glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVI STEVILKA11 (523) VELENJE, 21. MARCA 1980 CENA 5 dinarjev YU ISSN 0350—5561 Komite občinske konference ZKS Velenje Pri vseh premalo zavzetosti za skupne strokovne službe SIS Organiziranje skupnih trakovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gozdarstva je bila osrednja lika dnevnega reda zadnje »občinske konference ZKS Velenje. Z namenom, da bi kar najbolj zaživel in se uve-1 delegatski sistem tudi v samoupravnih interesnih skupnostih gospodarstva v Šaleški dolini, je občinska ;onferencaZKS Velenje pred etom dni predlagala komu-listom v samoupravni interesni stanovanjski, komunalni in stavbnozemljiški sku- ipcnost ejšnji teden bi morala iti seja skupščine občinske valne skupnosti ienje. Za sejo je bil nemben dnev-pa bi med obravnavati liti realizacijo Besa načrta in na za preteklo leto finančnega načrta za nje leto. av na eni strani vljamo, da skupščine ajajo vedno bolj mesto upravnega soočanja orabniki in izvajalci, arle na drugi strani | ugotavljamo, da so ati še prepogosto do odgovorni, očitno no premalo premišlje-rovani in v nekaterih iinah še posebno tivni. To lahko sedaj -tudi za delegate za iščino izobraževalne nosti. Na zadnji seji je reč manjkalo pet atov zbora uporabni-da bi ta zbor le bil čen. Ker to ni prvi ampak je bila ta čina že nesklepčna, se : vso resnostjo postavlja anje, kdo so tisti variši in tovarišice, ki bi rali ^zastopati širše "ene interese, saj so v volilnem obdobju z i odgovornostjo prevzeli avljeno nalogo, svojih nosti pa kljub temu ne olnjujejo. Takšna neres-st delegatov, ki se poleg ga pogosto za seje upščin premalo pripravijo pa -na seje prinašajo ališča, ki so jim jih pravile razne službe, niso ; izoblikovane v bazi in iravzaprav niso niti stališča legacije ter še nekatere ge pomanjkljivosti, pa av gotovo mečejo slabo ?£ na celotno delo amezne skupščine. Zato bila na zadnji seji ževalne skupnosti ko bolj razumljiva volja delegatov, ki so se : udeležili ter nadvse avičena njihova zahteva, i se objavijo v naslednjem divu tiste delegacije, ki po bile krive za nesklepčno ejo. Morda bo ta ukrep irispeval k boljši udeležbi prihodnjih sejah, ko že ama zavest in čut dgovornosti delegatov ni-i dovolj za to. pnosti. da preučijo možnosti za oblikovanje skupnih strokovnih služb gospodarstva. Organi občinske konference ZK in skupščine občine Velenje so pozneje sprejeli več konkretnih sklepov in stališč, v katerih je bila poudarjena nujnost oblikovanja skupnih strokovnih služb SIS gospodarstva. Julija lani pa je komite OK ZK zahteval, da seje treba čimprej dogovoriti za novo organiziranost skupnih strokovnih služb SIS gospodarstva in določil, da je pobudnik dogovarjanja izvršni svet skupščine občine Velenje. Kljub številnim pobudam in sklepom pa do ustanovitve skupnih strokovnih služb SIS gospodarstva vse doslej še ni prišlo. Te dni. naposled, organi SIS razpravljalo o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in osnovnih načelih organiziranja in delovanja skupnih služb, ki ga je pripravil izvršni svet skupščine občine Velenje. Posebna delovna skupina je v poročilu, ki ga je pripravila za 61. sejo komiteja OK ZK skušala ugotoviti razloge, subjektivne odpore, pa tudi drugačna gledanja in hotenja o vlogi in organiziranosti skupnih služb SIS gospodarstva, ki so krivi, da vse doslej še niso bili uresničeni sklepi 10. seje občinske konference ZKS o organiziranju skupnih strokovnih služb SIS gospodarstva. O tem bo komite OK ZK znova razpravljal potem, ko bo pripravljena idejnopolitična ocena vzrokov, zakaj vse doslej še niso bili uresničeni sklepi že omenjene 10. seje OK ZK. Pred sejo komiteja pa bodo pripravili razgovore s komunisti v organih samoupravnih interesnih skupnosti gospodarstva ter s komu- nisti v občinskem izvršnem svetu. Bližnja seja komiteja OK ZK Velenje naj bi naposled odgovorila na vprašanje, kdo so bili nosilci odporov proti organiziranju skupnih strokovnih služb SIS gospodarstva in v katerih sredinah so takšno, družbeno škodljivo prakso oziroma hotenja, spodbujali oziroma podpirali. Nasploh pa za uveljavitev sklepov 10. seje OK ZK Velenje, kotje mogoče že zdaj ugotavljati, ni bilo zadosti zavzetosti pri nobenem nosilcu nalog. Le-ti so. med drugim, pozabili. da oblikovanje skupnih strokovnih služb gospodarstva ni zgolj strokovna naloga, pač pa pomembno družbenopolitično dejanje. V nadaljevanju seje. kije bila 11 marca, so se člani komiteja OK ZK Velenje seznanili z osnutkom poročila o gibanju zaposlenosti in osebnih dohodkov delavcev v strokovnih službah SIS. upravnih organih občinske skupščine in v občinskih yodstvih družbenopolitičnih organizacij v zadnjih letih. Poslušali pa so še informacijo o konceptu organizi-\ ranja. delovanja in povezovanja strokovnih služb SIS. krajevnih skupnosti in upravnih organov ter o pripravah na oblikovanje prvih družbenih svetov v Šaleški dolini. Globalni koncept za organiziranje. delovanje in povezovanje strokovnih služb SIS. krajevnih skupnosti in upravnih organov, ki so ga pripravili v izvršnem svetu velenjske občinske skupščine, bi kazalo čimprej verificirati in ga dati v javno razpravo. Vzporedno s tem pa nadaljevati z aktivnostmi za novo organiziranje občinskih upravnih organov. Pospešiti pa je treba, po mnenju članov komiteja OK ZK Velenje, prizadevanja za ustanovitev družbenih svetov, pri čemer še posebej izstopa potreba po ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja razvoja političnega sistema oziroma družbene ureditve. M. L. Preteklo soboto je bilo v domu kulture v Velenju že 23. srečanje mladih pevcev iz Šaleške doline. Vsi zbori, ki so nastopili na srečanju, so zelo lepo peli tako, da je imela posebna komisija kar težko delo, da jih je šest izbrala za nastop na republiški reviji v Zagorju. Po dveh letih smo znova slišali otroški zbor iz Ifopolšice, žal pa tudi letos ni bilo nobenega iz Šoštanja in Šmartnega ob Paki. V Zagorje bodo odšli otroški zbori OŠ XIV. divizije, OŠ Gustav Šilih, Veljko Vlahovič in otroški zbor velenjske glasbene šole, mladinski zbor OŠ Anton Aškerc in dekliški zbor gimnazije. Mladinski pevski zbor iz OŠ Gustav Šilih, pa bo za nagrado odpotoval na podobno srečanje v Bugojno. Regijski sestanek o cestah Bomo nadaljevali gradnjo Slovenike V Celju je bil prejšnji teden sestanek sveta občin celjskega območja, ki so se ga udeležili predstavniki republiške skupnosti za ceste, predsedniki skupščin občin celjske regije oziroma predstavniki teh občin ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij regije. Na sestanku so spregovorili o nadaljnjem srednjeročnem načrtu razvoja cestnega omrežja v naši republiki, posebno pa še o razvoju cestnega omrežja v celjski regiji. Predstavniki republiške skupnosti za ceste so udeležence sestanka seznanili s problematiko pri načrtovanju razvoja cestnega omrežja v naši republiki in višino resnično skromnih sredstev, ki so predvidena za razvoj cestne infrastrukture. Čeprav gre pri razvoju cestnega omrežja za splošno družbeno korist, kar je dokazal tudi uspeli razpis ljudskega Savinjskošaleška gospodarska zbornica Sklic druge seje skupščine Prihodnji petek, 28. marca bo v Mozirju druga seja skupščine savinjskošaleške gospodarske zbornice. Na seji bodo pregledali delo savinjskošaleške gospodarske zbornice v preteklem letu ter obravnavali in potrdili zaključni račun za lansko leto. Na dnevnem redu pa sta tudi obravnava in sprejem programa dela ter finančnega načrta za leto 1980. Iz predloga programske usmeritve dela in aktivnosti savinjskošaleške gospodarske zbornice Velenje za letošnje leto, ki je predložen drugi seji skupščine, povzemamo, da bodo namenili posebno pozornost uveljavit v j organiziranosti zbornice, izvajanju družbenih planov občin Velenje in Mozirje za leto 1980 ter pripravi srednjeročnih načrtov razvoja in razvojnih usmeritev temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Seveda pa bodo nadaljevali tudi z lani začetimi nalogami (razvoj gostinsko turistične dejavnosti, Prob- posojila za ceste v letu 1976, vendarle z dosedanjim razvojem in posodobitvijo tega omrežja ne moremo biti zadovoljni. Še manj pa smo lahko zadovoljni s predvideno nadaljnjo gradnjo oziroma predlogi za srednjeročni načrt razvoja cestnega omrežja. Takšnega mnenja so bili predstavniki osmih občin celjske regije, še posebno, ker je le ta v programu novogradenj močno zapostavljena v primerjavi z ostalimi regijami. in ker v tem predlogu ni predvidena nadaljna gradnja Slovenike. Ta nerazumljiva odločitev. saj je posodobitev izredno obremenjene ceste od Celja do Ljubljane, predvsem pa Trojanskega klanca, pomembna za celotno Štajersko in Prekmursko področje, je na sestanku v Celju lematika preusmeritve proizvodnje v tovarni usnja Šoštanj, povezovanje OZD na področju celovite preskrbe občanov). Med tekočimi nalogami je v predloženi programski usmeritvi poudarjeno posebej spremljanje tekočih gospodarskih gibanj, izvajanje informacijskega sistema o tekočih denarnih in blagovnih tokovih, ocenitev kvalitete prehrambenih gostinskih obratov ter skrb za izobraževanje kadrov v gospodarstvu. povzročila živahno razpravo. Ob tem za občine celjske regije poglavitnem vprašanju, pa so predstavniki posameznih občin opozorili tudi na določena odstopanja od prvotnih načrtov nadaljnje gradnje cestnega omrežja na njihovem področju. Ob koncu sestanka so sprejeli sklep, da se v srednjeročni plan razvoja cestnega omrežja v Sloveniji. vendarle vnese tudi nadaljevanje gradnje Slovenike oziroma razreši Trojansko ozko grlo, ki bistveno ovira pretok vozil. Prav tako naj bi se v predlog vključile še nekatere cestne izboljšave na območju regije, med katerimi je gotovo najpomembnejša dograditev južne vpadnice v CelJ£- B. Z. V Velenju so pretekli teden podelili priznanja najboljšim športnikom, športnicam in klubom v občini v preteklem letu. Za športnika leta so izbrali alpinista Ivča Kotnika, ki prejema pokal od predse- dnika ZTKO Velenje in podpredsednice zveze Jožeta Melanška ter Vere Zupančič.(Več na zadnji strani). Velenje - Trbovlje Kdo bo boljši? Prihodnji petek, 28. marca bo na naših malih ekranih neposreden prenos oddaje Naši kraji med seboj. Pred mnogimi gledalci pred televizijskimi sprejemniki in tistimi, ki bodo prišli v Rdečo dvorano v Velenju, kjer bodo postavljene televizijske kamere, se bodo zvrstile mnoge zanimivosti iz srečanja med Velenjem in Trbovljami. Prireditev v Velenju in Trbovljah z neposrednim prenosom ljubljanske TV se bo začela ob 20. uri. Obeta se zelo zanimivo srečanje, saj se oba kraja že nekaj časa nanj marljivo pripravljata in gotovo oba pričakujeta zmago. Priložnost za nabiranje točk pa bo med oddajo seveda na pretek. Naj v nekaj naslednjih vrstah predstavimo, kaj bomo lahko videli na TV zaslonih ali pa v Rdeči dvorani, saj predstavniki Velenja pričakujejo, da se bo nas čim več zbralo v dvorani ter jim z bodrenjem pomagalo k zmagi. Ko smo že omenili bo na sporedu kulturni del, tekmovalni, prikaz raznih zanimivosti in še in še . . . V kulturnem delu bodo nastopile Rudarska godba Velenje, mešani pevski zbor Gorenje. Šmarsko gledališče Pod kozolcem in Šaleška folklorna skupina. Gledalcem podarijo svojo točko tudi televizijci. Ker ' edo, d^ v Velenju radi poslušamo Ladka Korošca, bo gost v Rdtu dvorani prav ta operni pevec. Zelo zanimiva bodo tudi razna športna tekmovanja z žogo, podobna rokometni in nogometni igri. Najmočnejša predstavnika Velenja in Trbovelj pa bosta odšla v soboto v studio v Ljubljano, kjer bosta skušala pokazati, kateri kraj ima večjega silaka. Novinarji Večera bodo med oddajo pripravili pogovor z zanimivim Velenjčanom. Dva delavca iz drugih republik — eden v Trbovljah, drugi v Velenju pa bosta spoznavala slovenske kraje. Za sladokusce bodo predstavile naše spretne roke naših vrlih kuharic in kuharjev z značilnimi jedrni Šaleške doline. Da pa letošnja prva oddaja Naši kraji med gorenjski<<) se bodo lahko vozili vsi tisti delavci, katerih organizacije bodo podpisale sporazum, pa če tudi za enega delavca. Na vseh delavskih progah pa se bodo lahko vozili l ud T dijaki srednjih šol z že veljavno mesečno vozovnico. Prevoz pa ne bo namenjen krajanom, ki bodo v teh urah koristili prevoze za lastne interese. Zanje veljajo avtobusi Rudnika lignita Velenje. Še ustreznejša rešitev za odpravo težave delavcev z dela in na delo pa je zamik delovnega časa. saj bi te avtobuse lahko izkoristili še za druge potrebe. Ta prispevek delovnih organizacij naše občine bi prinesel velik delež gospodarstva v letu stabilizacije. Pravilni medsebojni odnosi v združenem delu pogojujejo dobro delovno disciplino, le-ta pa primerno delovno storilnost. Iz analiz ugotavljamo, da kjer so v združenem delu pavilni medsebojni odnosi, je tudi nizki stalež bolniških; psihologi razlagajo to s tem, da je skoraj vsak človek podvržen določeni bolezni, ki pa se najčešče aktivira ob duševnih stiskah, ki so v združenem delu najčešče prisotne, če medsebojni odnosi niso najboljši, če so med delavci trenja in nezadovoljstvo. Medsebojni odnosi v združenem delu pa tudi pogojujejo delovno disciplino, kar pomeni, da morebitni' slabi medsebojni odnosi pogojujejo slabo delovno diseplino. le-ta pa nato pogojuje slabo storilnost, kar je čestokrat prisotno pri nas, v združenem delu. Ob tem se vprašujemo, kdo" je tisti, ki je v združenem delu odgovoren za pravilne medsebojne odnose? Tu je odgovor kratek: Odgovorni smo delavci cami. Torej sama sredina; to je delovna enota, TOZD, DSSS, na čelu s svojimi družbeno-političnimi organizacijami. Ker pa je v združenem delu frontna organizacija sindikalna organizacija, je ta prva odgovorna za pravilne medsebojne odnose. Tudi ZZD izhaja iz tega stališča, saj je v čl. 548 ZZD celo določeno, da mora vsak organ v TOZD pri vsakem obvestilu, ki ga pošlje posameznemu delavcu, poslati kopijo tudi sindikalni orga- nizaciji, da jo opozarja v vseh morebitnih problemih, ki so prisotni. Če se organi v tozd ne držijo takšnega načina obveščanja sindikata, je storjen gospodarski prekršek, ki je sankcioniran celo z denarno kaznijo. V bodoče bomo vsi skupaj poklanjali takšnemu načinu dela več pozornosti. Tudi družbeni pavobranilec samoupravljanja Velenje že od samega zveznega posvetovanja družbenih pravobranilcev samoupravljanja v Beogradu v januarju tega leta, pri razreševanju pritožb posameznih delavcev ukrepa preko izvršnih odborov osnovnih organizacij tozd. Pri takšnemu načinu dela se pojavljata dve stvari: to, da se posamezni izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata še ne znajdejo, po drugi strani pa ugotavljamo, da delavci pritožitelji ne poznajo v svoji sredini niti poverjenikov niti predsednikov IO OO sindikata. Lahko pa tudi poudarimo, da so se nekateri izvršni odbori že krepko poglobili v takšen način dela, Kot primer lahko omenimo izvršni odbor osnovne organizacije sindikata RLV-tozd ,,Klasirnica". Razmišljanje o tem, da je delovna storilnost kot glavni vir našega še boljšega življenja odvisna v mnogem od dobre delovne discipline, ta pa od pravilnih medsebojnih odnosov, ki jih ustvarjamo in za katere smo odgovorni vsi skupaj, naj bi bilo prjsotno ob razglabljanju, dviganju širše in posamezne delovne storilnosti v združenem delu. Iz inšpektorjeve beležnice Pojav trihineloze pri ljudeh V mesecu decembru se je zatekla k zdravniku neka delavska družina iz Velenja zaradi močnih žtiodčno črevesnih motenj in hudih mišičnih bolečin, ki so bile podobne mišičnemu revmatizmu. Splošni zdravnik je družino napotil na specialistični pregled in hospita-lizacijo v Celje. Tu je bil postavljen sum, da gre za para-zitno obolenje — trihinelozo. Z laboratorijskim pregledom svinjskega mesa skladiščenega v hladilniku te družine, je bil tudi potrjen. Inšpekcijske službe skupščine občine Velenje so ugotovile, da so meso prašiča pripeljali iz SR Bosne, kjer je bil opravljen domači zakol — koline. Ker je trihineloza sicer pri nas redka, toda zelo nevarna parazitna bolezen, ki se prenaša iz mesojedih in vsejedih živali na človeka, ter je prenos možen samo z mesom, ki ni veterinarsko sanitarno pregledano in termično obdelano, hočemo opozoriti občane na možnosti inficiranja in na posledice, ki jim botruje domači zakol. Trihinelozo povzroča parazit Trihinela spiralis. Infekcija sledi uživanju trihineloznega mesa. Za človeka je posebno nevarno nekuhano ali ne-pečeno meso domače, še bolj pa divje svinje in mesojede in vsejede divjadi. Po zaužitju trihineloznega mesa se ovojnica ličinke trihine v želodcu raztopi, potuje v tanko črevo, kjer zelo hitro doseže spolno zrelost ter po oploditvi prične leči žive ličinke, ki prodirajo skozi stene črevesja v limfo in kri. Od tod pa v prečno progasto mišičje, kjer povzroča različne težave, V 20 °7o invazij tudi smrt. Izogibati se moramo uživanja slabo kuhanega, ppčenega in surovega suhega svinjskega mesa, za katerega ne vemo, če je bilo veterinarsko pregledano. Naveden primer naj nam bo v opozorilo in premislek ! Občinska skupnost socialnega skrbstva Pravilno načrtovali potrebe Na 9. redni seji so se v sredo, 12. marca sešli delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje. 'Največ pozornosti so namenili delu skupnosti in finančnem poslovanju v preteklem letu. Mad drugim so obravnavali še finančni načrt za leto 1980. Pri pregledu zaključnega računa za leto 1979 so delegati obeh zborov ugotovili, da so v preteklem letu pravilno načrtovali potrebna sredstva za posamezne dejavnosti skupnosti. Od načrtovanih 14,147.295 din so realizirali 13,476.033 din. Financiranje skupnosti je v preteklem letu potekalo na dva načina, in sicer od aprila po prispevni stopnji 0,63, od takrat dalje pa po 0,62 od bruto osebnega dohodka OZD. Preostanek sredstev pa so v skladu z usmeritvami združenega dela, namenili sanaciji občinske zdravstvene skupnosti. Nepredvideni izdatki so nastali zaradi povišanja cen pogrebnih storitev nepremožnih, plačilu pobiranja prispevkov od obrti davčne uprave SOb Velenje. Porastli pa so tudi stroški delovanja samoupravnih organov skupnosti. Preko predvidenih sredstev so bili tudi izdatki za pripravo predzakonskega in zakonskega svetovanja. Na seji so delegati razpravljali še o delu skupščine v preteklem letu in ugotovili, da je bilo delo le te programirano na dejavnosti socialnega skrbstva. Pokazale pa so se tudi nekatere slabosti, predvsem v delegatskem sistemu, ki si iih bodo v prihodnjem obdobju prizadevali kar najbolje odpraviti. Vso pozornost so na seji namenili finančnemu načrtu za leto 1980, ki predstavlja v tem letu povečanje sredstev za socialno skrbstveno dejavnost v povprečju za 32 odstotkov. Največ sredstev so namenili razširitvi dejavnosti predzakonskega, zakonskega svetovanja ter postpenalni pomoči za pokritje investicij v domu Nine Pokorn na Grmovju. Iz bruto osebnih dohodkov OZD so za socialno skrbstveno dejavnost namenili 17,832,000 din, plačila zavezanih strank predstavljajo 706.000 din, prihodek skupnosti otroškega varstva pa 25.000 din. Delovna skupnost strokovne službe se bo v letu 1980 oblikovala pri centru za socialno celo. Ob koncu seje so spregovorili še o udeležbi na sejah skupščine samoupravne skupnosti socialnega skrbstva in ugotovili, da se jih ne udeležujejo delegati tistih sredin, pri katerih se pojavlja največje število socialnih primerov. T. K. Delegatska vprašanja in odgovori Delegacija občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje je postavila zaradi vse večjega problema alkoholizma v občini Velenje izvršnega svetu SO naslednja delegatska vprašanja: Vprašanje: Kolikemu številu oseb je bilo v zadnjih 5 letih izdano dovoljenje za opravljanje gostinskih storitev, čeprav za to niso imeli potrebnih strokovnih kvalifikacij in zakaj so jim to spregledali? Odgovor: Od i. 1. 1975 do 31: 12. 1979 je bilo v občini Velenje izdanih 14 dovoljenj za opravljanje gostinskih dejavnosti. V tej številki so -zajeta tudi dovoljenja katerimi s se menja lastnik gostinskega lokala tako. daje odprtih v tem času samo 8 novih gostinskih lokalov. Od teh 8 gostincev štirje ne izpolnjujejo pogoja gledestrokovne usposobljenosti. vendar jim je upupravni organ izdaldovoljenja na. podlagi 112, člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 26/73). ki določa, da se lahko izda dovoljenje tudi občanu, ki ne izpolnjuje pogojev glede strokovnosti, če opravlja gostinsko dejavnost v turistično manj razvitem kraju. Vprašanje: Kaj je izvršni svet skupščine občien Velenje storil za omejitev te problematike v naši občini? Odgovor: Izvršni svet se zavzema in usmerja politiko v zvezi z odpiranjem novih lokalov s tem. da bi v bodoče odpirali le takšne gostinske lokale, kjer bi poleg pijač nudili tudi hrano in da bi se omejevalo odpiranje novih bifejev, izvršni svet prav tako podpira stališče, da se v gostinskih lokalih sprostijo cene za alkoholne pijače in brzdajo cene brezalkoholnih pijač in jedil. Inšpekcija pa opravlja tudi kontrolo in ugotavlja ali obstoječi gostinski objekti, ki poslujejo kot bifeji nudijo poleg pijač še enostavna hladna jedila. Sprejet je bil tudi odlok o poslovnem času v gostinstvu na območju občine Velenje. Ta odlok prepoveduje točenje alkoholnih pijač od 3—6 ure zjutraj. I prašanje: V občini, predvsem v mestu Velenje, je v zadnjem času opaziti večje število nezaposlenih oseb, ki priložnostno prenočujejo po kleteh stanovanjskih blokov. Občani njihovo prisotnost ugotavljajo z zaskrbljenostjo (otrok si ne upajo puščati brez ustreznega spremstva). Želimo vedeti, kaj so organi postaje milice storili za omejevanje tega pojava? Odgovor: Kol je splošno znano vsem občanom, postaja milice svoje naloge opravlja z delom na varnostnem okolišu, kot tudi z opazovalno službo. Občasno, to je po potrebi, pa opravimo tudi preventivne akcije po JRM, ko ugota-vljamo. kako posamzeniki spoštujejo določila o javnem redu in miru. vključujemo kontrolo prijavno — odjavne »lužbe. črnih prenočišč in drugih mest. kjer se zadržujejo osebe, zanimive za kriminalistično obdelavo. Iz poročila za leto 1979. kije na skupščino občine že dostavljeno in iz dostavljenih poročil za krajevne skupnosti, "je razvidno, daje postaja milice Velenje predlagala uvedbo postopka o prekršku za nekaj klatežev in oseb, ki prenočujejo na mestu, kjer to ni dovoljeno. S številčnim prikazom po krajevnih skupnostih je stanje naslednje: Krajevna skupnost Klatenje, potepanje Spanje na nedovoljt. enem kraju 2 5 1 2 1 1 Velenje—Levi breg * Velenje—Desni breg Velenje—Stara vas Šoštanj Družmirje—Gaberke Paka Skorno Glede na številčni prikaz lahko ugotovimo, da so delavci postaje milice Velenje storili veliko, kar je dokazano z ukrepi, da pa se preventivnega dela ne da prika-j zati. Zatrdimo lahko, da miličniki v nočnem času najmanj enkrat kontrolirajo kletne in druge prostore, kjer se pogosto zadržujejo take osebe in če jih odkrijejo, proti njim ustrezno ukrepajo. Zaskrbljenost, iiražena v delegatskem vprašanju, bi lahko zatrdili, ni upravičena, kajti prenočevanja v kletnih prostorih niso vsakodnevni pojav. To lahko zatrjujemo s tem. da v zadnji akciji, ki smo jo opravili do koncu februarja na celotnem območju mesta Velenje in Šoštanj, smo prijeli le 3 osebe, ki smo jih predlagali v postopek o prekršku zaradi klateštva iri še te vse na območju krajevne skupnosti Šoštanj. Prenočevali so pri osebah, ki dajejo zatočišče klatežem in postopačem. Postavili pa bi tudi vprašanje, kaj so v sistemu družbene samozaščite storili stanovalci v nekaterih stanovanjskih blokih in njihovi hišni sveti, če ugotavljajo. da v njihovih Kleteh prenočujejo neznanci, klateži, postopači in druge osebe, ki so zanimive za organe javne varnosti. Le malo je primerov, daje postaja milice obveščena o takem prenočevanju. Po drugi strani pa z uteme Ijivijo povemo, da se ne upošteva sklep sveta za ljudska obrambo, varnost in družbeno samozaščito, da je za preprečevanje priložnostnih vlomov, za varnost stano vanjskih blokov in za preprečevanje spanja v kletnifc prostorih, obvezno zaklepati vhodna vrata v nočnem času (od 22. do 05. ure). Če bi ta sklep dosledno izvajali vseh stanovanjskih blokih, te osebe ne bi imele možnor" prihajati v notranjost in tam prenočevati. Tako bi o padla tudi vsaka zaskrbljenost zaradi njihove pristnosi (Odgovor je posredovala: Postaja milice Velenje) \ Številka 11 (523) — 21. marca 1980 i\=3 | Iz referendumskega programa Skupnost otroškega varstva Hitrejši razvoj PTT omrežja gh Podatki kažejo, da sodi tdenjska občina po razvitosti PTT omrežja med najslabše ite v naši republiki, zato bomo z gradnjo novega PTT [centra v Velenju skušali to aje v obdobju novega samo-evka izboljšati. Med številnimi pomembnimi iobitvami zapisanimi v Dvem referendumskem pro-ju, se bomo občani Velenja tretjem samoprispevku lločali tudi za hitrejši in kvali-ejši razvoj PTT omrežja v ški dolini. Analiza stanja ireč kaže, da PTT omrežje s jjimi zmogljivostmi zaostaja za obstoječimi potrebami iroma razvojem doline sploh. Število prebivalstva v ri Velenje je v zadnjih letih 10 naraščalo, približno za 11500 prebivalcev v vsakem letu. Tudi gospodarstvo občine je Svljalo močan razcvet, še energetika in predelovalna industrija. PTT omrežje iu progresu ni moglo slediti, ito so potrebe na tem področju naraščale mnogo hitreje kot ,pa zmogljivosti. Iz ocene PTT nja v republiki Sloveniji je 10, da sodi občina Menje glede na svojo gosposko moč, na predzadnje to med slovenskimi občinami po razvitosti PTT. Povedano drugače to tudi pomeni, da ijamo za republiškim jrečjem za 60 odstotkov. ijanje na področju PTT lev zavira zatorej vsestranski razvoj v občini in vse bolj stavlja resno oviro za čjSe napredovanje. Zaradi koržčenosti PTT objektov v [Velenju je nemogoče širiti [ljivosti v krajevnih skup-stih, kar hkrati onemogoča siranje dodatnih zmogljivosti na novih lokacijah. Tako oje narekuje zato izgradnjo uvega PTT centra v Velenju. Po investicijskih predračunih "bo nov PTT center v Velenju i brez novih kabelskih povezav s ijem veljal 27.6.000.000 di-ijev. Omogočal bo širjenje zmogljivosti v krajevnih »stih, mobilne telefonske |»eze z avtomobili, prenos tkov za gospodarstvo, Eniške telefonske centrale. povečanje centrale od 3000 na 10.000 priključkov v prvi etapi in na 20.000 v končni fazi, povečano kvaliteto prometa v celotnem PTT omrežju ter druge pridobitve. Center bo zgrajen tako, da bo možno širjenje PTT zmogljivosti do leta 2000 in da bodo le-te zadostovale potrebam za približno 55 do 65.000 prebivalcev, kolikor naj bi jih takrat imela občina Velenje. Celotna izgradnja novega PTT centra Velenje obsega izgradnjo pošte, vozliščne centrale, radijskih zvez s Celjem preko ene aktivne postaje in prilagoditvenega omrežja na sedanji lokaciji. Priprava načrtov za objekt in poštno opremo gre h koncu, v zaključni pripravljalni etapi so tudi lokacijski in gradbeni dokumenti. Po načrtih izgradnje, naj bi z deli pričeli sredi leta 1980, pošto pa odprli ob koncu leta 1981. Tclefonsko-telegrafske naprave bi po predvidevanjih aktivirali ob koncu leta 1983, s širjenjeip zmogljivosti v krajevnih skupnostih pa bi pričeli v letih 1984 in 1985 oziroma v srednjeročnem obdobju od 1986 do 1990. To seveda ne velja za osnovne napeljave, ki morajo biti končane do leta 1982. Vse sedanje zmogljivosti, z izjemo telefonskega omrežja, so maksimalno izkoriščene oziroma obremenjene. Zato je prvi pogoj za nadaljnji razvoj PTT omježja izgradnja novega PTT centra Velenje z vsemi spremljajočimi objekti. Potrebno je obnoviti pritličje stare občinske zgradbe v Šoštanju, kjer so prostori za centralo dovolj veliki, da bi zadostovali do leta 2000. Prav tako pa je treba poiskati nove prostore v Šmartnem ob Paki v velikosti približno 150 kvadratnih metrov. V teh prostorih bi uredili novo centralo in vanje po letu 1983 preselili staro opremo iz Velenja. Nova PTT zgradba bo omogočila boljšo kvaliteto opravljanja vseh PTT storitev in razširitev PTT omrežja na področju občine Velenje. J. K. Bomo v V tem srednjeročnem obdobju smo v občini Velenje pridobili 42 novih oddelkov vrtca —' Načrtovane višine odstotkov zajetja otrok zaradi povečanja števila predšolskih otrok nismo dosegli — V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi obiskovalo vzgojno varstvene ustanove kar 44 odstotkov predšolskih otrok. V začetku tega srednjeročnega obdobja je obiskovalo vzgojnovarstvena zavoda Velenje in Šoštanj 837 predšolskih otrok. Takrat smo si v naši občini zadali nalogo, da bi zajeli v vrtce do konca letošnjega leta 1680 otrok, kar bi predstavljalo po predvidevanjih 40 odstotkov predšolskih otrok v občini. Zaradi velikih potreb po organiziranem varstvu so naši vrtci v zadnjih letih normative precej presegali in imajo v oddelkih okoli 20 odstotkov otrok več kot predvidevajo normativi. Zaradi tega nam bo kljub temu, da vseh načrtovanih objektov do konca letošnjega leta ne bomo zgradili, uspelo številčno doseči načrtovano višino. Ker se je število predšolskih otrok povečalo za več kot so pričakovali, še imamo v VVZ le 37,6 odstotkov predšolskih otrok, kar pa je precej pod planom. V obdobju zadnjih petih let smo v občini Velenje pridobili 42 novih oddelkov za varstvo predšolskih otrok. Da bi z denarjem, ki ga je imela skupnost otroškega varstva na razpolago, naredili kar največ, so iskali razne poceni rešitve. Seveda pa so veliko sredstev za vrtce zbrali tudi občani naše občine s samoprispevkom. V začetku tega srednjeročnega obdobja so zgradili vrtec v Pesju, v katerem je prostora za tri oddelke. Večino sredstev zanj je zagotovila občinska skupnost otroškega varstva, 19 odstotkov investicijske vrednosti pa so namenili iz sredstev samoprispevka. Kasneje so uredili še dva oddelka vrtca Polonca, v ta namen so adaptirali dve stanovanji, ki jih je posodil rudarsko elektroenergetski kombinat. Zgrajen pa je bil tudi vrtec Tinkara, v katerem je šest oddelkov. Nekaj sredstev je prispeval REK zaradi souporabe garaž, večino je prispevala občinska skupnost otroškega varstva-, iz samoprispevka pa so za ta vrtec namenili 5 odstotkov investicijske vrednosti objekta. V Skalah so zgradili vrtec Jurček z dvema oddelkoma. 66 odstotkov investicijske vrednosti so namenili krajani iz lastnega samoprispevka, ostalo pa je prispevala občinska skupnost otroškega varstva. Tudi krajani Konovega so namenili veliko samoprispevka za izgradnjo vrtca. Pokrili so 53 odstotkov investicijske vrednosti, imajo pa prav tako dva oddelka. Urejen je bil tudi vrtec Rožle v Stari vasi. Večino sredstev je zbrala krajevna skupnost sama v delovnih organizacijah na tem področju. V zadnjem petletnem obdobju je občinska skupnost otroškega varstva sofinancirala tudi adaptacijo šole v Topolšici, kjer pa sta tudi dva oddelka otroškega varstva. Tudi pri tej investiciji so bili krajani udeleženi s krajevnim samoprispevkom. Trenutno pa je v gradnji še vrtec v stanovanjskem bloku v Šoštanju. V njem bodo trije oddelki, četrtino investicijske vrednosti bodo pokrili krajani s sredstvi svojega samoprispevka, v ta namen pa bodo dali tudi 500.000 dinarjev prihodnjega samoprispevka. V gradnji pa so tudi jasli, v njih bo deset oddelkov, in sicer 6 za otroke do treh let in 4 za starejše otroke. Tudi za to investicijo bo del sredstev iz samoprispevka mestnih krajevnih skupnosti, in sicer 26 odstotkov in ve-, sticijske vrednosti, ostalo pa sredstva občinske skupnosti otroškega varstva iz prispevne stopnje. Za to srednjeročno obdobje, ki se izteka pa so izpadli trije oddelki, ker ni bilo dovolj sredstev in to v Šmartnem ob Paki in po en oddelek v Šentilju, pričeti pa bi morali tudi že gradnjo drugega vrtca v krajevni skupnosti Salek Gorica. Skupnost otroškega varstva Velenje je v zadnjem obdobju s sredstvi, ki jih zbirajo za investicije iz prispevne stopnje in s sredstvi, ki so jih v ta namen odvajali naši krajani iz samoprispevka torej naredila precej in bistveno ne zaostaja za planom. Število predšolskih otrok se je mnogo bolj povečalo kot so predvidevali. Tako odstotek otrok, ki obiskujejo vzgojno varstveni ustanovi, še vedno ni zadovoljiv. V prihodnje pa bo potrebno uveljaviti tudi normative o številu otrok v enem oddelkn. Na skupščini otroškega varstva so že razpravljali o razvojnih možnostih za naslednje srednjeročno obdobje in predlagali, da bi povišali odstotek zajetja otrok v vrtce na 44. To pa pomeni, da bi morali sprejeti v vzgojno varstveni ustanovi kar 700 novih otrok. Zaradi rušenja enote Mojca in sprostitve dveh oddelkov vrtca v šoli Šmartno ob Paki, pa bi morali zagotoviti 830 novih mest. Torej bi morali v Velenju zgraditi v naslednjem srednjeročnem obdobju štiri velike vrtce, v katerih bi bilo po osem oddelkov, pet oddelkov vrtca v Šmartnem . ob Paki in tri oddelke v okoliških krajevnih skupnostih. Za zgraditev vseh navedenih objektov bi potrebovala občinska skupnost otroškega varstva Velenje za to obdobje kar 140 milijonov dinarjev. Tega s prispevno stopnjo ne bodo zbrali. Upajo, da bodo naši delovni ljudje namenili nekaj sredstev za izgradnjo prepotrebnih vrtcev tudi iz sredstev tretjega samoprispevka. MIRA ZAKOŠEK »Pričakujemo, da boste tudi na referendumu za tretji samoprispevek glasovali ZA« Pogovor o knjigi v TG0 Gorenje Načrtovanje knjige vključiti v razvojne programe Tovarno Gorenje v Velenju l to pred dnevi obiskali člani Epskega odbora ,,Knjiga" M centralnem komiteju ZKS, Id ga vodi izvršni sekretar CK i ZKS za naloge komunistov v tri ter raziskovalnem delu ■c Šali. Med številnimi pmi gosti so pogovoru z avci Gorenja prisostvovali 4i izvršni sekretarji in predniki komisij za kulturo kih konferenc ZKS iz celjske regije ter pred-niki medobčinskega študij-[ ritega centra v Celju. V Gorenju namenjajo kultur-nim aktivnostim precejšnjo ornost še posebej pa dvigo-nju. ravni bralne kulture, ki spodbujajo z bralnimi ;djami, razgovori delavcev s dji, razstavami knjig, rimi večeri in drugimi ni. Zato ni naključje, da | so se člani odbora „Knjiga" avili prav v Gorenju, kjer so •je s tega področja kljub skim korakom že velike i zanimive. Akcija ,.Knjiga" fje stekla pod okriljem SZDL, [njen namen pa je utrditev ^družbeno ekonomskega laja knjige in ustvarjanje. ilnih ter organizacijskih ojev za razvoj bralne ure. Akcijo, ki pomeni iljevanje pred časom pričete akcije „Clovek, delo, kultura", naj bi v delovnih organizacijah vodil sindikat skupaj z zvezo komunistov. Akcijski odbor, ki ga je ustanovil centralni komite ZKS in ga vodi izvršni sekretar za naloge komunistov na področju kulture in raziskovalnega dela Franc Šali pa naj bi spodbudil k čim učinkovitejšemu poteku in uspešnim rezultatom akcije. ,,Zanimajo nas vaše izkušnje, kako načrtujete vaše potrebe po vseh vrstah knjige, ali so te potrebe zajete v vaših razvojnih dokumentih, ali obstajajo možnosti samoupravnega uveljavljanja kulturne volje na področju knjige, kako se povezujete s knjižnicami in knjigarnami, kako • ste seznanjeni s knjižno produkcijo in kakšen vpliv imate Franc Šali in drugi člani odbora „Knjiga" na obisku v Gorenju. nanjo," je namen obiska uvodoma opredelil Franc Šali. Razpravljalci so nato v živahni izmenjavi izkušenj enotno ugotovili, da se samoupravno dogovarjenje v knjižni politiki pri nas še ni dovolj uveljavilo, oziroma da je samoupravljalčev vpliv nanjo neznaten ali pa ga skorajda ni. Tudi seznanjanje s knjižnimi novostmi prepogosto ubira preveč komercialne poti, saj so bleščeči prospekti premalo objektivna in kritična informacija ter vse prej kot primerna ponudba. Slišati je bilo tudi mnenje, da je prenekatera knjiga prehuda obremenitev za delavčev dohodek. S strokovnimi'1 revijami je potrebno zagotoviti kontinuirano in objektivno seznanjanje z novitetami s knjižnih polic, predvsem pa zagotoviti pogoje za samoupravno dogovarjanje o knjižni politiki. Z utrditvijo njenega družbeno ekonomskega položaja je potrebno knjigi poiskati najkrajšo pot do delovnih ljudi in s tem kvalitetno dvigovati raven bralne kulture. Povezovanje s knjižnicami se s tem v zvezi ponuja kot ena najprimernejših oblik. Sodelovanje delovnih organizacij s knjižnicami pa moramo utrditi tudi z ekonomskimi odnosi. Pri spodbujanju k branju, je potrebno izhajati iz interesov in potreb bralcev ter na podlagi tega oblikovati več knjižnih programov. Ob tem pa bodo razgovori z literarnimi ustvarjalci, literarni večeri in razstave, koristno pripomogle k pogostejšemu poseganju po knjigi. Tako naj se spodbuja tudi razvoj lastne literarne ustvarjalnosti v delovnih organizacijah in se predstavlja v tovarniških sredstvih javnega obveščanja. Še posebej pa je pomembno, da v delovnih organizacijah pripravijo ocene stanja na področju uveljavljanja družbeno ekonomskega položaja knjige ter te ugotovitve vključijo v razvojne programe posameznih delovnih sredin. ,,Načrtovanje proizvodnje morajo v delovnih organizacijah dopolniti tudi z načrtovanjem kulturne dejavnosti in še posebej položaja knjige, saj združenj delo ne proizvaja samo materialnih produktov, marveč hkrati oblikuje tudi odnose, sooblikuje človeka, njegovo zavest in način življenja," so med drugim poudarili na pogovoru v Gorenju. J. Krajnc 4i\= Iz občine Mozirje KS Rečica ob Savinji Nadoknaditi zamujeno Pri načrtovanju razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju so v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji nedvoumno poudarili, da je ta razvoj v največji meri pogojen z uspešnostjo razreševanja problema zagotavljanja sred- stev za dejavnost krajevnih skupnosti. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje na tem področju ne bi smelo ostati le na papirju. Na Rečici ugotavljajo, da je njihova krajevna skupnost v Vzgoja in izobraževanje Uspešna zadnja leta Na področju izobraževanja so v Gornji Savinjski dolini v preteklih letih opravili resnično veliko delo. Temelj vseh uspehov je seveda solidarnost delovnih ljudi in občanov ki so znaten del referendumskih sredstev namenili prav za izboljšanje pogojev vzgoje in izobraževanja. Pred slabimi petimi leti je bilo v mozirski občini 13 šolskih poslopij. Le dve stavbi sta 6ili novejšega datuma, kar sedem pa so jih morali temeljito posodobiti in razširiti. Povprečna velikost učilnic je bila 65 kvadratnih metrov, telovadnici pa sta bili samo v Mozirju in na Ljubnem. V zadnjem srednjeročnem obdobju so v mozirski občini skupno zgradili 17 novih učilnic, 21 so jih temeljito posodobili, zgradili pa so tudi nove telovadnice v Lučah, Gornje gradu in na Ljubnem. Vse naložbe so usmerjali v izgradnjo takšnih objektov, ki bi zagotavljali pouk v eni izmeni, tako, da imata danes dvoizmenski pouk le še šoli na Ljubnem in v Mozirju. Ker je enoizmenski pouk prvi pogoj za uvajanje celodnevne šole, bodo morali v prihodnjih letih temu vprašanju nameniti največ časa in dela. Leta 1976 so pričeli uvajati podaljšano bivanje. V tem letu je bilo v to obliko vključenih 61 učencev in jih je danes že 194, v odstotkih izraženo pa povečanje doseže številko 218.' Kljub nespornim uspehom pa razvoj terja vedno nove naloge in jih torej tudi v prihodnjem obdobju ne bo manjkalo. Med najpomembnejše vsekakor sodi izgradnja nove osemletke na Rečici, dograditev šole v Mozirju in prilagoditev potrebam celodnevnega pouka, izgradnje šole v Solčavi ter ureditev internata v Lučah. Veliko dela čaka tudi delavsko univerzo. V skladu s potrebami združenega dela bo morala pripraviti še več oblik usmerjenega izobraževanja. J. P. preteklem obdobju na prostorskem in gospodarskem področju zaostala za ostalimi krajevnimi skupnostmi Gornje Savinjske doline in tudi njena vlo,ga v pbčinskem merilu se je dokaj zmanjšala. V prihodnjem obdobju bodo morali zato nameniti veliko pozornosti razvoju gospodar-s stva, med večjimi organizacijami združenega dela je na njihovem področju le Elkroj, izgradnji prepotrebnih infrastrukturnih objektov ter zasebni in družbeni stanovanjski izgradnji. Znano je, da je prostor v mozirski občini močno omejen, obilo prostorskih možnosti pa nudi področje med Savinjo in ceste proti Logarski dolini, vse od Priho-ve do Grušovelj. Predpogoj za pridobitev obsežnega industrijskega kompleksa pa je ureditev obrežja Savinje. Možnosti za razvoj turizma prav tako ne manjka. Zato bodo v prihodnjih letih pospeševali preusmerjanje kmetij in širitev zmogljivosti kmečkega turizma, na Rečici pa bi nujno morali pridobiti gostinski lokal, ki bi domačinom in gostom lahko ponudil dobro hrano in urejena prenočišča. Okrepiti bi morali že razvoj uslužnostne obrti, predvsem pa urediti preskrbo, ki doslej resnično ni na zadovoljivi ravni. V naslednjih letih nameravajo na—Rečici zgraditi nov gasilski dom in dvorano v njem, uredili pa bi radi še strelišče in taborniški prostor v Šentjanžu. Ob izgradnji večje telefonske centrale v Mozirju bodo povečali število telefonskih priključkov, okrepili bodo še elektro-omrežje in postorili to in ono na področju vodnega gospodarstva. v Nalog seveda ne manjka tudi na drugih področjih. Na Rečici bi radi spet pridobili popolno osemletko. Za to bi bila potrebna novogradnja, sedanje šolske prostore pa bi namenili za otroško varstvo. Razmišljajo tudi o nudenju preventivnih zdravstvenih uslug v kraju ter o ustanovitvi otroške posvetovalnice in zobozdravstvene ambulante. Znatna spodbuda, sicer že sedaj pestri kulturni dejavnosti, bi bila razširitev dvorane in pridobitev dodatnih prostorov, dokončno pa bi radi uredili tudi športna igrišča in zgradili garderobe. Nalog je torej precej in krepko se bodo morali potruditi, če jih želijo kar največ uresničiti. Tako in morda še bolj bodo morali poprijeti za delo Najlepši obet zato številni dosedanji so vsekakor različnih področjih njihoV uspehi na vsakdanjika. J. I5 Vzgoja in varstvo ptic Razkošje barv in glasov ZŠAM Mozirje Izjemno pestra dejavnost Združenje šoferjev in avtomehanikov občine Mozirje se že nekaj let nazaj ponaša z izjemno pestro dejavnostjo. Takšna ugotovitev velja tudi za delo v lanskem letu. Člani so tvorno sodelovali z vsemi družbeno-političnimi organizacijami in društvi v dolini in~ opravili veliko dela na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v osnovnih šolah. Pridobili so tudi precej novih članov, posodobili opremo in pripravili večje število prireditev ali na njih sodelovali. V lanskem letu so izvedli testiranje za vse poklicne voznike iz združenega dela občine Mozirje, uvedli pa so tudi anonimno preverjanje znanja o cestno-prometnih predpisih za voznike vseh kategorij. Ob tem na združenju poudarjajo, da je bila udeležba, kljub začetnim težavam, le preslaba. Obsežne naloge je v lanskem letu uresničila tudi avtošola pri mozirskem združenju. Njeno delo je bilo seveda prvenstveno usmerjeno v izobraževanje in usposabljanje voznikov. V te namene so pripravili in izvedli šest tečajev o cestno-prometnih predpisih za voznike kategorij A in B, ki jih je obiskovalo 246 slušateljev. Lani je bil pri avtošoli redno zaposlen en inštruktor, sedem pa jih je skozi vse leto delo opravljalo honorarno. V drugi polovici leta so za honorarno delo pridobili še tri inštruktorje in s tem so v veliki meri odpravili prejšnje zastoje v pripravah na praktični del vozniškega izpita. Pri tem velja omeniti, da so jim bili pri praktičnem delu poučevanja v veliko pomoč inštruktorji velenjskega in celjskega združenja. Inštruktorji mozirskega združenja so v minulem letu za voznike kategorije B usposobili preko 250 kandidatov in pri tem opravili 7839 ur praktične vožnje. Avtošola trenutno razpolaga s tremi lastnimi vozili za poučevanje, pogodbeno pa jih imajo na voljo še šest. V letošnjem letu nameravajo kupiti vsaj še eno vozilo, zgradili pa bi radi tudi garaže za šolska vozila. V načrtu imajo še izvedbo šestih tečajev za voznike A in B kategorije ter po en tečaj za voznike kmetijskih traktorjev in koles z motorjem, kupili pa bi radi še več pripomočkov za teoretično poučevanje. Tudi sicer si je združenje šoferjev in avtomehanikov zadalo nekaj pomembnih nalog. Pripravili bodo prei-skuse znanja o cestno-pro-metnih predpisih za vse voznike v Gornji Savinjski dolini, še bodo okrepili svojo pomoč na področju vzgoje v cestnem prometu in sodelovali pri drujgih preventivnih akcijah, za svoje člane pa nameravajo pripraviti še vrsto športnih tekmovanj, na katerih so bili doslej izredno uspešni, tudi v širšem merilu. V delovnem načrtu za letošnje leto so veliko pozornosti namenili strokovnemu usposabljanju članov združenja in nudenju različnih oblik pomoči. Zapisali so še vrsto drugih nalog, najpomembnejše pa je, da so jih zelo zavzeto pričeli tudi uresničevati. J. P. Veliko je ljudi, in vse več jih bo, ki ljubijo naravo, ki v pomirjujoči živahnosti njenih pojavnih oblik, iščejo miru in sprostitve. V naravo se zatekajo redno ali občasno, in se tako ali drugače umikajo vse hitrejšemu življenjskemu utripu ter tegobam, ki jih nebrzdan razvoj nosi s sabo. Vsak naravo doživlja po svoje, to pa vsem nudi neizčrpne možnosti za pomiritev in potešitev še tako. različnih hotenj. Mnogi imajo radi ptice, njihovo petje in obnašanje. Vsi ti bi lahko bili člani kateregakoli društva za varstvo in vzgojo ptic. Morda jim njihov način doživljanja narave in življenja ptic zadostuje, morda za društvo niti ne vedo, ne vedo pa zato, ker tej plemeniti dejavnosti vsi skupaj namenjamo vse premalo pozornosti-. Nekaj takega bi najbrž v precejšnji meri veljalo tudi za Gornjo Savinjsko dolino in tamkajšnje društvo za varstvo in vzgojo ptic Kalin. V društvo so vključeni ljubitelji zunanjih ptic, občudujejo jih v naravi in jim pomagajo kolikor le morejot v njegove okvire pa sodijo tudi rejci ptic, ki so del žive narave ponesli v svoje domove. Živijo s pticami in zanje, skrbijo za njih, jih negujejo in občudujejo. Ne bojijo se očitkov, da so ptice uklenili, jih prikrajšali za svobodo. Gojijo ptice, ki za življenje v naravi niso sposobne, so udomačene in povsem drugačne od zunanjih, živijo v kletkah in se skladno s svojim načinom življenja genetske spreminjajo. Predstavljajo pa del žive narave, del, ki se bohoti v vsem barvnem in glasovnem razkošju. O tem in še o čem smo se pogovarjali s člani društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin o katerega dejavnosti vse premalo vemo. Bežen pogled na plakate, ki vabijo na razstave ptic, za takšno poznavanje vsekakor ni dovolj. ANTON RAKUN: „Za ptice se zaniman že od mladih nog. Kot šolarček sem venomer stikal po okoliških gozdovih in gmajnah, opazoval sem ptice in jih hranil. Največja želja ob prvem zaslužku je bila papiga, kupil pa sem par kanarčkov — križancev. Veselje in zanimanje je raslo iz dneva v dan, pozneje sem kupil par čistokrvnih in do danes je število ptic že preseglo število 30. Ker sem hotel o vzgoji in reji ptic zvedeti kar največ sem se z dvema ali tremi ..somišljeniki" vključil v delo velenjskega društva. Število članov iz Gornje Savinjske doline je stalno naraščalo, zato smo se sestali in februarja 1977 ustanovili svoje društvo. Začetki so bili težki, z delovno vnemo, zagnonostjo in veliko ljubeznijo do ptic pa smo premagali vse ovire in danes uspešno delujemo." STANE KOTNIK: „2e kot otrok sem vzljubil živali, potepal sem se po okolici, opazoval ptice in jih občudoval^ Spoznal sem možakarja, ki je imel doma vedno udomačeno kakšno ptico. Moje zanimanje se je krepilo in prav ta možakar mi je izdelal prvo kletko in mi z njo vred podaril še ptico. V svojem starem stanovanju sem z velikim veseljem gojil zajčke, pozneje pa je moje zanimanje za živali nekoliko zamrlo vse do vselitve v novo hišo. Želja se je šele takrat ponovno vrnila, za zajčke ali kaj podobnega na tem mestu ni bilo več možnosti, prav Anton Rakun pa mi je dal pravšnji nasvet. Nagovoril me je za gojenje ptic in mi prvi primerek tudi podaril. Kasneje sem ptice dokupil in hkrati z njihovim številom je raslo tudi moje veselje. Danes imam dvanajst parov in precej posameznih ptic. , Pravega števila niti ne vem, saj je v kletkah veliko gnezd in mladičev. Pri reji me vodi neko posebno nagnenje, da bi vzredil nekaj posebnega." Povedala sta še veliko, veliko več. Obadva gojita barvaste kanarčke, največ pozornosti posvečata barvi, kombinacijam pri parjenju, največje zanimanje in nestrpno pričakovanje pa velja rezultatu tega parjenja. Uživata seveda v petju svojih ptic, vendar petje ni v ospredju njunega zanimanja, pravila igre so zanju drugačna kot za rejce ptic pevk. Oba pravita, da za kaj takega niti nimata dovolj posluha in smisla za glasbo. Koliko časa pravzaprav terja skrb za toliko ptic? Oba sta zmignila z rameni in dejala — veliko. Uro do dve na dan, enkrat ali dvakrat tedensko pa še več. Sicer pa to niti ni pomembno, odločilna je ljubezen do ptic, med niimi se pomiriš, sprostiš, poslušaš petje, opazuješ obnašanje ptic in nestrpno pričakuješ kaj se bo pokazalo v gnezdu. Navsezadnje tudi ocenjevanje in razstava ptic vsako leto v začetku zime ni mačji kašelj. Vsak se rad postavi s kakšnim posebnim primerkom, ki ga je sam vzgojil. Kaj pa nevoščljivost med člani, v takih primerih se ji niti ne bi smeli čuditi. Pravita, da je ni. Rejci ptic se dokaj redno in pogosto obiskujejo na domovih, pregledujejo dosežke, si pomagajo, izmenjujejo izkušnje. Seveda pa ima vsak rejec svojo skrivnost, svoja dognanja razvija naprej, želi vzrediti nekaj lepega, posebnega. Nevoščljivosti torej ni, sicer pa so vedno lastil izkušnje veliko več vredne kotle tako dobri tuji nasveti. Sicer pa se ne dobivajo le ni; domovih. Sad njihove izjemni zagnanosti je lastni dom i Savinjskem gaju. Mimogrede -| prav v gaju so postavili veliko ptičnic in valilnic in pravijo, daje tam pravzaprav raj za ptice. Ob urejevanju gaja so se čutil nekoliko zapostavljeni in so svoje] sodelovanje pravzaprav sani ponudili. Čutili so, da je tudi njihovo mesto na tem prostsorulj najbrž danes ni nikomur žal, dan tako čutili, ne njim, ne drugint rekordnem času so v gaju posta* svoj dom, celo dokaj visoko stal so pri tem dobili. Sredstvai material so zbrali kakor so vedeli znali, vsa dela pa oprav prostovoljno. Anton Rakun Stane Kotnik pravita, dajezagria no delala večina člana organizacijske posle pa je s „tr( roko" vodil Ljubo Benetek. Dob so torej svoje prostore, ki jih bo< ob različnih priložnostih \ prireditvah v gaju namenili tudi manjše razstave ptic. Prav v I dneh poleg doma gradijo še man paviljon v katerega bodo ptM naselili za stalno. Seveda so tudil tem primeru opravili del brezplačno. V društvu so danes včlanjc ljubitelji in rejci ptic iz vse Gori Savinjske doline. Vsi člani po vnd poudarjajo, da so vrata odprti vsem, zlasti mladim. Več bo članov, več bo znanja in izk ter več pridnih rok. Predv bo več ljubiteljev ptic in nai celoti, saj je eden temeljnih društva vsekakor ohranitev in njenih lepot. JANEZ P Poleg doma bo v gaju kmalu zrasel še paviljon Anton Rakun in Stane Kotnik: le kakšne barve bo... Mladi o sebi Delo osnovnih organizacij je uspešno V osnovnih organizacijah mladim v naši občini je končano evidentiranje možnih kandidatov za občinsko konferenco ZSMS. O njih je razpravljalo tudi predsed-stvo občinske konference in potrdilo kandidate, ki naj bi prevzeli »(odgovornejše funkcije v mla-iski organizaciji v naši občini, minulo pa nas je, s kakšnimi fehi se pravzaprav zaključuje Kletno mandatno obdobje seda-|ega vodstva zato smo pripravili iprar z podpredsednikom ob-nske konference Marjanom kmajnkom in sekretarjem ob-cnske konference Dragom Ribi- m- Najprej bi namenili nekaj besed Mkužbljanju koncepcije sistema Mnega ljudskega odpora in ■ibene samozaščite ter vldju-tvanja mladine v ta sistem. Partijski kongresi, zakon o Iniženem delu ter oba, tako re-ubliški kot zvezni mladinski ongres, so resneje opredelili vlogo vsakega delovnega človeka un občana ter tako tudi mladinca, v sistemu koncepcije splošnega Iskega odpora in družbene lozaščite. Ni skrivnost, da je vseh struktur našega ob-ibnega sistema prav mladina smo zato v zadnjih letih po-iivetili še več pozornosti vlogi in pomenu mladega človeka v sistemu SLO in DS. Če kdaj, potem smo prav gotovo v akciji NNNP mladi dokazali, da smo sposobni graditi, ustvarjati in povezovati nove izkušnje, na pridobljenih iludonarnih temeljih. Tudi pienum centralnega komiteja ZKJ posvečen vlogi in nalogam predvsem komunistov v vrstah ZSMJ obvezuje mlade ikrepiti revolucionarne pridobitve,pridobitve, ki smo jih s trudom ustvarili v povojni izgradnji soci-llističnega samoupravnega sistema. Da bi lahko v praksi uresničevali vsa dogovorjena načela, smo se odločili, da v skladu z novim zakonom o SLO in DS, katerega ena od novosti so komiteji za SLO in DS, prav v te komiteje v vseh družbenopolitičnih sredinah, od krajevnih skupnosti do OZD imenujemo predstavnike mlade generacije. Prav tako ima vsaka osnovna organizacija svoj načrt za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, ki je sestavni del načrtov za preprečevanje izrednih razmer v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Zavedamo pa se, da samozaščitni elementi niso vezani le na določene izredne razmere, ampak jih moramo vsakodnevno izvajati, tako s pravilnim odnosom do družbene imovine, do dela, do sprejetih varčevalnih ukrepov in ne nazadnje s pravilnim odnosom do varstva okolja. Mladi v naši občini pa smo zelo dobre rezultate dosegli tudi na področju ohranjevanja tradicij NOB, kjer smo z dobrim sodelovanjem z občinskim odborom Zveze borcev Velenje, izpeljali številne akcije, med katerimi velja predvsem omeniti tradicionalne pohode po poteh Štirinajste divizije ter množično srečanje bofcev in mladine, ki je bilo lani v Velenju in ki smo ga obogatili z odkritjem spomenika prenašanje ranjenca na Graški gori. delegatskem sistemu naše občili Če smo mladi prevzeli odgovornost za nadaljno graditev samoupravnega socialističnega sistema v naši domovini, če želimo, da bodo naše spodbude, naša mnenja in stališča upoštevana, potem moramo biti zastopani v sleherni samoupravni in družbenopolitični sredini ter se aktivno boriti za svoje ideje in cilje. V občini Velenje je odstotek mladih delegatov kar zadovoljiv. Žal pa to vse prepogosto niso mladi, ki bi zastopali stališča mladincev. Ti mladi so najpogosteje delegati drugih družbenopolitičnih organizacij in se pri tem ne zavedajo ali ne želijo zavedati, da morajo svoje interese povezovati tudi z delegatsko bazo, zgcneracijo, iz katere izhajajo. Na področju obveščanja naših delegatov smo z več ali manj rednim izhajanjem glasila OK ZSMS Velenje Naše delo poskrbeli za sprotno obveščanje članov naših osnovnih organizacij. Sicer pa se delegati še vedno srečujejo s slabostmi, na katere opozarjamo že nekaj let. Tu moramo na prvem mestu omeniti neustrezno pripravljeno gradivo. ki je pogosto delegatom posredovano prepozno tako. da onemogoča dobro razpravo v bazi. Redno bi morala zaživeti tudi delegatska pisarna, saj bi njeno delovanje gotovo prispevalo k odstranitvi marsikaterih nepotrebnih nesporazumov. Še nekaj velja omeniti. V nekaterih občinah v Sloveniji so se že odločili, da v tem stabilizacijskem obdobju, prestavijo seje občinskih skupščin iz dopoldanskega na popoldanski čas. Tudi pri nas bi morali tako ukrepati in prestaviti seje in sestanke v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnostih na popoldanski čas. Kakšno pa je sodelovanje med ZSMS Velenje in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini? Odločili smo se, da bomo svoje interese združevali preko samoupravnih interesnih skupnosti. Praksa pa je pokazala, da le te niso tao uspešne kot bi si želeli. Najpogosteje jim zmanjka moči, ko bi s pritiskom na izvajalce, morale pospešti gradnjo novih objektov ali vplivati na popravilo slabo izvršenih del ter prevzem novogradenj. Tako pa se soočamo z izpadom stanovanjske izgradnje. z nenehnimi popravili novih objektov ter z nesorazmerno višjimi končnimi cenami od pogodbenih cen. Verjetno tudi preveč zavlačujemo ustanovitev skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti tako gospodarskih kot družbenih dejavnosti, saj bi bile te mesto usklajevanja želja porabnikov in možnosti izvajalcev, obenem pa tudi mesto celovitega nadzora ter realnega planiranja. Lahko torej rečemo, mesto, kjer bi v smislu stabilizacije in v interesu širše družbene skupnosti bolj usklajeno razporejali zbrana sredstva interesnih skupnosti. Mladina je večkrat opozarjala na te nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, ki onemogočajo uspešnejše delovanje interesnih skupnosti ter povzročajo škodo družbeni skupnosti. In kako sodelujete z družbenopolitičnimi organizacijami? SZDL kot frontna organizacija vseh družbenih sil usklajuje programe družbenopolitičnih organizacij. Občinska konferenca ZSMS, katero sestavljajo osnovne organizacije in aktivi zveze socialistične mladine iz krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, izobraževanja in kmetijstva, deluje v skladu z lastnim akcijskim programom, ki pa je sestavni del programa SZDL. Rezultat tesnega sodelovanja s SZDL so uspele akcije in aktivnosti kot je na primer že omenjena akcija NNNP, pravkar pa tečejo aktivnosti ob uvedbi tretjega referenduma. Omeniti moramo akcije napeljave telefonskega omrežja, elektrifikacije in vodovoda v krajevnih skupnostih, predvsem krajevni skupnosti Za- vodnje, Pesje, Škale. Lokovica._ Bele vode, Skorno, Florjan in Ravne. Nekoliko manj pa je zaživela usklajena dejavnost z občinskim sindikalnim svetom, kjer smo predvsem pogrešali enoten nastop osnovnih organizacij sindikata in mladine v organizacijah združenega dela. ob sprejemanju stabilizacijskih ukrepov. Tako smo nastopali vsak po svoje, kakor, da ni skupnih interesov in kot, da mladinci, v organizacijah združenega dela, niso člani sindikata. Prav tu bomo morali v prihodnje narediti več in uskladiti posamezne akcije. Pienum centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je mladim komunistom naložil nalogo. da v osnovnih organizacijah ZSM kritično ocenjujejo delo organizacije, prav tako pa so dolžni kritično ocenjevati delo drugih družbenopolitičnih organizacij. Zveza socialistične mladine je iz svojih vrst predlagala številne mladince v člansko ZK. Žal mnogi med njimi prehitro pozabijo generacijo, iz katere izhajajo in tako mladina pogosto ostaja brez potrebnih izkušenih kadrov. — In katere akcije občinske konference ZSMS Velenje oziroma njenih osnovnih organizacij bi v preteklem dvoletnem obdobju posebej izpostavili? Predvsem bi želeli omeniti, da poleg področnih konferenc mladih delavcev, mladih v izobraževanju in krajevnih skupnosti, prav sedaj oblikujemo konferenco mladih v kmetijstvu. Kljub temu. daje ta panoga že nekaj let med prednostmi našega gospodarstva, ji vendarle nismo posvečali dovolj pozornosti. Predvsem pa smo premalo skrbeli, da bi mlad. strokovno usposobljen kader prevzemal kmetijska posestva. Prav temu nameravajo posvetiti več pozornosti. Ne sme- mo prezreti prispevka mladih na področju mladinskega prostovoljnega dela. saj je več sto mladincev v zadnjih letih sodelovalo na republiških, zveznih in lokalnih mladinskih delovnih akcijah, kjer so za svoje delo dobili številna priznanja. Uspelo nam je obiskovati tudi stalno mladinsko delovno brigado, ki je sposobna priskočiti na pomoč tako ob naravnih nesrečah kot ob večjih udarniških akcijah. Zelo lepe uspehe je pri svojem delu dosegla komisija za ohranjevanje tradicij NOB in komisija za SLO. Rezultat njihovega dela so pohodi po poteh Štirinajste divizije ter uspešno evidentiranje mladincev za prostovoljne enote TO. Izkazala se je tudi komisija za informativno propagandno dejavnost, ki je preko glasila Naše delo ter tednika Naš čas in Radia Velenje obveščala javnost o našem delovanju. Tudi ostale komisije pri občinski konferenci ZSMS so v preteklem obdobju delovale dokaj uspešno in smo z njihovim prispevkom lahko zadovoljni. Zaključki plenuma centralnega komiteja ZKJ niso edini dokument, ki obvezuje mlado generacijo s konkretnimi, revolucionarnimi in svobodomiselnimi idejami, ki so osnova za nadaljno uspešno graditev našega samoupravnega socialističnega sistema. Najmočneje je obvezal mlado generacijo tovariš Tito, ko jo je pozval, naj še naprej vodi zastavljeno revolucionarno pot. Mladi smo resnično dolžni generaciji, ki nam je priborila svobodo, generaciji. ki je zgradila naš samoupravni socialistični sistem, generaciji. ki nas idejno vodi in usmerja, predvsem pa tovarišu Titu. našemu idealu in prijatelju, nadaljnje uresničevanje začrtanih idej in oblikovanje še lepše in boljše prihodnosti. B. Z E Srečanje mladih pevcev Sobotni popoldan pred tednom dni je v Velenju minil v znamenju petja. Gledalcem v 'dvorani doma kulture v Velenju so se znova predstavili mladi pevci naše občine. »Že 23 let teče, odkar poj o cicibani, otroški in mladinski zbori. To je 23 let vzpona ob tem vsakoletnem srečanju. Iz te dvorane vodijo naše najboljše zbore poti na republiško revijo v Zagoije, na mednarodni festival v Celje, v druge republike, pa tja čez mejo h Korošcem in Primorcem in še dalje na tuje.« S temi besedami je med drugim pa-jpvoril na začetku tega tradicionalnega srečanja mlade pevce Šaleške doline predsednik občinske zveze za telesno kulturo občine Velenje Karel "ordež. Podobno kot vsa leta doslej, je bila tudi tokrat dvorana doma kulture premajhna, da bi lahko sprejela vse, ki so želeli prisluhniti lepi pesmi naših najmlajših, pesmi pre-ilne ljubezni do svobode, do imovine. Na reviji je pelo trinajst zborov. Na začetku so se itavili naslednji otroški in: Vzgojno varstvenega za-Velenje (zborovodkinja a Dakič), osnovne šole '.divizijeVelenje (Ivanka ik), osnovne šole Topol-(Tatjana Drev), osnovne Gustav Šilih (Marija k), osnovne šole Miha Toledo (Anica Pukl), šole Anton Aškerc inka Janič), osnovne šole eljkoVlahovič (IdaRing), in Iki zbor glasbene šole F. run Koželjski Velenje, ki |ga vodi Alenka Janič. V drugem delu so nastopili ' idinski pevski zbori, in to: »snovne šole Gustav Šilih t Velenje "(Dragica Magaič), osnovne šole Anton Aškerc (Ciril Vertačnik) ter kot gosta mladinska zbora osnovne šole Franjo Vrunč iz Slovenj Gradca (Jože Leskovar), ter OŠ I. celjske čete iz Celja pod vodstvom Dragice Žvar. Ob koncu pa je zapel še dekliški pevski zbor velenjske gimnazije pod vodstvom Danice Supovec. V primerjavi z lanskim letom, sta letos nastopila dva zbora manj. Kaže, da usihajo zbori na osnovnih šolah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, saj s tega območja ni bilo nobenega zbora. Po dveh letih pa se je znova predstavil otroški zbor z osnovne šole TopoISica. Zato je treba v prihodnje, kot so dejali po končani reviji na strokovnem pogovoru, storiti vse, da bo ponovno zaživelo zborovsko petje na osnovnih šolah v Šoštanju ter v šmartnem ob Paki. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da čez nekaj let ne bo pevcev za odrasle zbore, ki so v tem času tudi v Šoštanju zelo dobri. Letošnja revija je bila na poprečno zelo visoki ravni. Zato je imela komisija težko delo pri izboru za nastop na republiški reviji konec maja v Zagorju. Člani komisije so menili, da ni bilo zbora, ki si v primerjavi z zbori iz drugih občin ne bi zaslužil nastopiti v Zagorju. Ker pa je število nastopajočih na republiški reviji omejeno, bom tudi letos našo občino v Zagorju zastopalo šest zborov: otroški zbori z osnovnih šol XIV. divizije Velenje, Gustava šiliha Velenje, Veljka Vlahoviča Velenje in Glasbene šole F. Korun Koželjski Velenje, mla- dinski zbor osnovne šole Anton Aškprc in dekliški zbor gimnazije. Prav tako kot vseh enajst zborov iz naše občine so gledalci v dvorani pozdravili tudi gostujoča zbora iz Slovenj Gradca ter Celja. Gesta organizatorjev Zveze kulturnih organizacij Velenje in glasbene šole F. Korun Koželjski Velenje, da vsako leto povabita na reviio zbor iz druge občine, letos so prvič poyabili dva. zasluži prav tako pohvalo, saj je staro geslo, da pesem ne pozna meja. Zaradi velikega zanimanja staršev za srečanje mladih pevcev, sta se organizatorja odločila, da bodo srečanje ponovili konec meseca v Šoštanju. V tamkajšnjem domu kulture naj bi predvidoma nastopili zbori, ki bodo odšli na republiško revijo, pa tudi zbor iz Šoštanjske vzgojno varstvene ustanove, kot gost pa verjetno zbor deklic in dečkov iz Bugojna. Naš zapis o 23. srečanju mladih pevcev občine Velenje naj sklenemo z besedami izrečenimi v nagovoru ob začetku srečanja: ,,Zahvaljujemo se mladim pevcem, ki so preživeli mnoge urice na vajah, da bi jim pesmi lepo ubrano zvenele; zborovodkinjam, ki so s svojim bogatim znanjem in ljubeznijo do mladine in naše kulture pripravile srečanje. Ne navsezadnje pa se zahvaljujemo tudi glasbenemu odboru pri ZKO Velenje za vztrajno delo, saj bo srečanje v kratkem doseglo srebrni jubilej. Zborom, ki bodo zapeli na reviji v Zagorju pa seveda ob koncu želimo, da bi ponovili uspeh in nadaljevali tradicijo dobrega petja njihovih predhodnikov." S. Vovk Zbor z osnovne šole XIV. divizije je od lani zelo napredoval. Z letošnjim petjem je dobil vstopnico za nastop na republiški reviji. Izmed šestih zborov je komisija izbrala za nastop na republiški reviji tudi otroški zbor z O. S. Gustav Šilih. Številka 11 (523) — 21. marca Krajevna skupnost Cirkovce Brez samoprispevka ne bi bilo hitrega napredka Hribovska vasica Cirkovce se zadnja leta vse hitreje razvija. Ni še tako dolgo, ko je bil ta kraj odrezan od centra občine, saj je bil z njim povezan le slabo cesto. Ker niso imeli ceste povezave, pa se tudi na drugih področjih niso mogli tako uspešno razvijati. Hitrejši razvoj beleži ta krajevna skupnost, tako kot večina krajevnih skupnosti v občini Velenje, z uvedbo krajevnega samoprispevka. Z dosežki, ki so jih dosegli v zadnjih petih letih so v Cirkov-cah zadovoljni, saj so naredili mnogo več kot so načrtovali. Pred petimi leti so planirali, da bodo v obdobju do letošnjega aprila zbrali 300 tisoč dinarjev. S temi sredstvi so nameravali asfaltirati prostor pred šolo, urediti otroško in športno igrišče, urediti vodovod, vzdrževati krajevne ceste in nekoliko izboljšati elektrifikacijo. Seveda pa so menili, da se vseh navedenih nalog ne bodo mogli lotiti celovito, saj so bila finančna sredstva, ki so jih namenili za posamezne naloge, izredno skromna. Pa poglejmo kaj vse jim je v Cirkovcih uspelo uresničiti? Omeniti je potrebno seveda še, da so vsa možna dela opravljali prostovoljno, zato jim je investicijsko vrednost posameznih objektov uspelo precej znižati, zbirali pa so tudi prostovoljne prispevke krajanov. Asfaltirali so prostor pred šolo ter uredili otroško in športno igrišče. Zato so porabili 85 tisoč dinarjev. Iz sred- f: fggfi . | Največja pridobitev je nova asfaltirana cesta stev samoprispevka so namenili 60 tisoč dinarjev, osnovna šola Miha Pintar Toledo, katere podružnica je cirkovška šola, je prispevala 10 tisoč dinarjev, ostalo pa so opravili z udarniškim delom. Za vodovod so krajani sami prispevali 80 tisoč dinarjev, prav toliko so dobili od sklada za pomoč krajevnim skupnostim, krajevna skupnost, Velenje Center levi breg jim je za to prispevala 60 tisoč dinarjev, nekaj pa so dobili še od komunalne skupnosti ter od sklada za elementarne nesreče. Za vodovod so opravili krajani blizu dva tisoč prostovoljnih delovnih ur. Računajo, da znaša investicijska vrednost 370 tisoč dinarjev. No, največja pridobitev krajanov Cirkovca v zadnjem obdobju je gotovo nova asfaltirana cesta, ki jih je zbližala s centrom. Dolga je okoli dva kilometra, njena investicijska vrednost pa znaša okoli dva milijona in pol dinarjev. Za ureditev te ceste so krajani namenili 180 tisoč dinarjev sredstev krajevnega samoprispevka, 80 tisoč dinarjev so za to cesto prispevala krajevne skupnosti Velenje Center—levi breg, Stara vas in Velenje Center—desni breg. Sklad za pomoč krajevnim skupnostim je prispeval 200 tisoč dinarjev, občani sami pa s so zbrali 130 tisoč dinarjev. V materialu in uslugah so jim pomagale tudi delovne organizacije Rudnik lignita Velenje, rudarski šolski center, komunalni center in avtopark REK. Njihov prispevek cenijo na okoli 381 tisoč dinarjev. Samoupravna interesna komunalna skupnost je za to cesto prispevala 1,4 milijona dinarjev. Omenimo naj še, da so krajani na cesti opravili preko 3200 udarniških ur. Delno so v preteklem obdobju posodobili elektrifikacijo za kar so porabili 58 tisoč dinarjev, od tega iz sredstev samoprispevka 24 tisoč dinarjev. Ko so krajani Cirkovc na zadnjem zboru krajanov ocenili delo, ki so ga opravili v preteklem petletnem obdobju, so bili ponosni. Ob pomoči širše družbene skupnosti so resnično veliko pridobili. Prav zaradi tega so si bili tudi edini, da je potrebno združevati sredstva na takšen način tudi v bodoče, saj vsi želijo, da bi se njihov kraj še naprej tako hitro in uspešno razvijal. Zavedajo se, da brez sredstev krajevnega samoprispevka ne bi bilo tako hitrega napredka. Na zadnjem zboru so spregovorili tudi o programu, ki si ga bodo zastavili za naslednje referendumsko obdobje, ponovno pa bodo o njem razpravljali na zboru krajanov to nedeljo. Tudi v naslednjem obdobju računajo krajani Cirkovc na precejšnjo družbeno pomoč, saj sami zberejo mnogo premalo, da bi lahko uresničili vsaj tist osnovno, kar potrebujejo. Načrtujejo, da bodo v naslednjem petletnem obdobju s sredstvi samoprispevka zbrali 1,1 milijon dinarjev. Za telefonsko omrežje bodo namenili 500 tisoč dinarjev, za razširitev vodovoda 300 tisoč dinarjev. Prispevati nameravajo tudi k individualni izgradnji vodovoda, in sicer 60 tisoč dinarjev. Asfaltirali pa bi radi tudi nekatere ceste odseke, in sicer od šole do priključka Pred šolo so uredili otroško igrišče ceste proti Graški gori, od Hauzarja do Ocepkovega križa in od glavne ceste do trafo postaje. Urediti bodo morali še trafo postajo, obcestne jarke ceste proti Šenbricu, postaviti pa želijo tudi spominsko obeležje partizanski bolnišnici Lepena. Velika želja krajanov Cirkovc je tudi, da bi uredili cestno povezano preko Cirkovc na Graško goro. Zal, so sredstva za to vprašljiva. Program, o katerem so ž razpravljali v Cirkovcah ponovno pa ga bodo pretehta še to nedeljo, je prav gotovt obsežen in če jim ga bo uspelo realizirati, bodo v kraju zope veliko pridobili. Takrat pa bodo verjetno že lahko rekli, da so razrešili že vse najbolj pereče probleme. MIRA ZAKOŠ1 Krajevna skupnost Konovo Zadovoljiti čimveč ljudi Ko so v krajevni skupnosti Konovo v teh dneh ocenjujejo pridobitve drugega krajevnega samoprispevka se z zadovoljstvom ozirajo na Stropnikov grič, na katerem stoji lep vrtec, polega pa rastejo tudi že novi prostori za delo družbenopolitičnih organizacij in društev v kraju. V obdobju drugega samoprispevka so na Konovem zbrali 2,75 milijonov dinarjev za izgradnjo vrtca, poleg tega so dobili od samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo 1,35 milijonov dinarjev, združili pa so tudi obveznice za cesto v višini nekaj več kot 184 tisoč dinarjev. Vrtec so slovesno odprli lani za dan republike, medtem pa nadaljujejo prizadevanja za dogradi-,tev doma družbenopolitičnih organizacij. V vrtcu je prostora za 48 otrok. V tem objektu imajo sedaj tudi prostor za družbene dejavnosti. Ocenjujejo, da znaša vrednost zgrajenega objekta nekaj več kot 6.33 milijonov dinrajev, kar pomeni, da so zbrani denar zelo oplemenitili tudi s prostovoljnim delom. V preteklem petletnem obdobju so dela potekala tudi pri izgradnji otroškega igrišča in vodovoda za zaselka Šenbric ter Mrav-ljakov vrh. Z vsemi temi pridobitvami so krajani nadvse zadovoljni. Obenem pa jih je to spodbudilo, podobno kot v drugih krajevnih skupnostih, k razmišljanju o uvedbi tretjega samoprispevka. ,,Naloge, ki so pred nami, bomo uresničili, lahko le tako da bomo združevali denar in ga obogatili s svojim delom pa tudi z dodatnimi prispevki," je dejal predsednik krajevne konference SZDL Konovo Karel Stropnik. Načrtujejo, da bodo s sredstvi novega samoprispevka napeljali toplifikacijo v krajevni skupnosti, modernizirali ceste v vaškem odboru Šenbric, na Mravljakov vrh in Bojnica-Povh v skupni dolžini 'okrog 4 kilometre. Tudi na Konovem imajo malčki svoje prostore V krajevni skupnosti Konovo se ljudje zelo zavzeto vključujejo v nadaljni razvoj skupnosti, kar sta pokazala tudi zbora občanov v mesecu januarju, ko so soglasno podprli prizadevanja za razpis novega samoprispevka. Program novega krajevnega samoprispevka so po besedah Karlija Stropnika sestavili na podlagi nekokončanih objektov v krajevni skupnosti v obdobju 1975-80, pri tem pa so upoštevali dvoje: da bi z novimi objekti zadovoljili kar največ ljudi, in da bi se tudi čimveč krajanov vključilo v njihovo uresničevanja. V naslednjem obdobju naj bi na Konovem do konca zgradili dom družbenopolitičnih organizacij, komunalno uredili kraj, vodovoda in kanalizacije na Selu, cesto Jevšnik-Žer-doner, nekaj cest v samem zaselku Konovo, vodovod, kanalizacijo in cesto na Grmovem vrhu, igreišče in napeljali telefonsko omrežje. Načrtujejo pa še nekaj manjših del, med njimi tudi ureditev avtobusnih postajališč. Vseh teh nalog gotovo ne bodo mogli uresničiti le z denarjem zbranim v obliki samoprispevka, ampak pričakujejo, da bodo nekaj denarja dobili še od posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, sredstva pa bodo obogatili tudi z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom. Srednjeročni program so ovrednotili na 36 milijonov dinrajev. S samoprispevkom načrtujejo, da bodo zbrali 2,93 milijonov dinarjev, zelo visoka je njihova lastna udeležba, saj naj bi znašala v naslednjih petih letih kar dobrih deset milijonov dinarjev, za 4 milijone dinarjev predvidevajo, da bodo napravili prostovoljnega dela, ostala sredstva pa pričakujejo od drugod. Srednjeročni razvojni program krajevne skupnosti Konovo je zelo obsežen. Zbrati bo treba poleg krajevnega samoprispevka še veliko drugih sredstev, vse pa bodo, kot smo že zapisali, obogatili s pro stovoljnim delom. Sicer pa j Karli Stropnik o tem deji takole: ..Sedanja dejavnost krajevni skupnosti potrjejejo, da smo krajani odločeni, dail izboljšamo delo in življenje kraju. In če bomo dobili i dodatna sredstva od samoupravnih interesnih skupnosl bomo precej tega lahko uresn čili." s.y Prostovoljno delo je združilo vse: mladince, gospodinje, i upokojence, delavce... S 7 Poročilo o izvedbi programa referenduma o samoprispevku občanov za obdobje 1975-1980 Z drugim krajevnim samoprispevkom bomo zbrali okrog 120 milijonov Program drugega referenduma se je izvajal po krajevnih skupnostih. Sistem zdru-evanja oz. zbiranja sredstev Je bil naslednji: - mestne krajevne skupnosti Velenje (Desni breg, Levi breg, Stara vas, Staro Vele- ,'Pesje, Šalek—Gorica in lartno) so združevale za skupni program 70 % zbranih tredstev samoprispevka, 30 % redstev pa je vsaka krajevna most zadržala za izvajale lastnega programa. - vse ostale krajevne skupnosti so zadržale 100 % sredstev samoprispevka za uresničitev svojih programov, sprejetih na referendumu. V teh ijevnih skupnostih bodo irali samoupravni organi pred občani sami položiti račune in pripraviti poročila, ako so bila sredstva porab-ena in koliko nalog iz referendumskega programa je lilo uresničenih. Krajevne skupnosti mesta Velenja so na referendumu lasovale za naslednji skupni igram, za katerega so združevale 70 % sredstev samopri-jjftka: 1. Dokončaje IV. osnovne Sole v Velenju 2. Posebna osnovna šola 3. Vrtec Pesje 4. Otroški vrtec v krajevni Skupnosti — Desni breg Vele- aje 5. Otroški vrtec v krajevni iupnosti Šalek — Gorica 6. V. osnovna šola Velenje 7. Glasbena šola Velenje 8. Telovadnica Pesje Združena sredstva v višini 13.501.963 dinarjev so bila razdeljena takole: 60 % za »vnošolske objekte, 40 % raza objekte otroškega varstva. Stroški plačilnega prometa so znašali 1354,34 din. Za objekte osnovnošolske-{I izobraževanja je bilo po-Ijeno iz sredstev samopri-vka do 31. 12. 1979 ft.416.843 din, za objekte Kroškega varstva pa 15,949.686 dina. Pet objektov iz tega progra-ije bilo končanih do leta 79; V. osnovna šola Velenje v začetni fazi izgradnje, idnico Pesje začenjamo iti v mesecu aprilu letos, tja glasbene šole pa se iša v naslednje srednje-obdobje. Vzroki za nedokončaje teh 'tov so ekonomske in ične narave. V. OSNOVNA ŠOLA Ve-»je je za 40 % dražja, kot je jftdvideno, zato je bilo bno čakati na dotok latnih redstev, predvsem ko prispevne stopnje za ičinsko izobraževalno skup-, saj gradbenemu odboru i)večkratnim poskusom ni do dobiti bančnega poso-t za pokritje investicije. V nem je ta investicija po-šola pa bo končana 1981. Poleg finančnih lav je bilo veliko problemov Hfli z načrti, pripravo zemlji-j(le-to se mora pilotirati), m razlog pa je tudi v prepolni izdelavi dokumentacije. TELOVADNICA PESJE začne graditi v mesecu rilu letos in bo v letošnjem letu končana. Tudi ta investicija je precej dražja kot je bilo predvideno. PRI GLASBENI ŠOL Velenje so se zemeljska dela že začela, ker pa investicija glede na precejšnjo podražitev ni pokrita, se gradnja prenaša v nalednje srednjeročno obdobje. financirala pa se bo poleg deleža iz sredstev sedanjega samoprispevka v glavnem iz združenih sredstev SIS družbenih ejavnosti kot prednostni objekt in bi naj bila gotova v letu 1982. ZBRANA SREDSTVA SAMOPRISPEVKA 1975—80 Vseh sredstev samoprispevka občanov v tem referendumskem obdobju je bilo oz. bo zbranih (podatek ni čisto natančen, ker so za prihodnja dva meseca le ocenjena) skupno 120.538.894,00 din do 30. 4. 1980. Združenih redstev za A program je bilo do 31. 12. 1979 43.501.963,00 din. Krajevne skupnosti pa bodo zbrale skupno 71.628.948,00 din. Za objekte iz A programa so bila uporabljena naslednja sredstva samoprispevka: Objekl IV. osnovna šola Velenje Posebna osnovna šola Velenje Vrtec Pesje Otroški vrtec Tinkara Otroški vrtec Ciciban Jasli Šalek V. osnovna šola Velenje glasbena šola skupaj Posamezne krajevne skupnosti so za svoje programe iz samoprispevka občanov zbrale (do 1.2.1980): Velenje Center — Levi breg Velenje Center — Desni breg Šmartno Konovo Šalek Gorica Stara vas Staro Velenje Cirkovce Paka Šentilj Škale 'Poročilo o izvedbi programa referenduma o samoprispevku občanov za obdobje 1975-1980 Bevče Pesje Kavče—Podkraj Šoštanj Bele vode Skorno—Florjan Zavodnje Ravne Družmirje— Gaberke Lokovica Topolšica Šmartno ob Paki Gorenje Skupaj: Plešivec Sredstva samoprispevka 9.600.000 600.941 939.059 434.140 5.729.071 8.847.416 13.215.902 predračunska vrednost 4.000.000 43.366.529 + str. plač. pr. 135.434 din 43.501.963 din 5,659.623,55 din 6,645.637,10 din 1,690.048,70 din 2,653.546,75 din 2,389.848,55 din 811,811,15 din 1,102.484,65 din 445.247,40 din 657.762,10 din 1,411,295,85 din 2,677.376,80 din 2513.95435 din 565.729,40 din 1.056.289,45 din 1,978.446,25 din 10,697.798,65 din 756.748.00 din 2,449205,95 din 801.90235 din 2.959.478,15 din 2,727.179.45 din 1,632.712.70 din 4,048.196.40 din 4.246.738,55 din 2.438.046,95 din 65,417.109,40 din Vrednost objekta 13.597.970 4.746.290 9.406.252 12.009.228 45.768.518 103.000.000 58.000.000 V zadnjih letih smo zgradili precej novih učilnic, pa še zmeraj premalo zaradi vse večjega števila prebivalcev. S tretjim samoprispevkom želimo obogatiti sedanje dosežke Naš DA za tretji samoprispevek občanov Delovni ljudje in občani v vseh 25 krajevnih skupnostih občine Velenje smo se 20. aprila 1975 že drugič odločili, da bomo s svojimi sredstvi, v obliki samoprispevka, pomagali reševati ključna vprašanja na področju družbenih in komunalnih dejavnosti. Letos zaključujemo petletno obdobje te pomembne in obsežne družbene akcije, v kateri smo z veliko mero enotnosti in solidarnosti dosegli izredne uspehe pri razvoju in izenačevanju našega splošnega družbenega standarda. V precejšnji meri se je spremenila podoba krajevnih skupnosti.. Zbrana sredstva drugega krajevnega samoprispevka občanov so omogočila, da smo rešili vrsto problemov na socialnem, kulturnem, športnem in komunalnem področju, ki jih neizogibno poraja oz. prinaša s seboj dinamičen družbenoekonomski razvoj naše občine. S sredstvi samoprispevka in skupnimi napori nismo reševali le trenutnih težav, temveč smo mnogo prispevali tudi k izboljšanju materialne osnove socialnega področja, ki je temeljni pogoj za višjo produktivnost in splošno ekonomsko rast. S samoprispevkom smo preprečili nazadovanje na posameznih področjih. Hiter in vsestransko dinamičen razvoj naše občine in zaposlovanje novih delavcev poraja vrsto odprtih vprašanj, tako na področju varstva otrok, izobraževanja, zadovoljevanja kulturnih potreb, socialnega varstva starejših občanov kot na področju komunikacij, povezave občine z drugimi kraji in republikami. Odločati se moramo med dvema variantama: ali pristati na to, da nas ob omeienih dohodkovnih zmožnostih gospodarstva začne čas prehitevati in počakamo, da bomo gradili potrebne objekte šele takrat, ko bo imelo gospodarstvo na voljo dovolj dohodka tudi za širše družbene potrebe, ali pa, da de! bremena prevzamemo vsak nase in tako obdržimo sedanjo stopnjo družbenega razvoja v naši občini. Naše geslo mora biti: ,, gradili smo, gradimo, graditi moramo". To geslo pomeni napredek in boljši jutrišnji standard za vsakega posebej in vse skupaj. Široka družbenopolitična aktivnost, ki jo usmerjajo krajevne organizacije socialistične zveze delovnega ljudstva, usklajevanje in priprava programov, ki jih vodijo skupščine in sveti krajevnih skupnosti ter aktivno delo vseh delegatov bo doživelo potrditev svojih naporov 20. aprila 1980 le, če se bomo v vseh krajevnih skupnostih pravočasno dovolj poenotili okrog realnih programov nalog, ki jih bomo vnesli v referendumski program in če so te naloge dejansko tiste, ,ki jih večina delovnih ljudi in občanov tudi podpira. USPEHI IN DEJANJA NAŠEGA SAMOUPRAVNEGA ODLOČANJA ODPIRAJO VRATA PRIHODNOSTI IN NAPREDKA. Samoprispevek v denarju za dobo pet let (to je od 1. 5. 1980 do 30. 4. 1985) bi plačevali takole: 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih iz delovnega razmerja, 3 % od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč in od vrednosti poseka odkazanega lesa od kmetijske dejavnosti, 3 % od prispevne osnove obrtnih ter drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev, 10 % odmerjenega letnega zneska občinskega prispevka od opravljanja obrtnih dejavnosti kot postranski poklic in 1 % od izplačanih zneskov pokojnin. Plačila samoprispevka so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, od otroškega dodatka, dijaki od štipendij, vajenci od svojih nagrad in zavezanci, ki so po določilih zakona o davkih občanov oproščeni plačila davka. Zavezanci, ki ne presegajo 65 % povprečnega osebnega dohodka SR Slovenije v preteklem letu, so oproščeni plačevanja samoprispevka. Enak kriterij velja za občane, ki prejemajo pokojnino do vrednosti 65 % povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji. Predlog načina združevanja sredstev za skupni „A-program" iz tretjega samoprispevka občanov Najbolj smotrna poraba denarja Predsedstvo občinske konference SZDL in štab za pripravo referenduma sta na osnovi programov in razprav v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v organih SZDL, sprejela naslednji predlog zbiranja in združevanja sredstev samoprispevka. 1. Sredstva samoprispevka, ki jih bodo krajevne skupnosti združevale, 70 % mestne KS in 50 % vaške KS, bi se združevala na skupnem žiro računu, skupno z investicijskimi sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Na ta način bi lahko zagotovili kar najracionalnejše koriščenje sredstev za izgradnjo objektov ,,A programa" po prednostnem redu. Na osnovi predvidevanj rasti osebnih dohodkov in stopnje zaposlovanja v prihodnjih 5 letih (13 % rast osebnih dohod- kov letno in 2 % rast števila zaposlenih letno) bi po predlaganem sistemu združevanja sredstev samoprispevka v tem obdobju zbrali okrog 170 milijonov din za skupni program, v katerem so naslednji objekti oziroma naloge po prednostnem vrstnem redu: Glej priloženo tabelo. * Prednostni red pomeni časovni razpored izgradnje posameznih objektov, kar pomeni, da se drugi objekt začne graditi, ko so pokrite obveznosti za prvega. Da bi z združenimi sredstvi samoprispevka čimbolje gospodarili, moramo na združena sredstva samoupravnih interesnih skupnosti in samoprispevka na samem začetku pridobiti posojilo banke v višini sredstev, ki se bodo zbrala in združila s samoprispevkom. To pomeni, da moramo finančno pokriti vse objekte, preden se bo iztekel tretji samoprispevek občanov. Samo na ta način bo mogoče vse objekte zgraditi hitro in brez prevelikih inflacijskih vplivov pred iztekom tretjega samoprispevka. * Predlog načina združevanja sredstev za skupni »A-program« iz 3. samoprispevka občanov Objekt a) Prizidek doma za varstvo ostarelih Velenje b) Otroški vrtec Šmartno ob Paki c) Otroški vrtec Velenje — Gorica III d )-PTT center Velenje e) Dom borcev in mladine Velenje ter preureditev mestnega parka f) Otroški vrtec Velenje — Šalek III g) Glasbena šola Velenje in VI. osnovna šola Velenje h) Sofinanciranje prednostnih objektov v krajevnih skupnostih Predračunska vrednost 38.000.000 din 18,000.000 din 25,920.000 din 276,000.000 din 29,000.000 din 28,800.000 din 227,000.000 din Sofinanciranje iz združenih sredstev KS 5,000.000 din 6,000.000 din 8,600.000 din 70,000.000 din 10,000.000 din 9.700.000 din 51,000.000 din 17,000.000 din Leto izgradnje 1980 1981 1981 1982 1981 1983 1981 1985 1980 1985 8i\? Številka 11 (523) — 21. marca 191 Družinsko varstvo Otroci so družinski člani O varstvu otrok na domu smo se pogovarjali z oddelkovodkinjo Slavko Smajs in varuhinjo Safeto Čavševič Varstvo otroka je gotovo izredno velika težava vseh mladih staršev, posebno še tistih, ki v mestu nimajo znanke, ki bi po porod.liškem dopustu matere popazila na njihovega malčka. V vzgojno varstvenem zavodu Velenje imajo v jaslih na voljo le 20 mest. Poleg tega pa je tudi znano. člani. Vsi. tudi mož in otroka, smo se navezali nanje in če koga kdaj ni. nam je kar dolgčas. Res je veliko dela. vendar z dobro voljo, z veliko ljubeznijo do otrok, mi ni nikoli težko. Otroci me imajo radi. radi prihajajo k meni in menim, da so tudi starši z mano zadovoljni. Za otroke naredim kolikor je le mogoče.« Safeta Čavševič je prišla v Velenje leta 1972. Ima enega otroka, ki obiskuje malo šolo. Slavka Šmajs da je v obdobju do treh let primernejša individualna vzgoja. Da bi takšno vzgojo še spodbudili in jo tudi družbeno nadzorovali: so pričeli pri skupnosti otroškega varstva Velenje leta 1975 z družinskim varstvom, pred dvema letoma pa je skrb za to dejavnost prevzel vzgojno varstveni zavod Velenje. Varuhinje so v rednem delovnem razmerju. nudijo jim vso strokovno pomoč, seveda pa jih pri njihovem delu tudi nadzirajo. Kot je povedala oddelkovodkinja Slavka Šmajs, ki je varuhinjam v družinskem varstvu tudi mentorica. redno skrbijo tudi za izobraževanje. Organizirajo razne seminarje in posvete v aktivih. Želijo tudi. da bi varuhinje obiskovale šolo za varuhinje v Celju. Nov zakon o vzgoji predšolskih otrok določa, da bi morale to šolo končati vse varuhinje, ki so zaposlene v vzgojno varstvenih ustanovah in tudi v družinskem varstvu. Prizadevajo si. da bi v prihodnje organizirali dislocirani oddelek te šole tudi v Velenju, saj bi tako varuhinjam omogočili lažje obiskovanje te šole. Seveda morajo varuhinje izpolnjevati tudi določene pogoje. Morajo imeti veliko veselje za varstvo otrok, dovolj veliko stanovanje. saj potrebujejo otroci svojo sobo. Vzgojno varstveni zavod jim ta prostor opremi, poskrbi za primerne igrače in predpisuje jedilnike. Njihovo delo pa nadzorujeta mentorica in patronažna sestra. Sedanje izkušnje so pokazale, daje ta oblika vzgojne dejavnosti izredno dobro uspela. Otroci v družinskem varstvu dobro napredujejo. aktivno se vključujejo v družinsko življenje in so na družine, pri katerih so v varstvu, tudi čustveno navezani. V vzgojo otrok še vključujejo tudi ostali družinski člani. Slavka Šmajs je povedala, da imajo trenutno v delovnem razmerju 15 varuhinj in z vsemi so zelo zadovoljni. Ta oblika varstva je dobro zaživela in zaradi tega si bodo tudi v prihodnje prizadevali, da bi pridobili še več varuhinj. V bodoče bodo posvetili še več pozornosti izobraževanju. Vabili jih bodo v vrtce, kjer jim oodo vzgojiteljice praktično prikazale. kakšno naj bi bilo njihovo delo z otroki. Nadaljevali pa bodo ttidi z vsemi že utečenimi oblikami izobraževanja. RADA IMA OTROKE Da bi videli, kakšno je delo varuhinj, smo se odločili, da obiščemo eno izmed njih. Odpravili smo se v krajevno skupnost Šalek Gorica k Safeti Čavševič. Takoj, ko smo vstopili, smo lahko videli, da je to vestna in marljiva varuhinja. Stanovanje je bilo urejeno, vzorno pa je bil urejen tudi prostor, kjer so počivali otroci. »Rada jih imam « je povedala. »veste, so pravi družinski Safeta / družinskim varstvom v prihodnje ne bo nadaljevala, saj jc pri svojem delu nadvse uspešna. Vendar pa jo razumejo, saj za to dejavnost nima na voljo dovolj velikega stanovanja. Še veliko je povedala Safeta o »svojih otrocih«. Pripovedovala pa je z vso ljubeznijo, z vso skrbjo zanje. Iz vsake besede je bilo spoznati, da jih ima resnično rada. da jih ima resnično za svoje. Starše, ki vodijo svoje otroke vsako jutro k njej v varstvo prav gotovo ne skrbi, kaj se dogaja z njimi, saj vedo. da so v dobrih rokah, da naredi Safeta zanje vse. prav vse kar potrebujejo. Želimo si lahko le. da bi bilo takšnih in podobnih varuhinj v naši občini kar največ, da bi lahko sprejele v varstvo vse otroke, tudi tiste, ki danes nimajo ustreznega varstva. MIRA ZAKOŠEK Moja najljubša knjiga Moja najljubša prijateljica je knjiga. Vedno kadar jo prebiram, pa naj bo še kakršnakoli, me razvedri in nekaj nauči. Nikoli me ne razočara. Tako sem nekoč prebirala knjigo, ki mi je bila zelo všeč. Njene vsebine in naslova se še danes živo spominjam. To je bila pravljica Pepelka. Skoraj vsako noč je z mano zatisnila oko. Velikokrat sem sanjalao njej, o deklici Pepelki, čarovnici, ki je začarala prelepo obleko in še o drugih pravljičnih bitjih. Prebrala sem jo prvič, drugič in še potlej večkrat. Bila je knjiga čudes, prava pravcata za leta, ki sem jih imela jaz. Ko sem jo prebrala, sem vsebino povedala najprej mamici in očku, potlej pa še svojim prijateljicam in prijateljem. Še sedaj imam lepo ohranjeno. Spominjam se, da mi jo je mamica kupila za odličen uspeh v prvem razredu. Darja Golčman, 6. b OS Bratov Letonje Šmartno ob Paki H t ^ it . Safeta Čavševič drugi pa je že v tretjem razredu. Prizadeva si. da bi se kar najbolje naučila slovenščine. Povedati je potrebno, dajo sicer dokaj dobro obvlada, težave pa ima še pri pisanju. ^ »Zc od mladega sem si želela, da bi se zaposlila v vzgojno varstvenem zavodu, vendar pa za to nisem imela možnosti. Prav zaradi tega sem se tudi odločila za družinsko varstvo. Otroke varujem že tretje leto in sem z delom, ki ga opravljam resnično nadvse zadovoljna. Imamo tro-sobno stanovanje in eno sobo smo namenili družinskemu varstvu.« Njena želja, da bi delala v vrtcu pa je še vedno prisotna. Predvsem bi rada uredila sobo. v kateri so sedaj otroci, svojima otrokoma. Prav zaradi tega seje vpisala v šolo za varuhinje v Celju. Končala jo bo v kratkem. To jc seveda nadvse naporno. Otroci so pri njej v varstvu od pol šestih do 14.30. nato pa mora v Celje in vrača se šele pozno zvečer. »No. /. dobro voljo je tudi to šlo in vesela sem. da bom šolo kmalu končala. Seveda pa moram povedati. da so mi bili pri tem v veliko pomoč vsi moji. tako mož kot oba otroka, saj so mnogo dela opravili namesto mene. V šoli sem veliko pridobila in mi koristi pri mojem delu. sedaj pa se bom lahko zaposlila tudi v vrtcu. S šolanjem pa nameravam nadaljevati. Vpisala bi se rada v vzgojiteljsko šolo. Če mi bodo tudi v bodoče stali moji ob strani, mi bo. upam. tudo to uspelo.« Tako je pripovedovala varuhinja Safeta Čavševič. Slavka Šmajs pa je dodala, da jim je zelo žal. da Kaj mi pomeni mama Brez matere se težko živi. kajti matije sreča. Otrok se oh materi počuti varnega. Mama je najdražja na svetil. Simon Kovač Suzana Zbičajnik Bernarda Meža Mama je najlepša sončnica, ki mi daje vedno dovolj ljubezni. Boris Klančnik Mama je moja sreča, veselje in življenje. Vanja Pušntk Mama je naš najboljši prijatelj pod soncem. Zato ji bomo v starosti pomagali, tako kot nam ona v mladosti. Tomaž Zakrajšek Mama je moj zaklad in moje srce. Minka Svener Moja mama je kakor srce. ki nikoli ne preneha biti. Peter Slemenjak Mama je pridna mravlja, ki dela noč in dan. Vesna Gams Mama je kakor luč. ki nikoli ne ugasne. Dragan Obradovič Učenci 4. b razreda OŠ Anton Aškerc Velenje Naše želje mamam Želim... ■ I ... da bi bila vedno srečna J ... da bi v tvojem srcu bilo vedno veliko ljubezni za i otroke, ki si jih vzgajala v nepopisi ljubezni. Alenka Kole ... da bi ob tvojem prazniku pozabila na vse skrbi. Metka Venišn" .. da ne bi imela nobenih težav na delovnem mest Dušan Reberčnil ,_. da bi se ti vsi cilji, ki si si jih zastavila, uresničili. Borut Za ... da ne bi bila razočarana nad mano. I ... da ne bi bila nikoli osamljena. Nada Sil ... da bi vedno ostala dobrega srca, da bi v njem na toplo zavetje. Anka Su ____ da bi bila vedno nasmejanega obraza, smehljaj krasi njegovo lepoto. Jasna Pris ... da bi bila vedno tako dobra in me potolažila, I sem žalostna. # , -M Tanja ... da bi imela več prostega časa za nedeljske iz I j ... da bi bila vedno srečna, zdrava zadovoljna. ... da bi me imela vedno rada. Učenci 6. OŠ Anton Aškei "■m ■3 Če bi bila Martin Krpan Zgodovina slovenskega naroda se povezuje z raznimi zgodbami najrazličnejših junakov našega ljudstva. Med njimi je tudi Levstikova povest Martin Krpan. Mladi bralci vedno radi posegamo po njegovi junaški zgodbi, ki je zelo napeta, zanimiva in napisana v razgibanem narečnem jeziku. Ko sem prebrala njegovo povest, sem se zamislila, kako bi bilo, če bi bila jaz Martin Krpan. V njegovi vlogi ne bi premagovala dunajskih Brdavsov, ker jih ni. Preprečevala bi krute vojne in vojaške spopade po vsem svetu. Veliko orožja, ki se kopiči po vseh državah bi uničila in ves denar bi dala revnim ter nerazvitim narodom na Črni celini in drugje, kje šele sedaj začela živeti svob ter sreča. Vseh teh dejanj nei storila za svojo slavo, ar za razvoj celega sveta, za sn in prijateljstvo vseh naro Ta dejanja bi se mi kmalu t sničila, ker bi se moje močil bali in bi me takoj ubog^ Ko na svetu ne bi bilo več i ščine in vojne, bi se spet i nila v svojo malo postavo inj bila ponosna, da sem sto veliko dejanje. Svet bi in užival v dobi socializma? sreče, vsi narodi bi bili pri telji in skupaj bi uživd dobrote današnjega življenja Metka Venišnik.T literarno-dopisniški krJ OS Anton Aši Veld Knjiga - moja prijateljica Veliko je takih, ki ne znajo izkoristiti svojega prostega časa. Začnejo se potikati naokrog in zaidejo v slabo družbo. Knjige pa ležijo osamljene na policah. Jaz pa svoj prosti čas izkoristim tako, da vzamem v roke knjigo in berem. Velikokrat je v njej napisano kaj napetega, da ne morem vstran, ko me mamica kliče k večerji. Imam veliko prijateljev in jih imam rada. Toda zdi se mi, da je knjiga moja najboljša prijateljica. V njej je veliko takšnih besed, ki jih še nikdar nisen slišala. Te besede lahko uporabljamo v spisih in s tem si bogatimo besedni zaklad. Knjiga je za nas tudi najb učiteljica. Najrajši pa berem I knjige, v katerih nastopajo ju Sedaj berem knjigo Pod svd nim soncem. Zelo mi je všeč, j je Iztok velik junak. Otroci | razredov se naučijo ravno j knjigi brati. Najrajši pa berejo pravljice. Želela bi, da I knjige ležale na policah okras, temveč da bi jih tudi I Sedaj je v Šmartnem knjižnica. Upam, da jo ob veliko ljudi. Alenka Likd OŠ Bratov I Šmartno ob! Obiskali smo učence na podružnični osnovni šoli v Zavodnjah Ob ognju Ob ognju sedimo, vsi nemo v plamen str Otroci v dr-ižinskem varstvu pri Čavševičevih Pionirska organizacija na naši šoli ima obsežne načrte. Med njimi je tudi obiskovanje podružničnih šol. Za obisk v Zavodnjah sta bila izbrana oba tretja razreda. Odpravili smo se peš. Med potjo smo se odpočili in najedli. Hodili smo dve uri. V Zavodnjah so nas povabili v lepo jedilnico. Dali so nam tudi malico. Po malici smo se igrali na igrišču. Nato nam je tovariš Svetina povedal o kiparju Ivanu Napotniku, partizanskem pesniku Karlu Destovniku Kajuhu ter o partizanskih kurirjih. Po ogledu šole smo šli k lovski koči. Tam smo videli nagačeno kuno, jelenovo glavo, kožo divjega prašiča in nekaj rogovja. Okrog koče smo videli krmišča. Ogledali smo si tudi okoliške hribe. Pri šoli nas je že čakal avtobus. Zahvalili smo se tovarišu ter učencem in se odpeljali v Šoštanj. Želim si, da bi nam učenci iz Zavodenj vrnili obisk. Urška Menih, 3. a OŠ K. D. Kajuh Šoštanj le kdaj pa kdaj, harmonika povzdig da pridruži se ji še naš Ob ognju sedimo, si nemo v oči govorimo j ter mislimo na tiste dr ki jih k sreči že dolgo' Nataša Terfc OS K. D.: Iz muzeja Velenje piše: prof. Jože Hudales Življenje in delo rudarjev v Pesju med dvema vojnama IEKAJ ZA UVOD ■ .Rudarska kolonija Pesje leži na južnem robu Šaleške doline in je ibližno na sredi poti med obema središčema doline Velt?hjem in pitanjem. V zgodovinskih virih naselbino prvič omenjajo v srednjem ku. nekateri pa domnevajo, da sega starost Pesja tja do 6. stoletja išega štetja, ali še dlje nazaj, pri čemer se opirajo na ime Gradišče, ikor se imenuje hrib blizu naselja. Taka domneva je sicer upravičena, »dar pa nadaljjnih dokazov za to trditev še ni. ^ Prva upodobitev Pesja sega v leto 1682 in na njej o naselbini še ne iremo govoriti. Tudi sicer se zdi verjetno, da je kljub zgodnjim nembam in upodobitvam naselje v resnici polno zaživelo šele po letu 01 ko je u Danici Lapp. takratni lastnik velenjskega premogovnika. Izghiiiiti rudarsko kolonijo in bolnišnico za svoje delavce. Od tedaj Ijcje bilo Pesje bistveno povezano z vsemi vzponi in padci premo-vnika v Velenju. Kmalu je dobilo povsem drugačno — nekmečko — dobo. ki sojo utrjevali" zlasti veliki rudniški »hausi«. pa rudniška Ižirana postaja in Detičkova sorazmerno velika poslopja z industrij-imi liri. ki si jih je dal vanje napeljati. V laki naselbini-'se je seveda tvil tudi bistveno drugačen način življenja, kot pa ga je bilo moč šali takrat v kmečki okolici ali pa v trških in mestnih sredinah v llenju in Šoštanju. Zato ne bo odveč, če na tem "mestu še na kratko enimo nekaj osnovnih podatkov o premogovniku Velenje v tem iu. t Prvi podatki o kopanju premoga v bližini Pesja so že iz leta 1767, membnejša proizvodnja pa seje začela šele 1875. leta. Od takrat lljeje začel premogovnik pritegovati delovno silo iz bližnje in daljne olice. V tem prvem obdobju svojega razmaha, pa tudi še po prvi lovni vojni je dajal premogovnik reden vir zaslužka malim kmetom [očarjem iz Šaleka. Škal. Podgorja, manj iz Družmirja, tako da sije fflično zaslužil označbo »kmečki rudnik«, ki jo srečamo v literaturi, fino večjo izjemo med temi »polrudarji« so predstavljali rudarji iz sja. saj so tu večino zaposlenega prebivalstva vsekakor predstavljali isti delavci brez drugih večjih dopolnilnih zaslužkov. Vpliv premogovnika Velenje pa se ni raztezal samo na okoliška Dečka in nekmečka naselja, ampak je imel velik pomen tudi na širši (venski prostor, saj se je večkrat omenjal kot tretji slovenski premo-raik po moči instaliranih naprav in po pomembnosti. Glede na itrifikacijske načrte dravske banovine naj bi pomembnost velenj-ega premogovnika še narasla, saj mu je bilo v njem namenjeno prvo tsto. Že v začetku tridesetih let je bil električni vod iz velenjske ttrarne izpeljan do Črnuč, potrošnik »velenjske elektrike« pa je bila Ji železarna Jesenice. •doba Pesja pred letom 1941 [Omenili smo že. daje Pesje začelo dobivati svojo značilno podo-iki jo delno zasledimo še danes, po letu 1902, ko je Daniel Lapp tfil jedro kolonije. Preuredil je graščino Lilienbcrg v stanovanja, olinje pa je zgradil še štiri velike »hause« (akojih prebivalci koloni-imenujejo še danes), ter nekoliko manjšo stavbo, v kateri so bili »stori bratovske skladnice in bolnišnica s 14 posteljami. Zadnjo — Imo- hišo je premogovnik zgradil leta 1927. Približno ob istem i«je potekala tudi žejeradflja prvih osmih enodružinskih delavskih ic. ki so bile dokončane do leta 1932. aje — Lilienberg po bakrorezu iz knjige »Topografia Ducatas Stirie« jo je 1682 leta izdal G. Vischer Brigade so se borile pri Orni in Dravogradu. Proti Trstu je prodirala zmagovita IV. armija. Naš cilj je bil, zasesti čim prej Celje, z glavno silo pa udariti na Koroško, zasesti Celovec in druge kraje. Bili smo v težki situaciji. Za nami se je valila ogromna armada z vsega Balkana, armada generalnega pokovnika Leera, ki sta jo preganjali in uničevali tretja in četrta armada. Šercerjeva brigada pod vodstvom hrabrega komandanta kapetana Dušana—Jožeta Jakiča je razbila pri Dravogradu v tistih dneh petdeset švabskih kamionov. Kakor blisk se je raznesla vest o kapitulaciji Nemčije. Po brigadah je zavladalo veliko veselje. Na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem smo imeli takrat pet brigad in pet odredov. Ljudje, ki so delali po polju, so nas izpraševali: „Ali je res, da je fašizem luidič vzel?" Naša glavna sila je šla proti Koroški. Enajsta in šesta brigada sta ostali na Štajerskem. Ceste so bile polne umikajoče se švabske sodrge. Pri Šoštanju smo imeli samo zaščitni bataljon. S kapeta-nom Turnherjem in majorjem Brajevičem smo ustavili neki švabski divizijski štab ter zapretili, da bomo poklicali aviacijo, da jih bo razbila, če se nam ne predajo. Po kratkem obotavljanju so se predali. Major Brajevič je imel pred nadutimi generali in polkovniki politično uro. Majsko sonce je ogrevalo zeleno Štajersko. Še se je slišalo streljanje našega zaščitnega bataljona; razoroževali smo nemške edinice. Pred nami se je pojavil komandant jugovzhodne Evrope, ,,V jugovzhodni Evropi je skupno sedem tisoč mož." ,,A koliko jih je na teritoriju naše zone?" ga vprašamo dalje. ,,Mislim, da okrog tri tisoč mož," odgovori general Leer. ,,Če vrag ne laže," meni kapetan Turnher. ,,Samo Rusom nas ne dajte, vas prosimo," je jadiloval neki general. s* Poklical sem dežurnega oficirja, da je s stražo odvedel nemško komando v posebne "prostore. Posamezni generali in polkovniki so prihajali k nam in se nam predajali. Nemški vojaški fašistični stroj se je sesul na naših tleh pod udarci Rdeče in Jugoslovanske armade. Četniki in ustaši se niso hoteli predati. Hoteli so se prebiti na Koroško. Cele noči smo bili na nogah in razoroževali švabske oddelke. Nekateri nemški oddelki so uničevali orožje in municijo. Po celonočnem delu smo prišli utrujeni v štab. Polkovnik Stante mi je brzojavil iz Velikovca, naj krenemo na Koroško, kjer XIV. divizija zaseda ozemlje. V. hiši v Topolšici smo ravno začeli jesti žgance, ko je stopil v sobo dežurni oficir in javil, da stoji pred vrati general Leer in da bi rad nekaj govoril z menoj. ,,Naj počaka, da se prej najemo," mu odgovorim. ,,Da res je," reče kapetan Turnher, ,,leta in leta smo se borili po hribih, dočim je ta lopov sedel v lepih hotelih in vodil operacije proti partizanom." ,,Kar naj blagovoli gospod general počakati," reče major Brajevič. Matevž Hace S ŠTIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO uL, (Iz knjige »Spomini na partizanska lete," ki1 jo je v zbirki ..Prešernova ^ knjižnica" izdal Slovenski knjižni zavod septembra 1946} generaljpi polkovnik Leer s svojim celotnim štabom. Hotel se /fe prebiti na Koroško. Kot iz škatlice vzeti so stali pred nami domišljavi nemški generali. ,,Aha, to je tista sodrga, ki je vodila pogiže in umore po naši državi in ostalem Balkanu," je rekel komandir štabne patrole Grgorin. General Leer je nervozno mel roke in se prestopal. Ves bataljon je ogledoval fašistične zločince, ki so nas — čeravno premagani — nekam ironično gledali. Straža jih je peljala v štab IV. operativne žone. Posedli so okrog dolge mize. Obveščevalec, kapetan Turnher, jim je dal okrožnico našega štaba, naslovljeno na nemške vojake o priliki kapitulacije Nemčije. ,,Torej IV. operativna zona obsega tudi teritorij Spodnje Koroške? Zakaj ne bi šle naše čete in položile orožje tam okrog Celovca?" se obrne generalni polkovnik Leer proti meni. ,.Nemčija je včeraj kapitulirala," mu odgovorim, ,,vaše čete ne smejo napraviti niti koraka več. V nasprotnem smislu pokličemo nekaj eskadril. lovcev in bombnikov. Nobeno vojaško mednarodno pravo vas ne bo ščitilo, če se misli vaša vojska še boriti. Sicer pa ste naši ujetniki." • ,,Ni mi treba groziti. Rekel sem samo zato, ker spada Spodnja Koroška v IV. operativno zono in ker je tam več prostora, da se izvede razorožitev mojih čet," reče Leer. Skrušeni so sedeli Nemci za mizo. Neki general je ob branju okrožnice, namenjene nemškim vojakom, naslonil glavo na okrožnico in točil grenke solze. ,,Glej, glej," je dejal Turnher, ,,ob koncu, velikega rajha joka Hitlerjev hlapec." ,,Ste vi partizani Slovenci?" vpraša general Leer. ,,Da," mu odgovori Kapetan Turnher, ,,vojska velike Jugoslovanske armade, katere ujetniki ste sedaj." ,,Ali nas boste izročili Rusom?" vpraša nadalje Leer. ,,Ujetniki naša jugoslovanske armade ste," mu odgovorim, ,,in takoj bomo pričeli z razorožitvijo vseh vaših oddelkov." Določili smo oficirje, ki so znali nemško, da so šli s švabskimi generali in štabnimi oficirji. Na karti smo pokazali kraj, kjer morajo skoncentrirati topništvo, tanke, kamione in konje, ter odkazali tudi prostor za nemške ujetnike. ,,Koliko mož šteje vaša armada?" vprašam generala Leera. ,,Jaz - mislim, da vsi ti Švabi niso nikaki junaki," pravi kapetan Turnher, „ali si jih videl kako so se tresli, ko smo bili kratki in uradni z njimi?" ,,Jaz bi jih rad napel tem lopovom v politični uri," reče major Brajevič. Podpolkovnik Janušek pa pripomni: „Ali ste videli, kako so bile prve ure naduti? Še govoriti niso hoteli z nami, generale so zahtevali." Tako smo zajeli z borci XIV. divizije vrhovno komando, velikega zločinca generala Leera, strah in trepet vsega Balkana. Drugi dan je odrinil naš štab na Koroško. Leera in njegov štab pa je stražil z enim bataljonom major Džems, zelo hraber, mlad študent, bivši komandant Cankarjeve brigade. Po vsej Koroški smo se razlili. V Celovcu so korakali naši borci po ulicah v četah ali vodih in prepevali slovenske pesmi. . Sestali smo se z borci IV. armade, ki je prihitela v dolgih pohodih na Koroško. Uživali smo lepoto koroške zemlje. Pri kamnu na Gosposvetskem polju je stala neprestano straža jugoslovanske armade. Proti koncu maja petištiridesetega leta smo zapustili Koroško, za katero smo prelili toliko krvi. Borci so škripali z zobmi ter kleli. ,,Le zakaj ne ostanete tukaj?" so nam govorili dobri Korošci in Korošice,,, ,,saj ste naši, in vsi smo Slovenci!" ,,0, še pridemo nazaj," so govorili borci. Za nami so ostala tiha koroška jezera, lepe vasi in dobri ljudje, ostali so naši padli borci. Vsi nas nestrpno čakajo, kdaj pridemo in porečemo: ,,Ta sveta zemlja, lepa, zelena Koroška je naša, samo naša." Površno sem opisal nekaj spominov na slavno XIV. udarno divizijo, v kateri sem se s premnogimi tovariši, ki so padli ali še žive, boril, rastel in se razvijal. Borci, ki bodo čitali te spomine, naj mi oproste, da se premnogih slavnih dejanj naše XIV. udarne divizije nisem niti dotaknil. Izurjeno pero bo kasneje pisalo o njih debele knjige. Mi pa čutimo v sebi zadovoljstvo^ da smo se svoji domovini v njenih težkih dneh častno oddolžili. (Konec) VELIKA POLOMIJA Piše: Milan Zrinski Riše: Jelko Peternelj 131. Čez nekaj časa so v daljavi zaslišali pasji lajež in krike. V naglici so zvlekli ujetnika in njuno prtljago v grmovje in jima zamašili usta. Medtem, ko so tekli proti bližnjemu gozdnatnemu pobočju, je prenekateri med njimi preklinjal. Bodo psi zavohali onadva v grmovju? Če bi imeli vsaj malo sreče, da jih ne bi našli takoj, je razmišljal Stanko. Morda pa jo bodo ubrali lovci v drugo smer. Zavedal se je, da bi jim bila sreča zdaj še kako potrebna... » 132... Klepet majorja in njegovih tovarišev je prekinil šoter. V trenutku je pritisnil na zavoro, in to prav takrat, ko so zavozili v ovinek pred planinskim naseljem. „Zaboga, Pero, kaj pa počneš?" je vzkliknil major. Šele tedaj je opazil nekaj metrov pred njimi skupino mož z dvocevkami, ki so razburjeno mahali in ustavljali vozilo. Dva med njimi sta vzbujala posebno pozornost. Major in sopotniki so se pridružili skupini. Rudar praznih rok Strelci se niso izkazali Nogometaši velenjskega Rudarja so gostovali v tretjem kolu v Visokem, kjer so srečanje s tamkajšnjo Bosno izgubili z rezultatom 1:0. Igralci Rudarja so odpotovali v Visoko zelo oslabljeni brez Glišiča in Numanspahiča, ki sta morala počivati zaradi dveh rumenih kartonov, poškodovanih Miljkoviča in Hohnjeca in še z ne povsem zdravimi Tomšičem. Trničem ter Dubovino; torej brez polovice moštva. Kljub vsem tem okoliščinam pa so Velenjčani veliko pričakovali od tega srečanja, saj je bila tudi tradicija na njihovi strani. V vseh treh dosedanjih srečanjih so vedno zmagali. Tudi tokrat so zaigrali v Visokem zelo samozavestno, predvsem pa borbeno. Po besedah trenerja Kemala Omeragiča so ponovili igro iz drugega polčasa tekme z Dinamom iz Vinkovccev (3:3), • le s to razliko, da napadalci nikakor niso znali zatresti mreže tudi z nekaj metrov. Še najbolj nespreten je bil Mišetič. ki je v isti minuti napravil dve neod-pustljivrtiapaki. Najprej ni z dveh treh metrov dosegel zadetka, takoj za tem pa je bil krivec, da so domači nogometaši izvajali strel iz kota. po katerem so dosegli edini gol srečanja. Tako so igralci Rudarja po dd veh koli h zabeležili le točko.. Glede na nevarne nasprotnike v naslednjih kolih pa se bodo morali zelo potruditi, da se ne bodo znašli pri dnu prvenstvene lestvice. Zato morajo že v nedeljo na domačem igrišču proti Novemu Sadu osvojiti obe točki. Seveda to ne bo lahko. Resda bosta lahko znova zaigrala Glišič in Numanspahič. morda tudi Miljkovič ter Hohnjec. toda pozabiti ne smejo, da Novemu Sadu že gori pod nogami, (sv). Atletika Šmartno ob Paki Uspešen spomladanski start Preteklo nedeljo je bilo na sporedu 1. kolo spomladanskega dela prvenstva v slovenskih nogometnih ligah,- Nogometaši Šmartnega so uspešno opravili uvodno preizkušnjo in osvojili prvi dve pomembni točki. Na igrišču v Smartnem ob Paki so pred približno 200 gledalci z rezultatom 3:2 (1:1) premagali ljubljansko Ilirijo, ki se je tudi tokrat predstavila kot zelo trd in neugoden nasprotnik. V zelo težkih vremenskih razmerah so igralci obeh ekip prikazali dober in zanimiv nogomet ter dosegli kar pet zadetkov. Prvi so v 15. minuti povedli gostje, čeprav so domači le minulo prej zapravili izredno priložnost. Prašnikarja so grobo zaustavili v kazenskem prostoru, vendar pa je vratar Ilirije Zaligpv strel z enajstih metrov ubranil. Ze v nasprotnem napadu so gostje kaznovali to napako in dosegli prvi zadetek. Igralcem Smartnega je bil ta zadetek opozorilo. da bodo gostje trd oreh. zato so krenili na vso moč. da bi rezultat izenačili. To jim je uspelo v 29. minuti, ko je po strelu s kota G vido Omladič skočil najvišje in z glavo poslal žogo v mrežo. Domačini so bili ludi po odmoru boljši nasprotnik in svojo premoč kronali v 55. minuti z drugim zadetkom. Dosegel gaje Prašnikar. kije bil po predložku s kota naj-spreinejši pred vrati gostov. Ko je bilo pričakovati še izdatnejše vodstvo domačih pa so gostje kaznovali njihovo nepazljivost in rezultat v 75. minuti izenačili. Vse je kazalo, da se bo srečanje končalo brczzmagovalca. vendarseje tik pred zadnjim sodnikovim žvižgom le zgodilo drugače. Alojz Omladič je pobegnil zasledovalcem in lepo zaposlil Prašnikarja. ki je z nekaj metrov zagotovil Šmartnemu obe točki. V predtekmi so mladinci Smartnega premagali vrstnike Ilirije z rezultatom 2:1. ŠMARTNO: Gnezda. Kralj. D. Frangeš. Bric. G. Omladič. R. Frangeš. Kregar. Žalig. Kopušar. Prašnikar. A. Omladič. Nogometaši Šmartnega bodo v nedeljo igrali v Ljubljani proti domačemu Slovanu. J. Krajnc Nogomet SNL - vzhod V derbiju prvega kola spomladanskega dela prvenstva, sta se ekipi F.lkrojain Kladivarjarazšliz neodločenim rezultatom 1:1. Razmočeno in blatno igrišče je onemogočilo lepo igro. zato pa so nogometaši obeh ekip zaigrali borbeno in požrtvovalno, kdaj pa kdaj tudi preostro. Več lepih pri- ložnosti za zmago so imeli domačini. vendar je bil vratar Kladi-varja nepremagljiv. Domačine pa je zapustila tudi športna sreča. Za Elkroj so zaigrali Drev. Žunter. Tratnik. Železnik. Bene-tek. Vezočnik, Špende, Hren. Kolčne. Kopušar. Ermenc(Skok). J. Plesnik Planinsko društvo Velenje Za 8. marec pohod po Šaleški poti Letošnji program izletnikov planinskega društva Velenje je zelo bogat in pester. Velenjski planinci se bodo v tem letu kar osemnajstkrat podali na pot po naši domovini. Med njimi so postali tradicoonalni že trije izleti, kot so pohod v počastitev dneva žena, izlet v neznano in skupno praznovanje zadnjega dne v letu. Letošnjega pohoda v počastitev mednarodnega praznika žena se je udeležilo 48 planink, planincev, pa tudi nekaj pionirjev planincev. Pot smo začeli na velenjski avtobusni postaji, od koder smo sp z avtobusom odpeljali do Šmartnega ob Paki. Spremljala nas je dobra volja. Na pot smo krenili mimo železniške postaje, nekaterih domačij ter v uri in pol prispeli na Goro Oljko, od koder smo lepo videli Šaleško in Savinjsko dolino. V njeni bližini smo imeli tudi kratek postanek. Pohod smo nadaljevali proti Jugu, kjer smo se vpisali v planinsko knjigo in se okrepčali. Čeprav je bil šele začetek marca, smo opazili šopke trobentic zvončkov, tudi jetrnik je že ponujal svoj čudoviti cvet. Pred nami je bila še dolga pot. V gostilni Gričar nas je pričakalo praznično kosilo. Z mize so nas pozdravljali šopki rdečih nageljev. Za naš praznik, ki smo ga praznovale na svoj planinski način. — s pohodom. Čas kesila je hitro minil v veselem razpoloženju. Člani propagandne komisije in vodji izleta so čestitali planinkam za praznik ter vsaki podarili lonček z naslikanim planinskim šopkom in spominskim zapisom. Prav lepa pozornost za vse udeleženke pohoda. Pot nas je vodila dalje, in sicer do domačije Vaga, potem pa še do Jakobove mame. Pozna jo že vsak, ki je prehodil Šaleško pot. Nekoliko utrujeni, a dobro razpoloženi smo se vračali na svoje domovie. Letošnji pohod velenjskih planink v počastitev praznika je dobro uspel. Vrnile smo se na svoje domove spet bogatejše za vse vtise, ki nam jih je dal ta izlet. J. Hočevar Uspel dvoboj selekcij Na pobudo velenjskih atletskih delavcev je celjski Kladivar organiziral dvoboj pionirjev in pionirk rojenih 1967 in mlajših. Mladi atleti so v atletski dvorani tekmovali v naslednjih disciplinah: 50 m ovire. 60 m. skok v daljino, suvanje medicinke. tek 300 in 400 m. V skupnem seštevku so bili zmagovalci Celjani, ki so zbrali 114 točk. Med pionirkami pa so bile boljše Velenjčanke. Velja omeniti, da so večino velenjske selekcije sestavljali učenci in učenke osnovne šole Veljko Vlahovič. kjer je redno organizirana atletska pionirska šola. Rezultati — ekipno: celje 114 ločk. Velenje 96 točk: deklice: Celje 48. Velenje 57 ločk: dečki: Celje 66. Velenje 39 točk. Najuspešnejši posamezniki iz ekipe Velenje: pionirke: 50 m ovire: 2. Alenka Kos 9.4. 3. Vojka Tajnik 9.6: 60 m: 1. Jerica Le-dnik 8.8.2. Karmen Učakar ».8.4. Simona Dolinar 9.0: daljina: Karmen Učakar 4.36 cm. 3. Alenka Kos. 4.36 cm. 5. Vojka Tajnik 4.03 cm: 300 m: 1. Marjana Palerneš 56.4. 2. Vesna Preložnik 57.4. 3. Irena Rednak 57.9: met medicinke: I. Mateja Globačnik 8.61. 3. Jerica Lednik 7.41. pionirji: 5. Mato Molnar 9.6: 60 m: 6. Andrej Robida 9.2: daljina: 4. Malo Molnar 4.52 cm. 5. Štefan Vidonja 403 cm: 400 m: 2. Simon Završnik 74.5. 3. Marko Zaje 76.0: mel medicinke: Janez Kuzman 740 cm. 4.Bojan Šalamon 721 cm. 5. Zoran Učakar 714 cm. Boris Šalamon Odbojka Zborovanje društva za varstvo in vzgojo ptic Šaleške doline Več skrbi ohranitvi ptičjega rodu Dvojna zmaga V četrtem kolu slovenske odbojkarske lige je OK Topolšica gostovala v Celju in premagala domači ingrad s 3:2, OK Ljubno pa je gostovalo v Mežici in tudi premagalo domače moštvo s 3:2. V Celju so domačini pred 40 gledalci prva dva seta gladko izgubili, nakar so s svojo počasno, a učinkovito igro popolnoma ohromili Topolščane in naslednja dva seta rešili v svojo korist. V zadnjem setu so se topolški od boj kaši znova zbrali in po hudem boju zasluženo zmagali. Ljubenčanke so prva dva seta v Mežici gladko izgubile, nato pa so vse prisotne presenetile s svojo .borbeno ter učinkovito igro in tako tudi zmagale. Ta zmaga je pravo presenečenje, kola, saj so domačinke pri samem vrhu lestvice. OK Topolšica: Menih, Meršak, Marinšek, Žabkar, Božič, Globačnik, Golob, Smon, Juvan, Kompan. OK Ljubno: Skok, M. Jeraj, J. Jeraj, Orlovič, L. Mori, M. Mori, Podmeniršek, Zalesnik, Orešnik, Peternel, Cesar. Darko Menih Občinsko prvenstvo za pionirje in pionirke V telovadnici osnovne šole Topolšica je bilo 11. in 13. marca 1980 občinsko prvenstvo v odbojki za pionirje in pionirke velenjske . občine. V obeh skupinah je sodelovalo po pet ekip: po dve ekipi pionirjev in pionirk osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj ter pionirji in pionirke osnovnih šol Miha Pintar Toledo, Antona Aškerca in Gustava Šiliha. Tekme je sodil Kugovič iz Topolšice. Vsi učenci so pokazali veliko borbenost. Vrstni red: pionirke: 1. osnovna šola Karel Destovnik Kajuh I. ekipa, 2. osnovna šola Karel Destovnik Kajuh II. ekipa, 3. osnovna šola Miha Pintar Toledo, 4. osnovna šola Anton Aškerc, 5. osnovna šola Gustav Šilih. Pionirji: 1. ~ osnovna šola Karel Destovnik Kajuh I. ekipa, 2. osnovna šola Anton Aškerc, 3. osnovna šola Karel Destovnik Kajuh II. ekipa, 4. osnovna šola Gustav Šilih, 5. osnovna šola Miha Pintar Toledo. Ta teden pa se prične področno tekmovanje. Prvo tekmo bodo pionirji in pionirke osnovne šole Karel Destovnik Kajuh odigrali na Ljubnem. D. M. V nedeljo. 16. marca je bila v Velenju letna skupščina ljubiieljev zunanjih ler sobnih ptic pevk in eksolov. ki se že 13. leio načrlno ukvarjajo s to dejavnostjo. Iz poročila predsednika društva Jožeta Volka je bila razvidna, bogala dejavnost društva, ki na zunaj ^še morda ni tako uveljavljena. Zaslužila pa bi vsekakor več pozornosti tistih organov, ki bi jim polegčlanovdrušlva morala biti ludi uradna skrb za ohranitev biološkega ravnovesja v naravi. V društvu, ki šteje 50 članov ne gre zgolj za ljubiteljsko gojitev sobnih ptic pevk in eksolov. ampak je pri članih društva še kako prisolna tudi nenehna skrb za naše zunanje ptice, ki so iz leta v leto bolj ogrožene. Zaradi škodljivih škropiv je v Zahodni Nemčiji prišlo do množičnega uničenja zunanjih ptic. zalo so jih želeli uvoziti tudi iz Jugoslavije. Takšni primeri nam dokazujejo. da bomo morali bolje skrbeti za ohranitev ptičjega rodu. kar pa nikakor ne more biti le skrb članov društva, ampak prav vseh občanov. Ta misel je bila izrečena ludi v predsednikovem poročilu, ki je v razpravi izrazil še obžalovanje. da se njihove skupščine ni udeležil niti eden vabljen predstavnik, čeprav so pričakovali vsaj udeležbo predstavnika komisije za varstvo okolja pri občinski skupščini. Nerazumljivo je ludi. da ni niti ene samoupravne interesne skupnosti v občini, kamor bi se lahko vključilo tudi društvo za vzgojo in varstvo ptic pevk. Zalo je jasno, da društvo za svoje delovanje ne dobiva nikakršne denarne pomoči. Res je. da so dobili nekaj hrane za zunanje ptice od obrala gozdnega gospodarstva v Šoštanju. Nad tono in pol hrane, kijo porabijo v zimskih mesecih za preživilev zunanjih ptic. pa morajo kupili z lastnimi sredstvi, ki jo dobijo od vsakoletne izdaje ptičjega koledarja in vstopnine od razstav. Ker lansko leto niso mogli dobiti razstavnega prostora v Velenju, so pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Šoštanj razstavo priredili v njihovi dvorani. Ob tem pa je treba poudarili, da mora stroške gojitve sobnih ptic kriti vsak posameznik, društva pa pomaga le. kadar se njihovi gojitelji udeležijo raznih razstav in tekmovanj. Razveseljivo je. da se je kar osem rejcev udeležilo republiškega lekmo-\ anja v Zagorju ob Savi. kjer so prejeli tri prva mesta in šliri tretje nagrade. Na državnem prvenstvu, ki je bilo letos januarja v Olomoucu na Češkoslovaškem. pa so sodelovali trije velenjski rejci / devetimi pticami. Pomembno je ludi to. da je društvo s sodelovanjem sanatorija v Ravnah pri Šoštanju uspelo na njihovem območju urediti večji ptičji rezervat, za katerega bodo skrbeli pacienti tega zavoda. Seveda pa še vedno čakajo na sklep izvršnega sveta skupščine občine Velenje, saj mora biti rezervat z občinskim odlokom ludi pravno zaščiten. Razveseljivo je ludi. da so na osnovni šoli Biba Roecke v Šošlanju ustanovili krožek za varstvo zunanjih ptic. v katerega seje vključilo nad 30 pioniijev. Na skupščini so podelili tudi priznanja za 10. letno delo v društvu Robertu Knezu in Ivanu Ivanuši. Angela Novak. Marija in Franc Debelak. Anton Praprotnik in Ivan Kovač pa so preji priznanja za požrtvovalno delo. Vrsl pokalov z lanskoletnih razslav in tel movanj so prejeli številni člani društv med njimi je prejel prehodni pok Ivan Slapnik. ostale pa Alberl Kovi Ivan Krajnc. Roben Knez. Ivan Ivi nuša. Zvone Mikša. Ivan KordoS Leopold Tovornik. Anton Praproti! in tajnik društva Rudi Imperl. Na skupščini so sprejeli progra dela za naslednje leto. poslali pa so lui pozdravno pismo z najboljšimi želj mi za skorajšnjo ozdravitev predi dniku Titu. V. Kol Ob prazniku žena Žene vaše delo in naša sreča Pod geslom »Žene vaše delo naša sreča« smo v Šoštanju delovno proslavili mednarodni praznik žena na predvečer praznika v kulturnem domu. ki jo je organizirala OK SZDL ob sodelovanju cicibanov VVZ. učencev in pionirjev COŠ Biba Ročk in OŠ Karla Destovnika — Kajuha. mešanega pevskega zbora »Svobode« pod vodstvom profesorice Danice Supovec z zelo lepo izbranim programom namenjenim ženam in materam. Ob vslopu v dvorano kulturnega doma so pionirji podelili vsaki ženi rdeč nagelj in čestitko za praznik. Pionirji OŠ Biba Ročk pa so nu domu obiskali vse borke NOV jih obdarili z nageljni in čestitkami, kar je borke zelo razveselilo. Združenje borcev NOV Šoštanj pa je vsem svojim članicam poslalo pismeno čestitko za njihov praznik. Delovni kolektiv Termoelektrarne Šoštanj je za svoje članice pripravil proslavo v dvorani ^ silskega doma s programom, ki je v ta namen pripravila OŠ Bi Kock s svojimi učenci, da so tako oddložili ženam in materi za njihovo prizadevanje in dele proizvodnji in vzgoji mlade rodu. Združenje vojaških vojnih 1 validov Šoštanj pa je v nedeljo, marca 1980 i m e lo svoj red n i ob{ zbor in ob tej priliki čestitalo vs« svojim članicam za njihovprazi in jih po končanem občnem zbe pogostilo skosilom, ker so prišli celega območja Šoštanja. Za tako pozornost ženami materam ob njihovem delov prazniku se iskreno zahvaljuje vsem. ki so kakorkoli prispevali! delovni proslavi mednarodn praznika žtyia. da se jim odd mo za njihovo skrb in pru vnosi pri delu in vzgoji mlad rodu. Miloši © emonin kotiček Nakupovalno potepanje po Maximarke1 Na stotisoče krmnih motorjev Tomos plove po morskih prostranstvih vsega s< Ljubitelji morskih prostranstevi le redko najdejo kaj zanimivega za svojega konjička v Emoninem kotičku. Tokrat pa bodo le prišli na svoj račun. Tisti, ki nameravate kupiti čoln, jadrnico, gliser ali krmni motor prav gotovo ne čakate na sezono, da bi pričeli razmišljati o nakupu. Zato bo prav, da pazljivo preberete naslednje vrstice in nato greste z odrezkom tega Emoninega kotička v športni oddelek trgovske hiše Maximarket v Ljubljano, kjer boste dobili dodatna pojasnila RAZSTAVA IN PRODAJA ČOLNOV V kletnem prehodu Maxi-marketa si lahko najprej ogledate razstavo čolnov, jadrnic in gliserjev ELAN. Kvaliteta izdelave, oblika in plovne sposobnosti lahko zadovoljijo najbolj zahtevnega kupca. Za čoln T 401 bo treba odšteti 18.496,58 din, za jadrnico S 425 32.441,24 din, za gliser GT 402 42.800,52 din. Za novi model gliserja GT 080, ki je pravi lepotec med vrstniki, pa proizvajalec, žal, še ni določil cene. Za vleko plovil z avtomobili so potrebne primerne in varne prikolice, ki jih tudi lahko kupite v športnem oddelku Maximarketa. Prikolica P 4000 B stane 14.886,05 din. P 4600 M pa 20.575,10 dia Pred nakupom pa bo dobrodošel še posvet s prodajalcem, pri katerem boste zvedeli vse, kar vas zanima. MOTORJA NE PREIZKUŠAJTE NA SUHEM K čolnu in gliserju sodi ustrezen krmni motor. V športnem oddelku trgovske hiše Maximarket so na voljo krmni motorji TOMOS različnih jakosti in izvedb Za vse pa je značilno, da so odporni proti rju Zato ni potrebno posebno vzdrževanje in čišče- nje. Priporočam tudi nakup vsaj ene rezervne svečke z oznako „H", kar pomeni, da je odporna proti sol L Ne pozabite pa, da motorja ne smete nikoli preizkušati na suhem, ampak obvezno v vodi. Oglejmo si še nekaj cen! Edini TOMOSOV kratkoosni krmni motor s PROSTIM TEKOM T 4,5 stane 8.082,80 din. Kratkoosni navadni motor T 3 stane 4.579,45 din, T 4 pa 5.885,95 din. Naj še povem, da so količine krmnih motorjev po navedenih cenah precej omejene. Nove pošiljke bodo v povprečju za 2.000 din dražje. Ce hočete torej „ujeti" stare cene, bo potrebno z nakupom pohiteti. APARATI PHILIPS ZA DINARJE Emona kot ekskluzivni prodajalec Philipsovih aparatov je dala na tržišče kasetne magnetofone z vgrajenim radijskim sprejemnikom v stereo in mono izvedbi. Na oddelku akustike v Maximarketu lahko kupite stereo model 774/] za 15.782,60 din, stereo i del 513/00 pa za 12.774 din. Različne mono izve stanejo od 6.299,79 j 15.484,31 dia Pri stef izvedbah je možen prikljufi na omrežno električno i petost 220 V, na baterije^ na avtomobilski akumulaj od 9 do 14 V. MODA POMLADI Da ne bi bil nežni s| prikrajšan, pa še nekaj besa novi pomladanski modi/ kratek sprehod po odde konfekcije v Maximarketu že, da nič več ne capljamo trgovinami na koncu Tria in Celovške ceste. Mo( barve in kvalitetne tkanil postavljajo kupca kar pri težko odločitev kaj kupil Pohvala gre proizvajalcem] trgovcem, ki izdelke naročaj Maximarket torej sledi itkk doma in v svetu. Še besedo, dve o barvi Letos prevladujejo nežne p stelne barve od svetlo sive) vijoličaste. Modra barval zastopana s številnimi odti ki. Za deževne dni pa ne I odveč nov prikupen dd plašč. Pa cene? Za današnje 4 so povsem sprejemljive. Obilo užitka ob na nju vam želi Vaš JANEZi Koledar (fclck. 21. 3. 1980 — Niko Mola. 22. 3. 1980 — Lea Nedelja. H. 3. 1980 — Peter Ponedeljek. 24. 3. 1980 — Sitim " Torek. 25. 3. 1980 — Minka Sreda. 26. 3. 1980— Evgenija Četrtek. 27. 3. 1980 — Rupert zdravniki v zdravstvenem domu šoštanj od 21. 3. do 23. 3. 1980 — dr. Valter Pirtovšek. od 24. 3. do 25. 3. 1980 — dr. Peter l.a/ar od 26. 3. do 27. 3. 1980 — dr. Valter Pirtovšek Kino Dežurstva obozdravniki v zdrav-rvenem domu velenje 22.in23.3. 1980 —dr. Romana |H. Kidričeva 17. Velenje ETERINARJI V VETERI-ARSK1 POSTAJI tid21.3. do 27. 3. 1980 — Peter IHTARIČ - dipl. vet. Šoštanj, tšernov trg 7 — telefon 881 -143 „NAS ČAS", glasilo SZDL, idaja Center za informiranje, itopagando in založništvo Baje, p. o. Velenje, Foitova 10. „NAS ČAS" je bil Ktanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot Dirinajstdnevnik „ŠALJEŠKI RUDAR", kot tednik pa izhaja „NAS CAS" od L marca 1973 »prej. Uredništvo: Marjan Lipovšek [Direktor in glavni urednik), Sune Vovk (odgovorni urednik), Me Krajnc, Janez Plesnik, Boris Zakošek, Mira Zakošek ter Vlado Besednjak (oblikovanje). ; Izhaja ob petkih — Uredništvo ■ uprava 63320 Velenje, Foitova 10, poštni predal 89, telefoni 1063) 850—087, 850—316, tSO—317 — Brzojavni naslov: (aformativni center Velenje. 1 Cena posameznega izvoda 5 dinarjev, letna naročnina 210 (Sitarjev (za inozemstvo 420 iiarjev). 7iro račun pri SDK, Iružnica Velenje' 52800 — 603 [-38482. Grafična priprava in tisk: Večer Maribor. iročen ih rokopisov in ifij ne vračamo. Zi„NA§ ČAS" se po mnenju Sekretariata za informacij; Inega sveta Skupščine SR ije, številka 421—1/72 od L februarja 1974 ne plačuje Ijnega davka od prometa odov. V noči od 28. na 29. februarja je i/ginil pes nemški ovčar. Sliši na ime Bobi. Kdor bi karkoli vedel o njemu, naj javi na naslov Satler Ivan. Andraž 59. Polzela. PRODAM čistokrvne mladiče — nemške ovčarje z rodovnikom, odličnih staršev. Strahovnik Stane. Lipje 12 a. Velenje. O B V F.ŠČA M O cenjene kupce, d a bo SLAŠČIČARNA MOVH v Šoštanju zaradi popravila zaprta od 26.3. 1980 do 31.3. 1980. PRODAM dobro ohranjene dvomanalne orgle EKO T1GF.R. vgrajeni ritem bobni 2.5 M in ojačevalec THOMAS F.LF.C-TRON1C 2 x 120 W sinus (8000 ND). Roman Mlinar. Tomšičeva 6. Velenje. PRODAM dobro ohranjena fo-tela in kavč. Informacije po telefonu 852—552 od 15. do 16. KOZMETIČNO FRIZERSKI SALON MARIJA MUJADŽIČ VELENJE Šalek, Cesta I, št. 8 Cenjene stranke obveščamo, da smo nabavili najnovejše in najmodernejše aparate za nego obraza in zdravljenje kože: — aparat za pregled kože (vlage v koži) — razpršilec pare za obraz — elektro masaža — glajenje gub — vakuum masaža — čiščenje mozoljev z vakuumom — piling brušenje kože — visoka frekvenca (masaža z ultravioletnimi žarki) — obsevanje z infra žarki (so!ux) — obsevanje z ultravioletnimi žarki (kvarc) Poleg tega izdelujemo kreme, losione in čistilna mleka za vse vrste kož. Odstranjujemo tudi kurja očesa in otiske. Poleg kozmetičnih uslug in proizvodov vam nudimo vse vrste frizerskih uslug. Naročite se lahko osebno ali po telefonu 851-018. Za obisk se priporočamo! DO Elektrostrojna oprema, n. sol. o., PRELOGE, p. VELENJE SOZD Krovsko-kijučavničarski obrati razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poltovornega avtomobila ZASTAVA 620 B i 1. Poltovorni avtomobil je registriran, ni vozen, izklicna cena znaša 19.000 din. 2. Javna dražba bo 5. aprila 1980 ob 10. uri v prostorih KK0 Šoštanj, Kajuhova b. št. 3. Na javni dražbi lahko sodelujejo ciruzbenopravne osebe, občani, društva in druge civilno pravne osebe, ki položijo v ■ - višini 10 % izklicne vrednosti eno uro pred začetkom javne dražbe. ^ 4. Izklicna cena je brez prometnega davka, ki se zaračuna kupcu od izlicitirane cene. |č Vozilo si je mogoče ogledati vsak dan od 6. do 14. ure, miroma dve uri pred pričetkom javne dražbe v prostorih KKO Šoštanj, Kajuhova b. š. Tukaj in po telefonu 61-026, dobite vse druge informacije. redni kino velenje 21.3. — petek ob 18. in 20. uri ROBIN HOOD — PUŠČICA. MF.Č IN KARATF. — italijanski avanturistični: režija: Tomino tticci: igrajo. Alan Steel. Victoria A bril. 22.3. —.sobota ob 16.. 18. in 20. uri PIRANA — ameriški akcijski: režija: Joe Dante: igrajo: Brad lord Dellman. Heather Mcnzics. 23. 3. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA —ČUDOVITI S V F. T RACMANA .IAKF — ameriška risanka. 23. 3. — nedelja ob 18. in 20. uri . PIRANA — ameriški akcijski. 24. i. — ponedeljek ob 18. in 20. uri 1MFNUJF.M SF. NOBODY — italijanski vestem: režija To-nino Valerii: igrajo Henrv Fon<,ia. Terence Hill. 25.3. — torek ob 18. in 20. uri — IMF.NUJF.M SF. NOBODY — italijanski vestem. 26. 3. - sreda ob 18. in 20. uri GALAKT1KA — VF.SOLJSKA KR1ŽARKA — ameriški fantastični: režija: Riehard A. Colla; igrajo: Lome Greene. Dirk Be-neilicl. 21. i,— četrtek ob 18. in 20. uri GALAKT1KA — VESOLJSKA KRIŽARKA — ameriški fantastični kino dom kulture velenje 23. 3. — nedelja ob 9. uri OTROŠKA MATINFJA - ČUDOVITI SVF.T RACMANA JAKF.— ameriška risanka. 24. 3. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE — TRI ŽF.NF. — ameriška drama; režija: Robert Altman; igrajo: Shellev Duvall. Sissv Spaček. kino šoštanj 22. 3. — sobota ob 15.20 uri OTROŠKA MATINFJA - ČUDOVITI SVF.T RACMANA JAKF. — ameriška risanka. 22. 3. — sobota ob 19.30 uri — IMF.NUJF.M SF. NOBODY — italijanski vestem. 23. 3. — nedelja ob 17.30 in 19.30 ROBIN HOOD — PUŠČICA. MF.Č IN KARATF. — italijanski avanturistični. 24. 3. — ponedeljek ob 19.30 PIRANA — ameriški akcijski. 26. 3. — sreda ob 19.30 TA MRAČNI PREDMET POŽF-I.ENJA — francoska drama: režija: Luis Bunuel: igrajo: Fernan-dit Rev. Carole Bouquet. KINO ŠMARTNO OB PAKI 21. 3. — petek ob 19. uri IMF,-NUJFM SF. NOBODY — italijanski vestem. 23. 3. — nedelja ob 13.30 OTROŠKA MATINEJA — ČUDOVITI SVF.T RACMANA JAKF. — ameriška risanka. 25. 3. — torek ob 19. uri PIRANA — ameriški akcijski. Matični urad Šoštanj Smrti: Jožef CiRUDNIK. upokojeni mizar. Šoštanj. Melleče 33. star 71 let: Anion ZAVRŠNIK. upokojeni kovač. Radegunda 30. star 73 let: Angela LF.VF.R. posestnica. Podgorje pri Letušu 8. stara 67 let: Jožef SAN DA. upokojenec. Rečica pri Laškem 142. star 83 let: Ana RAVNIKAR, upokojenka. Velenje. Kidričeva 17. stara 69 let: Rok KLF.MF.NŠF.K. inv. upokojenec. Šentjanž 19. star 68 let: Leopold LOVRF.NČAK. upokojenec iz Celja. Vrunčeva 2. star 66 let. O TVORITI-V RAZSTAVF. Drevi ob 19. uri bodo v razstavnem prostoru Kulturnega centra »Ivan Napotnik« Velenje odprli razstavo slikarskih del Lize Lik. t vodoma bo govoril dr. Mirko Jiueršek. Recital poezije »Sosed gora« bo izvedla Svetlana Mali žirovič. Gledališče za mladino V sredo. 26. marca 1980 bo v Velenju gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s slovensko poezijo za otroke na odru: Oton Župančič »Lahkih nog naokrog«. Predstave bodo: ob 9.35 uri s telov adnici osnovne šole »Gustav Šilih« Velenje, ob 12. uri v avli osnovne šole »Miha Pin-lar—Toledo« in ob 14. uri v avli osnovne šole »Veljko Vlahovič« v Velenju. SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje Rudnik lignita Velenje ^^ n. sol. o., Velenje Kadrovsko — splošni sektor Razpisna komisija pri delavskem svetu DO RLV RAZPISUJE dela in naloge poslovodnega odbora 1. PREDSEDNIK POSLOVODNEGA OBDORA 2. ČLAN POSLOVODNEGA . ODBORA ZA RAZVOJ - GLAVNI INŽENIR RAZVOJA Za predsednika in člana poslovodnega odbora so lahko imenovane osebe, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjujejo še naslednje pogoje: Podi — visoka strokovna izobrazba rudarske smeri; — 5 let delovnih izkušenj kot poslovodni organ; — strokovni izpit za delo v metanskih jamah; — da ima sposobnost dela z ljudmi, vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa; — da zna en svetovni jezik; — moralno politična primernost. pod 2 — visoka oziroma višja izobrazba tehnične smeri; — 5 le* delovnih izkušenj v metanski jami; — strokovni izpit za metansko jamo; — organizacijske sposobnosti in sposobnosti dela z ljudmi; — znanje enega svetovnega jezika; — moralno politična primernost. Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovsko-splošni sektor DO RLV, Prešernova 5, Velenje pod oznako za razpisno komisijo pri DS DO RLV. Izbran delavec bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomc pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku razpisnega roka. Nov avtoservis v Velenju V začetku aprila bo v Velenju (Kosovelova 16—Selo) odprt nov sodobno opremljen avtoservis, ki ga bodo še posebej veseli vozniki Renaultovih vozil, za katere bo ta avtomehanična delavnica specializirana. V avtoservisu bodo poleg tekočih in generalnih popravil pripravljali tudi avtomobile za tehnični pregled z montažo in elektronskim uravnovešanjem gum. Elektronsko bodo nastavljali tudi delovanje motorjev, vžig, platine, plin itd. S Hoffmanovo optiko pa bodo uravnavali tudi geometrijo stekanja koles. Sevada pa bodo skušali kar najbolje opraviti usluge tudi lastnikom drugih vrst osebnih vozil (Citroen, Ford, Zastava itd.). Objekt sta projektirala projektanta tov. Vrečko in tov. Šmid, in vanj vnesla dolgoletne izkušnje, želje strank in lastnika, da bi bila avtomehanična delavnica kar najbolj sodobna. SKUPŠČINA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE RAZPISUJE prosta dala in naloge STROKOVNEGA TAJNIKA kmetijske zemljiške skupnosti Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo agronomske smeri in — najmanj 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj. Kandidat naj pošlje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: Kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisnega roka. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE VELENJE razpisuje na podlagi sklepa izvršilnega odbora skupščine kmetijske zemljiške skupnosti JAVNO DRAŽBO hiše in zemljišča Na javni ustni dražbi, ki bo dne, 2. aprila 1980 v prostorih kmetijske zemljiške skupnosti (stavba skupščine občine Velenje) soba 48/V ob 7.jjri, bodo prodane naslednje nepremičnine: — stara stanovanjska hiša v Silovi št. 15, — zemljiška parcela štev. 157, stavbišče v izmeri 72 nr. k. o. Ložnica. ^ — zemljiška parcela štev. 597, travnik v izmeri 1882 m", k. o. Ložnica. Izklicna cena navedenih nepremičnin, ki so skupni predmet javne dražbe, je 87.719,26 din (z besedo: sede-minosemdes'ettisočsedemstodevetnajst in 26/100 din). Javne ustne dražbe se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, če poprej položijo 10 odstotni polog od izklicne cene kot varščino. Varščino je plačati na tekoči račun kmetijske zemljiške skupnosti štev. 52800-661-31002 s pripisom polog za javno dražbo in če položitev varščine izkažejo na javni dražbi. Predstavniki pravnih oseb se morajo izkazati tudi s pooblastili. Ponudnikom, ki ne uspejo na javni dražbi, bo varščina vrnjena v 8 dneh po končani javni dražbi. Udeležencu. ki uspe na dražbi se vplačana varščina vračuna pri plačilu kupnine. Če uspeli udeleženec odstopi od prodaje izgubi varščino v korist kmetijske zemljiške skupnosti. Morebitne davke in stroške zemljiškoknjižnega prenosa pridobljenih pravic, po tej javni dražbi nosi kupec. Kupnino mora kupec poravnati v celoti v desetih dneh po najpozneje opravljeni dražbi. Nastop posesti na nepremičninah, ki so predmet javne dražbe nastopi kupec z dnem popolnega plačila kupnine. Ogled nepremičnin (stavbeznotraj)je možen dne 26. 3. 1980 ob 13. uri. Vse morebitne dodatne informacije lahko interesenti dobijo v strokovni službi kmetijske zemljiške skupnosti. 65. seja občinskega izvršnega sveta Odločno proti neupravičenim prekoračitvam izplačil osebnih dohodkov Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na ponedeljkovi 65. seji sveta osrednjo pozornost namenili analizi vzrokov za prekoračitve pri izplačilih osebnih dohodkov v mesecu januarju letošnjega leta. Znano je določilo zvezne resolucije, naj osebni dohodki v letu 1980 ostanejo na ravni, ki je veljala meseca novembra lani, dokler programi organizacij združenega dela ne bodo usklajeni z resolucijo in z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve o razporejanju dohodka za leto 1980. Služba družbenega knjigovodstva je tako ugotovila, da je v občini Velenje pri 79 uporabnikih prišlo do povečanja januarske mase osebnih dohodkov v primerjavi z novembersko lani in te podatke posredovala občinskemu Izvršnemu svetu. Ta je nemudoma začel z iskanjem vzrokov in jih tudi ugotovil, razen v treh primerih (Veterinarska postaja, Nama, DSSS Družbeni standard REK), ko kljub večkratnim opozorilom niso posredovali izvršnemu svetu analize vzrokov za prekoračitve. Skupaj s tem pa velja ugotoviti, da je veliko delovnih sredin, kjer so z maso osebnih dohodkov ostali na določeni ravni in da 79 prekoračitev ne pomeni prav toliko kršitev resolucijskih določil. Manjše prekoračitve lahko namreč izvirajo iz metodološkega pristopa preverjanja in drugih objektivnih vzrokov. Manjša odstopanja (do 6 odstotkov) tako ne moremo upoštevati kot kršitve, zatojja je treba temeljito analizirati prekoračitve od 6 do 10 in zlasti nad 10 odstotkov, je bilo med drugim poudarjeno na seji. Pomembno je, da že na začetku tako pomembne družbene akcije realno odločno in ostro reagiramo ob kršitvah resolucijskih določil, so prav tako menili člani izvršnega sveta. Celotno poročilo o vseh 79 prekoračitvah pri izplačilih osebnih dohodkov bodo na prihodnji seji občinske skupščine obravnavali tudi delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora. Izvršni svet pa je na ponedeljkovi seji sklenil, da v delavskih svetih organizacij združenega dela oziroma samoupravnih organih drugih delovnih sredin, kjer je prišlo do prekoračitev, temeljito preudarijo vzroke in sprejmejo v zvezi s tem konkretne sklepe. Na tej osnovi bodo po ustreznih kriterijih določili neupravičene prekoračitve in proti kršiteljem ustrezno odločno in strogo ukrepali. Izvršni svet je na 65. seji sprejel tudi odredbo o obveznem sporočanju nekaterih podatkov organizacij združenega dela. To odredbo so oblikovali na podlagi razgovora o organizacijah združenega dela in naj bi zagotovila tekoče spremljanje gospodarskih gibanj v občini Velenje oziroma ugotavljanje usklajenosti teh gibanj z resolucijskimi usmeritvami in letnimi plani. S sprejemom te odredbe so vse organizacije združenega dela materialne proizvodnje dolžne pošiljati mesečno ustrezne podatke izvršnemu svetu-oziroma komiteju za družbeno planiranje. Podatke ne bodo pošiljale temeljne organizacije marveč delovne organizacije kot celote. Ob koncu 65. seje pa so člani izvršnega sveta spejeli še sklep, da v sodelovanju z medobčinsko gospodarsko zbornico spodbudijo sprejem družbenega dogovora o inovacijah v občini Velenje. J. Krajnc Razstava 4. mednarodni tek po ulicah Velenja Svetovna rekorderka tudi v Velenju najboljša Središče Velenja Titov trg je znova doživel pravi atletski praznik. Atletski klub Velenje, organizator sedaj že tradicionalnega teka po ulicah Velenja je privabil na start 3000 metrov dolge proge trenutno najboljše atletinje na svetu na dolge proge. Nastopilo je kar 31 tekmovalk iz dvanajstih držav in Jugoslavije. Na tem po svetu vse bolj znanem teku so nekatere atletinje letos nastopile že drugič. Tako so lahko gledalci znova pozdravili zmagovalki drugega teka Cornelio Borki iz Švice in tretjega Romunko Mari-cio Puico. Manjkala je le Poljakinja Bronislava Ludwikovska najboljša na prvem teku. Poleg tega je prišla tudi Svetlana Uljmasova (lani druga), kije evropska prvakinja iz Prage 78 in zmagovalka svetovnega pokala 79, pa Kra-snova in Sipatova (vse Sovjetska zveza), ki sta bili druga oziroma tretja na letošnjem svetovnem prvenstvu v krosu ter Yatzinska (Bolgarija), zmagovalka v teku na 1500 metrov na evropskem prvenstvu v Pragi pred dvema letoma. V središču pozornosti pa je bila seveda Norvežanka Grete Waitz, svetovna rekorderka na 3000 m. svetovna prvakinja v ženskem maratonu in trikratna zaporedna zmagovalka svetovnega prvenstva v krosu. Ko so tekmovalke pretekle prvih nekaj krogov (vsak krog je tfil dolg 500 m), je bilo skorajda že zanesljivo znano, da ji tudi v Velenju ne bo ušla zmaga in lepa nagrada TGO Gorenje—pokrovitelja teka. Za Waitzovo je tekla lanska zmagovalka Puica, toda razdalja med prvo in drugo je bila vse večja. Norvežanka je prva pretrgala ciljno vrvico z rezultatom 8:40,36, in za dobrih 17 sekund izboljšala lanski rekord Pu-ice. Puica ostrega tempa najboljše tekmovalke na svetu ni vzdržala in je na koncu povsem omagala, saj je pritekla na cilj šele deveta, na osmo mesto pa se je uvrstila najboljša Jugoslovanka Breda Pergar iz Maribora. Zelo razburljiv je bil tek na 6000 metrov za člane. Najbolj je na-vdušif mladi atlet domačega kluba Stanko Miklavžina, ki je v zadnjem krdgu povedel, na cilj pa je pritekel drugi za Stankom Liscem (Kladivar) in pred svojim klubskim tovarišem Petrom Svetom. V uvodnih tekih so nastopile vrste pionirjev in pionirk ter mladinke ! Pionirke so tekle v štafeti 3 x 500 metrov, nastopilo pa je kar 24 štafet iz 13 šolskih športnih društev oziroma klubov. Pionirji so tekli 3 x 100 m, nastopilo pa je 23 vrst. V teku na 2000 m pa je nastopilo enajst mladink. Rezultati 4. mednarodnega teka Članice — 3000 m — 1. Waitz (Norveška) 8:40,36, 2. Sipatova 8:58.42. 3. Ulmasova 8:58.91, 4. Sičova 9:00,42, 5. Krasnova (vse SZ) 9:03,98, 6. Ombačijeva (Bolgarija) 9:06.36. 7. de Brouwer (Francija) 9:06,86, 8. Pergar (Maribor) 9:07,56, 9. Puica (Romunija) 9:07,96. 10. Burki (Švica) 9:08.53. Člani 6000 m — 1. Lisec (Kladivar Celje) 17:07,27, 2. Miklavžina 17:08.53, 3. Svet 17:11,70,8. Šamu (vsi Velenje) 17:58,08 Mladinke — 2000 m — 1. Pregl (Maribor) 6:33,65 Štafeta 3 x 500 m — pionirke — I. Zeljezničar Karlovac 4:16,26,6. osnovna šola G. Šilih Velenje, 7. osnovna šola B. L. I. Šmartno ob Paki, 9. osnovna šola V. Vlaho-viča IV. Velenje, 10. Mozirje, 12. osnovna šola V. Vlahovič II. Velenje. 13. Mozirje II. Štafeta3 x lOOOm — pionirji — I. AD Maribor 8:49,15,3. osnovna šola MPT I. Velenje9:19,41,6. OŠ B. L. Šmartno ob Paki, 7. Mozirje II, 8. osnovna šola V. Vlahovič I. Velenje. 9. osnovna šola Gustav Šilih I. Velenje, 11. osnovna šola A. Aškerc I. Velenje, 12. osnovna šola MPT II. Velenje Priznanja najboljšim športnikom Komisijaza športne dosežke pri občinski zvezi za telesno kulturo je skupaj z novinarji Našega časa in radia Velenje izbrala za športnika 79 v Šaleški dolini alpinista Ivča Kotnika. V preteklem letu je bil član jugoslovanske alpinistične odprave, ki je 13. maja osvojila najvišji vrh sveta. V tej odpravi se ni izkazal le kot vrhunski športnik, ampak je pokazal tudi vse človeške vrline, ko seje odpovedal velikemu cilju stopiti na Mont Everest zato, da je pomagal pri reševanju življenja sotovariša. Posebna priznanja za velike športne dosežke v preteklem letu so prejeli tudi dvigalec uteži Franc Melanšek (4. mesto v kategorij i do 110 kg na sredozemskih igrah v Splitu). Katja Žibert(5. mesto na balkanskem mladinskem prvenstvu na 100 m prsno. 1. mesto na letnem državnem prvenstvu 100 m prsno itd), in atletski klub Velenje. V lanskem letu je dosegel največji uspeh, saj je med več kot 80 klubi v državi dosegel 14. mesto, ima pa v svojih vrstah več atletov z visokimi uvrstitvami v državnem rnerihi, pa tudi več državnih prvakov. Na slovesnosti pa so podelili priznanja za dosežke v letu 1979 še 16. športnicam, športnikom in klubom. Miličniki so zapisali Sipatova, Waitzova, in Ulmasova (z leve proti desni) takoj po končanem teku. Uprava javne varnosti Celje postaja milice Velenje je priprla Tomislava Tajnška iz Šoštanja, ki je osumljen, da je storil več kaznivih dejanj goljufije na območju občine Velenje, Raven in Celja. Ljudi je goljufal tako, da jim je prodajal les in živino, ki nista bila njegova. UJV Celje in postaja milice Velenje prosita vse prizadete občane, da se javijo na postajo milice Velenje ali UJV Celje, t- Kršili so javni red in mir V soboto, 8. marca so se nekaj čez polnoč na Koroški cesti v Velenju začeli preprirati J. M., J. K. in S. M. Med prepirom je S. M. z nožem zabodel mimoidočega H. T. Vsi trije so bili zaradi vinjenosti pridržani do iztreznitve na postaji milice, S. M. pa se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. 9. 3. je ob 1. uri zjutraj v restavraciji hotela Paka kršil javni red in mir F. S. V vinjenem stanju je razbijal steklenino ter napadal goste. Zagovarjati se bo moral na sodišču. V nedeljo, 9. 3. je razgrajal v svojem stanovanju, pretepal otroke in starše vinjen R. T. Posredovati so morali delavci postaje milice. Za storjeno dejanje se bo moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške. 10. 3. sta okoli 22. ure hodila po velenjskih ulicah močno vinjena J. S. in K. M. Napadala sta mimoidoče ženske ter jih tudi pretepala. Miličniki so napadalca kmalu izsledili. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške. ik in Svetlana Makarovii V razstavnem prostoru Kulturnega Centra „Ivan Napotnik" Velenje bodo drevi ob 19. uri odprli zanimivo razstavo slikarke samorastnice Lize Lik iz Ljubnega ob Savinji. Slikarka bo postavila na ogled svoje risbe in slikarska dela, ki so nastala v Zavodnjah pred nekaj letih. Liza Lik se je rodila leta 1943 v Ljubnem ob Savinji. Po končanem učiteljišču je nekaj časa poučevala, kasneje pa je bila novinarka zaposiena tudi pri takratnem ,,Našem času" v Velenju. Danes je svobodna umetnica in živi v svojem rodnem kraju. Liza Lik je slovenska slikarka, samorastnica, ki se je povsem predala svetu umetnosti. Ima svoj krog prijateljev somišljenikov, umetnikov, svetovalcev in seveda tudi občudovalcev njene nadarjenosti, po drugi strani pa je izrazit individualist in se do vsega dokoplje sama V dobrem desetletju je že osemn .stkrat razstavljala, pri čemer pa prav s tehniko enkavstike dosegla zavidljive uspehe. Za slike narejene v tehniki enkavstike, to je slikanje z vročim in topljenim obarvanim voskom, je značilno, da ostane intenzivnost barv nespremenjena in je s tem tudi življenjska doba slik in njih odpornost večja. Na razstavi Velenju bo predstavila risbe tušem, ogljem in tehniko enkavstike, s katero opozarja in zaokroženost in izpeljano! slikarkine zamisli, ponazoritvi ženskega telesa v že ku dekorativno zasnovan korak Barvni svet, ki ga ponuja posebnoit tehnike enkavstike, bo ostal tudi i naprej največji izziv slikarki Lil Lik in ji bo še naprej omogočal, di se mimo že znanih sodobni aktualnih oblik, prebija tud oblikovno v povsem svojski svet, k bo samo njen, s tem pa tudi še bo naš, kot je v razstavni katalo zapisal umetnostni kritik dr. Mirh Juteršek. Ob odprtju razstave bo uvodom govoril dr. Mirko Juteršek, nato p bo sledil recital poezije ,,Sos« gora", ki ga bo izvedla znan pisateljica in pesnica S vet lan Makarovič. Tako se bod obiskovalci na enem večen spoznali z dvema samosvojim umetnicama na različnih področj umetnosti. Pokroviteljstvo nad celota prireditvijo je prevzel ELKROJ Mozirja in skupaj s tednikom „Nl čas" Velenje omogočil izdaj skromnega kataloga ob tej razstav ki bo odprta do 16. aprila letos. Včeraj, danes, juti • v četrtek. 27. decembra se bodo sestali na ločenih sejah vsi trije zbori velenjske občinske skupščine. Dnevni red je zelo obširen. Med drugim bodo delegati obravnavali predlog odloka o proračunu občine Velenje za leto 1980. predlog odloka o ustanovitvi in. organizaciji komiteja za družbeno načrtovanje in poročilo o delu slovenskih delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ. Na dnevnem redu imajo še več predlogov odlokov, imenovanj in sklepanj o raznih soglasjih. Kot vselej, tudi tokrat zadn ja točka zajema delegatskavprašanjainodgovore. • Za sredo. 26. marca jesklicana 4. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev stavbne zemljiške skupnosti občine Velenje. Delegati bodo obravnavali predlog programov za letos na področju urejanja stavbnih zemljišč« in ostalih komunalnih dejavnosti, in predvidoma sprejeli samoupravni sporazum o ustanovitvi ter delovanju skupnih služb. idr. • V delavskem klubu v Velenju je bil v torek enodnevni posvet, ki gaje organiziral medobčinski svei ZSS Celje. Udeleženci seminarja so se seznanili z uresničevanjem prizadevanj za boljše gospodarjenje in sklepi republiškega sveta ZSS o nalogah organizacij sindikata v delegat- • m, W6Sm?.. . ' 1MHHHI skern ».istemu. Spregovorili so tudi o pripravah na volil seje občinskih svetov ZSS in i sejo republiškega sveta o za slovanju. # Člani predsedstva občinske| sindikalnega sveta so se vče sešli na 26. redni seji. Obravn vali so priprave za spri srednjeročnih načrtov, izvaj| posameznih resolucijskih na in načrt stanovanjske graditv občini Velenje. V »udaljeva seje so razpravljali še o prip vuh na referendum za tretji moprispevek v velenjski ob * sprejeli sklep o sklicu voli In občinskega sveta in imenova pripravo praznovanja I. ma # Popoldne ob 18. uri se sešli na 62. sejo člani kon občinske konference ZKS lenje. Ocenili" bodo. katere ganizacije so izplačale jami višje osebne dohodke kot b smele, usklajenost načrtoi^ mpupravnih interesnih sko sti z resolucijskimi dolo kako vplivajo zvišani življ«; stroški na socialni in druži ekonomski položaj delavcev/ # Na drugem zboru članic < gega sklica Temeljne ba Velenje 26. marca bodo drugim sprejeli zaključni ra L.B za leto 1979 in spregovc varčevalnih ukrepih Teme banke Velenje. M nama AVTO MOTO DRUŠTVO ŠALEŠKA DOLINA Prešernova 9. Velenje, tel. 063/850—089 vas VABI. da se udeležite tečaja za voditelje čolnov, ki bo v prostorih AMD. Začetek tečaja bo 28. marca 1980ob 19.( uri. VABLJttt velenje trg. in proizvodna DO KR017 V ZADRUŽENM DOMU VELENJE NUDI SEMENA gnojila in škropiva za spomladai setev