournik; 2. Miha Rabič in Nataša Ževart; 3. Peter Kolenc in Klavdija Šlehta; 4. Rok Alt in Petra Kortnik. Mladinci M — I: Vsa prva tri mesta so osvojili tekmovalci iz Ljubljane. LA — pionirji: 1. Peter Uplaznik in Mirjam Sulek; Mladinci M — 2: 1. Miha Rabič in Nataša Ževart; 2. Peter Kolenc in Klavdija Šlehta; Rok Alt in Petra Kortnik. Mladinci M — 1: 1. Miro Škorjanc in Katja Klep. Naslednja večja prireditev bo to nedeljo v Ljubljani, v Titovem Velenju. V Velenju pa je predviden večji plesni turnir 27. marca v Rdeči dvorani. To soboto pa je pripravil Plesni klub v svojih prostorih v Rdeči vrtnici sklepno prireditev ob zaključku drugih tečajev športnega plesa. Mladi plesalci pa so z nastopom voščili tudi svojim mamam za praznik. Že v marcu pa se bodo začeli že tretji tečaji športnega plesa. Vanje vabijo vse dosedanje obiskovalce, pa tudi novince. Vpis v tečaje bo v ponedeljek, torek in sredo (od 14. do 16. marca) od 18. do 19. ure v prostorih Rdeče vrtnice. S sklepno prireditvijo so mladi plesalci prikazali, kaj so se naučili in voščili mamam za praznik terme topolšica Hotel Vesna vabi _ danes (četrtek) ob 20. uri na DRUŽABNI VEČER Gost: ritmična skupina MEDIA iz Titovega Velenja ★ ★ ★ V soboto, 12. marca, ob 20. uri na PLES z ansamblom ŠUMAH ★ * ★ V soboto, 19. marca, ob 20. uri na JOŽEFOV PLES z ansamblom SLOVENIJA ^^^tbljenil ^J 10. stran ★ nas C3S MLADI DOPISNIKI titovo velenje * 10. marca 1988 Iz šole v naravi so se oglasili učenci OŠ Antona Aškerca »Gor na Slemenu res je lepo« Veseli smo bili spisov, ki so nam jih iz ŠOLE V NARAVI na Slemenu poslali petošolci osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja. Veliko, zelo veliko jih je bilo, vsak je po svoje zanimiv, lep in doživet. A žal, v liter gre samo liter, vseh ne moremo objaviti. Upamo, dragi prijatelji, da nam tisti, ki danes niste prišli na vrsto, ne boste zamerili in nam boste kakšen svoj prispevek še poslali. Učenci so nam uvodoma napisali: »Vse je bilo domenjeno tudi koledarska zima je prišla. Le snega ni in ni hotela dati. Sredi februarja pa je prijazna tovarišica Fanika s Slemena sporočila, da nas čakajo, in da nas čaka tudi zasnežena poljana.« Potem pa so se imeli takooo lepo. Veliko so doživeli in tako kot oni smo tudi mi prepričani, da so se starši odločili prav, ko so glasovali ZA šolo v naravi. Pa poglejmo kako so petošolci videli sobo v kateri so prebivali, kakšen se jim je zdel vodja sobe, kakšen je bil njihov učitelj smučanja, kako so doživljali dežurstvo, kakšna radost (ali pa ne) je prevevala tiste, ki so prvikrat stali na smučeh, kako je bilo, ko so padali, kako so se zabavali, kaj jim ni bilo všeč. . . Vsi po vrsti pa so si želeli: da bi zima le ostala nekaj dni takšna kot mora biti. Zasnežena, hladna, lepa. MOJA SOBA Vse deklice našega razreda spimo na podstrešju. V tej sobi so skupna ležišča. Zjutraj je v sobi pravi direndaj. Sprehajamo se sem ter tja in pozdravljamo dan, ki je pred nami. Podnevi smo na smučišču. Medtem nam ocenijo sobe. Naša soba se imenuje VROČA DEKLETA. Zvečer, ko vse luči ugasnejo, nastane po sobah prava norišnica, govorimo in govorimo. Potem tišina in spet bla, bla in bla. Končno nas premaga spanec in pogreznemo se v globok sen. Katja Drobež, 5. c V moji sobi je zelo živahno. Imamo se suepr. Podnevi igramo Monopoli, zvečer pa se pogovarjamo. V moji sobi smo sami fantje. Soba se imenuje COMPJU-TERS ROOM. V sobi sem predsednik, zato prav dobro vem, da je to težko delo. Ko je nered, je že vse navskriž. Ko zakličeš: »Mir!«, se zate sploh ne zmenijo in ti rečejo: »Bodi tiho!« Moje sosede so prijateljice iz sobe Su-per ekstra lenuhi: Hodnik je zelo dolg, a se najdemo. Gorazd Pušnik, 5. c Tu na Slemenu imamo svojo sobo. Imenuje se RANČ PRI SEDMIH ZLOBAH. Ime ima po vseh sedmih vragcih v sobi. Prvi dan smo sobo tako pospravili, da smo dobili najmanj točk. Upam, da ne bomo nikomur za vzgled. Vsak dan pride k nam kakšna prijazna deklica in si pripovedujemo smešnice. Po tem lahko sklepate, da uživamo. V prostem času pa kartamo. Najtežja ura je ura vstajanja. Andrej Aristovnik, 5. b. V naši sobi smo sami »računalniki«. Soba je vedno lepo pospravljena. Vsak dan je v njej živahno in polno dogodivščin. Čeprav nas je dvanajst, se razumemo. Včasih pa nam tudi dekleta rojijo po glavi. Zvečer se radi zabavmo ob šaljivkah. Soba je večkrat dišeča, ker nam jo dekleta iz sosednje sobe poškropijo s parfumom. Janez Cokan, 5. b VODJA SOBE Dekleta smo si izbrale sobo enajst. Ne da bi vedela, so za vodjo sobe izbrale mene. Joj, ko bi vi vedeli, kako zahtevno delo je to. Dekleta smo sedaj v takšnem obdobju, ko rade norimo za fanti in ker so naša dekleta čisto nore na fante iz sobe dvanajst, je kar naprej joj in prejoj. Ne moreš jih umiriti, pa če se še tako trudiš. Le pomislite, kdo bi nas poslušal v takšnem neredu. Zaradi tega moramo vodje sob velikokrat pred vrata, pa to nič ne pomaga. Če vodje ni v sobi, lahko drugi stanovalci sob na polna usta pojejo in govorijo. Torej, za znoret. .Zaradi tega se velikokrat spremo in potem sploh ne govorimo med seboj. Vendar, ker smo dobre prijateljice, se hitro pobotamo. Pa kaj to pomaga, ko se začne vse znova. Kljub temu pa opažam, da so dekleta vsak dan bolj tiho, saj jim je pobralo glas. Maja Vovk, 5. b MOJ TOVARIŠ Moj tovariš smučanja je zelo prijazen in zabaven. Rad se suče okoli punc. Smuča zelo dobro in nas napaja z novo tehniko smučanja. Toda njemu ni toliko do smučanja in gre počivat, nam pa dovoli, da lahko prosto smučamo. Prosto smučanje je zanimivo, ker ni treba tako čakati, da se tovariš pripelje z vlečnico. Tovariš se je sončil, Peter in jaz pa sva se pripeljala in ga zasula s snegom. Tovariš je bil zelo jezen in se je pobral, vzel sneg in naredil kepo ter jo zalučal proti meni. Umaknil sem se in kepa je padla v sneg. To je tovariša razjezilo, a se je zadržal. Po malici, ko sem se jaz sončil, je nekaj padlo. Pogledal sem. Nič nisem posumil. Sončil sem se naprej. Spet je padlo nekaj name. Rekel sem Petru, naj neha metati. Odvrnil je, da ni bil on. Poškilil sem na tovariša in videl, da se mi smeji. Vrnil mi je milo za drago. Tomaž Pungartnik, 5. c DEŽURSTVO Dežurati ni nič posebnega. Treba je delati. Star pregovor pravi: delo krepi. Bilo je v sredo. Zunaj je snežilo. Bil je zaspan dan. Nihče ni hotel iz tople postelje. A morali smo. Po obrokih smo morale pomiti posodo, jo pobrisati, očistile smo mize in pometle. tla. Poleg tega smo se s kuharico še kaj pomenile. Dežurati ni dolgočasno, če se znaš zraven še razveseliti. Jerneja Pražnikar, S. b PRVIČ NA SMUČEH Bila sem prvič na smučeh. Bilo me je strah. Tovariš mi je rekel, da se moram spustiti po hribu. Nisem upala. Sama sebi sem rekla, da se moram spustiti, kar bo pa bo. Spustila sem se in naenkrat: buf! Nisem se znala pobrati. Smučke so se mi zapičile v sneg. Tovariš mi je prišel pomagat. Na koncu seje vse lepo končalo. Elvira Žbanič, 5. b Zjutraj me je zbudilo glasno cingljanje. Z Julijo sva odhiteli k zajtrku, nato pa k tovarišu za tekače. Dobila sem smuči in se ne- Sleme Pet lepih dni V ponedeljek dopoldne so se vrnili iz šole v naravi, imeli sojo na Slemenu, še učenci druge izmene osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Titovega Velenja. V prijetnem zimskem okolju nad Zavodnjami so preživeli pet lepih dni. Bogatejši so za nekaj smučarskih izkušenj. Spoznali pa so tudi to, da je pouk v planinski koči veliko prijetnejši kot sicer. Marko Marinšek izkušena prvič postavila nanje. Poskusila sem teči, a ni ni šlo. Na vsakem koraku ali ovinku sem padla. Bolela me je zadnjica, a se za to nisem zmenila. Naenkrat pa: »Avvv! Bum!« Kot kakšna velikanska žoga sem se skotalila po hribu. Vse me je bolelo in na glas sem zajokala. Zeblo me je v roke in noge, zato me je tovariš poslal v kočo. Tam sem se ogrela, preoblekla in naspala. Urška Encl, 5. c PADEL SEM S tovarišem smo smučali. V drugi vožnji smo smučali hitri slalom. Blizu je bila velika skakalnica. Jaz sem jo zagledal šele, ko sem bil tik prednjo. Nisem mogel zaviti. Skočil sem. Zami-žal sem. Nisem se še dobro zavedel kje sem in tup, top, tap. Videl sem, da ležim v celem snegu. Vsi so prišli k meni in mi pomagali vstati. Očistil sem se. Bil sem zelo utrujen in spet sem padel. Vsi so se mi smejali. Zelo sem bil jezen in hotel sem se potruditi in ostati na smučeh. Na vlečnici nisem zdržal in komaj sem prišel do konca. Takoj sem se odpeljal na nizek hribček. Tam sem se ulegel in počival. Andrej Zazula, 5. c TUDI TO SE LAHKO ZGODI Na Slemenu se mi Je Helena zasmejala, ker sem padel. No, to je bilo takole. V soboto smo prišli na Sleme. Ker nisem znal smučati si nisem upal na sneg. Končno me je tovariš prisilil, da sem se odšel smučat. Nataknil sem si smuči in oddrvel po snegu oziroma ledu. Občutek sem imel, da se peljem z največjo hitrostjo. Na križišču smo se morali ustaviti. Jaz sem pristal v snegu. Kmalu smo se spet spustili po cesti. Neslo me je kot raketo. Pri vsakem ovinku me je zaneslo. Na smučišču pa sem se jaz, frajer, spustil v smuk. Smučko mi je zaneslo v sneg, drugo pa v zrak in bum, plof, bam in že sem bil na tleh. Helena se mi je zasmejala in rekla: »Štor«. No, ali mi lahko dogovori, kaj to pomeni? Gledal sem za njo in ona je tudi padla, še predno je naredila de- set metrov. Jaz sem se ji zasmejal in ona tudi. Oba sva v en glas trdila: »Tudi to se lahko zgodi.« Uroš Škripač, 5. b IN ZA KONEC: GOR NA SLEMENU RES JE LEPO Ob robu Šaleške doline Andrejev domek stoji, gori na hribčku belem se peljejo nove smuči. Je domek naš topel, prijazen, zanj kuharice naše skrbe, od jutra do mraka se trud jo, da otroci bi srečni bili. V zah valo tovarišicam čestitam, v zahvalo vam pesem to dam, ker z nami bili ste prijazni, vam rečem, da rad vas imam. Refren: Tu je lepo, tu je lepo. moja je sreča, tu je lepo, tu je lepo, tu je lepo, gor na Slemenu res je lepo. prodajalne z živili od 12.do 19. marca peruti mladih piščancev hrbti jetra srca -5 5- * posebna salama navadna salama hrenovke r^l0 V* jajca C kvalitete 15%ceneje v tem času vas vabimo tudi na degustacijo posebne salame-JATA in vina VIRŠTANJČAN - era TOZD VINO šmartno ob paki • Ji Zadovoljni obrazi učencev druge izmene osnovne šole Veljka Vlahoviča potrjujejo, da je šola v naravi za vse enkratno doživetje sodobna oprema pohištvo MEBLO v ekskluzivno urejenem prodajnem prostoru sodobne opreme 10. marca 1988 •k titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC > stran 11 Koledar | ČETRTEK, 10. marca - MA- KARIJ PETEK, 11. marca - KRI- ŠTOF SOBOTA, 12. marca - DO- ROTEJA NEDELJA, 13. marca — KRI- STINA PONEDELJEK, 14. marca — MATILDA TOREK, 15. marca — KLE- MEN SREDA, 16. marca — HER- BERT Mali oglasi AUDI-80, letnik 1978, prodam za 7M. Telefon popoldan 857-551. ŠIVALNI STROJ VIŠNJA S(v omarici) prodam za 40 SM, možnost plačila v 2 obrokih. Ravnikar Tina, Ljubljanska 15 a, Staro Velenje. PRODAM 126 P ter gradbeno uto 4x5. Telefon 882-825. VARTBURG KARAVAN, letnik 1984, moped avtomatic — nov ter agregat 2 KW — nov, z bencinskim motorjem, ugodno prodam. Telefon 857-504. NEMŠKO CAMP PRIKOLICO ugodno prodam. Komplet opremljena. Telefon 853-129. ALFO — 33 1,3 srebrne barve, september 1986, prodam. Telefon 882-785, popoldan. MIRNO DEKLE IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU ali bližnji okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Čim prej.« OSEBNI AVTO RENAULT 11, star 2 leti, Candy star 3 leta in pol ter motor Tomos Cross 50 junior, prodam. Telefon 856-588. DOLGO BELO, prvoobhajilno obleko prodam. Številka 8. Telefon 858-010. ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK IN POSTELJICO PRODAM. Telefon 858-010. SURF LEVANT s komplet jadrom, jamborom in lokom ter veliko jadro (samo) prodam. Jevš-nik, Janka Ulriha 32, Pesje, popoldne. STANOVANJE OZIROMA HIŠO vzamemo v najem ali kupimo v Titovem Velenju. Telefon 853-400. NOV ŠE ZAPAKIRAN ŠTEDILNIK ugodno prodam. Štiri plin dva elektrika, električna pE-čica z uro. Telefon 845-272. ŽALUZIJE IN ROLETE v vseh izvedbah in barvah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. PARCELO 1114 m2 z gradbenim dovoljenjem, ob robu gozda, potok, asfalt, elektrika. Vodovod. Slatine. Šmartno ob Paki, prodam. Telefon 701-123.-SPREJMEM HONORARNO DELO NA DOM. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Pošteno plačilo«. BREJO KOZO PRODAM in leto dni starega kozla ter manjšo količino fižola. Telefon popoldne 857-178. TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, 600 kg, prodam za 40 SM. Telefon 857-734. NA SONČNEM KRAJU blizu Atomskih toplic poceni prodam star vinograd 2800 m2 z zidanico primerno za vikend. Voda, elektrika, asfalt na parceli. Jagrič, Kajuhova 2, T. Velenje. Telefon 858-715. TOPLOTNO PODPOSTAJO UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu 857-526. OPEL KADET CITY, letnik 1977, ugodno prodam. Ogled vsak dan Šercerjeva 14, stanovanje 2, Titovo Velenje. NAJAMEM USTREZEN PROSTOR V ŠOŠTANJU za opravljanje odvetniške dejavnosti. Telefon 855-818. TOVORNI AVTO TAM 110 T10 z nakladalno napravo prodam. Jože Habe, Vinska gorica 2, Dobrna. PRODAM REZERVNE DELE za PZ-125. Telefon 062-845-458 popoldan. BARVNI TV GORENJE, z daljinskim upravljanjem, malo rabljen, brezhiben prodam. Telefon 854-440 popoldan. OPEL KADET D-16, letnik 1984, 5 vrat, prodam. Telefon 858-420. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1983 in obračalnik PAJKA VO-2 in cisterno za gnojevko 1700 litrov. Janko Jan, Skale, telefon 858-558. PRODAM FIAT 750, letnik 1974, ohranjen, žensko Rogovo kolo — novo ter Enciklopedijo Jugoslavije v srbohrvaščini. Telefon 856-074, od petka popoldan dalje. SPREJMEM KAKRŠNOKOLI PISARNIŠKO DELO NA DOM. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »pe-. dantna in zanesljiva«. SEDEŽNO GARNITURO (dvosed in trije fotelji) Drodam. Telefon 857-593. DVOSED, KOT IN DVA FOTELJA UGODNO PRODAM. 854 093. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča stranke, da prodaja piščance nesni-ce pasme HISEX stare 2 meseca, piščanci so krmljeni s koruznim šrotom in dva krat cepljeni. Nakup mogoč vsak dan tudi ob nedeljah. Ugodna cena velja le do nedelje. Telefon 062-873-202. DOBRO OHRANJENO SEDEŽNO GARNITURO PRODAM, (svetlejše barve) Telefon 855-313. BARVNI TV APARAT GORENJE ugodno prodam. Telefon 881-384. PRIKLJUČKE ZA TRAKTOR TOMO VINKOVIČ TIP 521-523, prodam (brana, vile, plug). Telefon 062-845-767 po 15. uri. Dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek 10. 3. dnevni dežurni dr. Hočevar, nočni dr. Popov S. Petek, II. 3. dnevni dežurni dr. Popov D., nočni dr. Renko Sobota, 12. 3. glavni dežurni dr. Šolar, notranji dr. Vrabič Nedelja, (3. 3. glavni dežurni dr. Šolar, notranji dr. Vrabič Ponedeljek, 14. 3. dnevni dr. Smonkar, nočni dr. Nijin DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK: 12. 3. 1988 in 13. 3. 1988 dr. Romana Lah, Kidričeva 17, Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR: Od II. 3. do 18. 3. 1988 dr. Franc Blatnik, Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223. risalni biro & grafika Prevalje Od grafičnega designa do tiska Kersnikove 17 VELENJE Mali nogomet V nedeljo priznanja najboljšim Osem najboljših ekip malega nogometa je v nadaljevanju zimske lige ZTKO v nedeljo odigralo srečanja 3. in 4. kola. Po tem kolu vodi Karaka, pred Albatrosom, Zalenim barom, Mušketirji itd. Ligo bodo sklenili v nedeljo, ko bo v Rdeči dvorani dopoldne najprej na vrsti peto, popoldne pa še šesto in sedmo kolo. Ob 20. uri bodo najboljšim ekipam in posameznikom podelili priznanja in nagrade. Klub zbiralcev značk, znamk in starega denarja Trinajsto srečanje Prihodnjo nedeljo, to je 20. marca, se bodo v posebni sobi hotela Paka v Titovem Velenju srečali ljubitelji značk, znamk in starega denarja ter drugih etnografskih predmetov. To bo že trinajsto srečanje po vrsti, udeležili pa se naj bi ga zbiralci podobnih predmetov iz raznih krajev Jugoslavije. Srečanje bodo začeli ob 8. uri, trajalo pa naj bi vse do 13. ure. OSLOVEMU! TOVARNA MERIL SLOVENJ GRADEC, n. sol. o. 62380 SLOVENJ GRADEC • FRANCETOVA 16 • JUGOSLAVIJA ••Slovenijales« TOVARNA MERIL Slovenj Gradec, komisija za delovna razmerja TOZD LES razpisuje dela in naloge ORGANIZIRANJE IN VODENJE PROIZVODNJE Pogoj: — končana VII. zahtevnostna stopnja lesarske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj na vodenju proizvodnje, — končana VI. zahtevnostna stopnja lesarske smeri ter 5 let delovnih izkušenj na vodenju proizvodnje, — organizacijske in vodstvene sposobnosti za tovrstna dela, — poskusno delo 3 mesece. Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene prijave z ustreznimi dokazili je treba vročiti v 15 dneh po objavi na naslov: »Slovenijales« TOVARNA MERIL Slovenj Gradec — kadrovska služba. Človek enkrat le živi in se ne vrne, kakor zvezda je, ki sije in utrne. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek Baltazar Avberšek iz Paškega Kozja ka 34, po domače TRANŠEKOV ata Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu s toliko cvetja pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej velja zahvala Lešnikovim, ki so zanj lepo skrbeli do njegove smrti. Žalujoči: Otroci z družinami ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila sestra, teta Helena Zaleznik po domače Ločanova Lenčka iz Škal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikom za izrečene poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred, kakor tudi Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje za vso nudeno skrb in nego. Žalujoči: brat Franc in ostalo sorodstvo. Noč, ki ne pozna jutra ni tvoja poslednja noč. Naselila se je z zvezdami posuta. v očeh tvojih dragih vseh. ki sijih ljubil nekoč. (Tone Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ivana Petreja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam tako nesebično pomagali in darovali cvetje ter ga pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se govornikom, godbenikom, pevcem, DO ESO, DO SIPAK, DPO, RK, Tavčar-jevcem ter vsem, ki ste nam izrekli pisna ali ustna sožalja. Posebno zahvalo izrekamo družinam Žohar, Leban in Letonje. Žalujoči: žena Rozika, sin Bojan in nečak Lojze. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Ferdinanda Visočnika rojenega 17. 7. 1907 iz Belih vod se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Iskrena hvala duhovniku za obiske na domu in za opravljen pogrebni obred. Hvala dr. Menihu, govornikom Melhijorju Mazeju in Planinskemu društvu Velenje, WZ Velenje in ZB. ŠE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! Žalujoči: žena Štefka, hčerki Dorica in Štefka z družinama. Spomin na mater pokopano, komu ni drag, komu ni svet, umrje mati vsem prerano, čeprav jih sto užije let. ZAHVALA 27. 2. je za vedno prenehalo biti srce naše drage mame in stare mame Amalije Rajšter iz Lokovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala Domu za varstvo odraslih, Intenzivnemu oddelku bolnišnice Topolšica, KS, ZB, pevr cem iz Lokovice, sodelavcem ESO, Polakovim, tovarišu Kolarju za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Sin Franc in hči Angela z družinama. I v Prvi dan je bil najboljši Christian Orlainsky ... Na Golteh letošnji šesti in sedmi slalom za EP ... drugi dan naš Grega Tudi svetovni pokal za ženske? NADVSE ZADOVOLJNI so bili organizatorji ob koncu dveh tekem za Evropski pokal prejšnji četrtek na Golteh. Tudi tokrat so vse izvedli tako kot je treba, predvsem pa odlično pripravili oba dneva progi za tekmovalce iz devetih držav. Zato ni čudno, da je bil zadovoljen tudi tehnični delegat FIS Herman Stadler iz Zvezne republike Nemčije, ki je svoje zadovoljstvo izrekel takole: »Vse je bilo dobro, lahko samo hvalimo. Zaslužite si tudi tekmo za svetovni pokal.« Člani organizacijskega odbora za izvedbo letošnjega šestega in sedmega slaloma za Evropski pokal in vsi, ki so bili zbrani na krajšem sestanku po končani prireditvi, so zaploskali delegatovim besedam in gotovo povedali: »Veseli bomo tega! Pripravljeni smo izvesti tudi tekmo za svetovni pokal.« Prireditelji — delavci smučarskega kluba iz Titovega Velenja, ki so jim pri vsem pomagali tudi delavci RTC Golte in vojaki iz Celja, so imeli srečo tudi z vremenom, saj je bilo oba dneva v glavnem son- čno, tako da so tudi gledalci — škoda, da jih ni bilo več — preživeli dva lepa dneva na tem smučarskem središču. Udeležba tekmovalcev je bila zelo dobra, če vemo, da so najboljši nastopili na olimpijskih igrah. Tudi na Golteh smo videli tri olimpijce. Našega Grega Be-nedika, italijanskega smučarja Carla Geroso, ki pa podobno kot na olimpiadi, tudi na Golteh ni imel sreče in obakrat ostal brez uvrstitve, nastopil pa je tudi Je-an-Luc Cretier (Francija), ki je na olimpiadi osvojil šesto mesto v kombinaciji. Na šestem moškem slalomu v tej sezoni je nastopilo 73 smučar- Tudi gledalci so preživeli dva lepa dneva iev. Prvo mesto je osvojil Orlain-sky, pred Norvežanom Furuset-hom (norveške tekmovalce je pripeljal Filip Gartner prejšnji trener naših reprezentantov), ter j Pfeiferjem (Avstrija). Prvi dan se je uvrstilo 38 tekmovalcev. Najboljši Jugoslovan je bil Sašo Robič na 15. mestu. Na drugem letošnjem slalomu na Golteh pa je nastopilo 70 tekmovalcev, osip pa je bil še večji kot dan poprej, saj jih je odstopilo ali so jih izločili kar 42. Grega Benedik je bil odličen v prvi vožnji, precej slabši pa v drugi. Ker se tudi njegovi nasprotniki v drugi vožnji niso izkazali, mu je šele deseti čas te vožnje tudi zadostoval za prvo mesto, na drugo se je uvrstil Mats Ericson (Švedska), na tretje pa Jan-Luc Cretier (Francija). Robič je bil za dve mesti slabši kot prvi dan (osvojil je 17. mesto). Nastopila sta tudi Miran Ravter in Bojan Silovšek, člana Velenja. Ravter se je uvrstil na 26. mesto, resda s precejšnjim zaostankom glede na zmagovalca, pa vendar ga je treba pohvaliti za nastop, saj je odstopilo kar 42 tekmovalcev, med njimi je bil tudi Bojan Silovšek. Smučarski delavci so se torej po besedah tistih, ki so zadolženi, da to ocenjujejo (tehnični delegat) znova izkazali. Nad 70 tekmovalcev iz devet evropskih držav je bilo tri dni na našem območju, nekateri celo več. Z njimi je bilo tudi številno spremstvo. Pa tudi tokrat jih nismo mogli namestiti v Tifovem Velenju. Razlog je znan. V hotelu Paka ni primernega udobja. Samo spomnimo se nedavnega odhoda ro-kometašev banjaluškega Borca. Večina smučarjev je tako prebivala v žalskem Rubinu, jugoslovanski celo v Preboldu. Upajmo, da se bodo tudi tu kmalu stvari vidno premaknile. Vos Evropski pokal je treba povezati z drugimi prireditvami Herman Stadler — tehnični delegat FIS iz ZRN: »Prireditelji so se zelo izkazali. Vsa organizacija teh dveh slalomov (od priprave prog do ostalega) je bila zelo dobra. Lahko samo hvalim. Mislim, da imate tukaj velike možnosti nadaljnjega razvoja. Na tem smučišču bi že sedaj lahko priredili tekmo za svetovni pokal v slalomu za ženske in to bom naši organizaciji tudi predlagal.« Charles Konrad — koordinator evropskega pokala v FIS: »Za nas je bilo zelo pomembno, da smo lahko tu izvedli kar dva slaloma za evropski pokal, saj imamo vseskozi težave s pomanjkanjem snega. Progo so prireditelji odlično pripravili, bili sta zelo težki; druga še bolj kot prva. Slaloma sta bila tako zelo zahtevna za tekmovalce in na vrhu so resnično najboljši. Na tej progi ni mogel zmagati slab smučar saj sta zahtevali dognano tehnično znanje. Z dograditvijo ustreznih objektov oziroma smučarskih naprav bo to prav lepo smučarsko središče.« Božo Lednik — predsednik organizacijskega odbora: »Oba slaloma sta znova potrdila velike organizacijske izkušnje in sposobnosti delavcev velenjskega smučarskega kluba in drugih sodelavcev. Te izkušnje se odražajo v nemotenem tekmovanju, odlični urejenosti prog — skratka, v vsem, tako da so bili tudi tekmovalci zadovoljni. V imenu organizacijskega odbora se zahvaljujem vsem za pomoč in podporo pri izvedbi tega tekmovanja, še zlasti Gorenju. Elkroiu. Merxu in Hmezadu, seveda pa tudi vojakom iz Celja. Prihodnje leto bomo skušali dobiti tudi tekmo v slalomu za ženske, pa prireditve povezali z drugimi manifestacijami v mozirski občini kar je ^ letos izostalo.« Jože Silovšek — vodja tekmovanja: Letos smo imeli enkrat več dela ker smo prevzeli še slalom, ki bi bil moral biti v Makedoniji. Dela je bilo veliko, še zlasti zadnjih deset dni. Dodatno nam jo je zagodlo sneženje, no, tudi novemu snegu smo bili kos in progo odlično pripravili, če uporabim besede tekmovalcev in tehničnega delegata. Zelo smo bili veseli pohval tehničnega delegata, še bolj veseli pa bomo, če bo njegov predlog, da bi na Golteh bila tudi tekma za ženski svetovni pokal. uresničen. Tudi organizacije svetovnega pokala se ne bomo ustrašili.« Christian Orlainsky: »Prvi dan sem bil zelo zadovoljen, ne veliko manj pa z nastopom drugi dan, saj je četrto mesto tudi lepa uvrstitev. Za nameček sem bil tudi najboljši tekmovalec obeh slalomov tukaj in dobil še dodatni pokal.« Grega Benedik: »Že prvi dan je dobro kazalo, saj sem bil po prvi vožnji na dobrem tretjem mestu. V drugi vožnji pa sem zdrsnil s proge. Naslednji dan pa sem se gledalcem, ki so resnično zelo bučno navijali zame, oddolžil in si z dobro prvo vožnjo zagotovil končni uspeh. Proga je bila zelo dobro pripravljena, bila je trda in terjala od nas veliko tehničnega znanja. Čeprav mi je prvi dan ušla dobra uvrstitev, sem zadovoljen in rečem lahko, da so Golte zame srečno smučišče. Tu imam že dve zmagi.« (vos) Gregu so organizatorji podarili tudi Veplasovo čelado. »Nisem vedel, da jih delate pri vas. Mislil sem, da so uvožene,« je bil navdušen nad njo Proga je bila dobro pripravljena in tehnično zelo zahtevna j Na vrhu Medvednjaka je lesena startna utica, tako da se to smučišče tudi po tem lahko primerja z drugimi radio velenje LestvjCa Ponedeljek, 14. marca, na Radiu Velenje 1. BALLA BALLA II - F. Napoli 2. I SHOUD BE SO LUCKY - Kylie Minogue 3. I NEED VOU. B.V.S.M.P. 4. ALWAYS ON MY MIND — Pet shop boys 5. GET OUTTA MY DREAMS, GET INTO MY CAR (remix) Billy Ocean 6. TOGETHER FOREVER — Rick Astley 7. STOP FOR THE MINUTE — Sandra 8. HOT STUFF — Boys from Brazil 9. I'M NOT SCARED — Eight VVonder 10. O. K. — Okay Moj predlog. Moj naslov _