Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prijemu» velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol let» 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volji 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ',',6. uri popoludne.
is*tev. 74.
V Ljubljani, v ponedeljek 1. aprila 1889.
Letnilt X VI I.
"V~aT)ilo na narocbo._
„SLOVENEC",
edini katol.-konservativni slovenski dnevnik s prilogo „Domoljub" vred
veljal za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeman:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... 6 „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 . Nnrofnje se lahko vsak dan, a list se dobi Se-lc z ducm nuročbe.
„DOMOLJUB"
sam brez „Slovenca" stoji do konca 1. 1889. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset noveifev.
Naročnino na to prilogo prejema „Slovenčevo" opravništvo in pa „Katol. Bukvama".
Vredništvo in opravništvo „Slovenca" in „Domoljuba
Državni /bar.
Z Dunaja, 31. marca.
Budgetna razprava.
(22. in 23. dan.)
V petek so se večinoma razpravljale še obrtne in strokovne šole. Govorila sta o njih glavna govornika Rutovski in Exner. Prvi je zlasti poudarjal, da ne gre obrtuijskega uka centralizovati in da bi bilo to podučevanje šo veliko vspešnejše, ako bi se prepustilo deželam. V Galiciji ni velike industrije, pač pa tam jako cvete domača obrt, ki naj jo vlada podpira in sicer v domačem slogu, ne pa po tujih obrazcih.
Exner je govoril skoraj dve uri, pa večinoma le o L i ec h t e n s t e i n o v e m predlogu, kateremu je podtikal veliko nevarnost glede obrtnih šol. Kakor Gregr napadal je tudi Exner kneza Liechtensteina osebno; rekel je, da je ošaben, le sebi zadostujoč gospod, da je boj zoper ljudsko šolo predrzno s trte zvil, da je njegov predlog poln peneče neumnosti, itd. Celo liberalni „Fremdenblatt", ki sicer levičarjem navadno prav daje, Exnerja opominja, da ni prav v razpravo vtikati oseb.
Poročevalec Zeithammer je v konečni besedi poudarjal, naj bi se pri obrtnem poduku malo bolj ozirali na narodno potrebe in obrtno šolstvo prepuščali deželnemu zakonodajalstvu. Sicer je pa hvalno omenjal, kako vlada to šolstvo na Češkem podpira in pospešuje.
Pri strokovnih zavodih priporočal je Türk nekatere premembe pri živinozdravniških šolah. Neumayer pa je tožil, da na deželi, zlasti v planinskih krajih ni zdravnikov in da bo to pomanjkanje še večje, kadar pomrjö sedanji ranocelniki. Vlada bi morala torej tudi v tem oziru kaj storiti in pomagati. Pirquet se je malo ponorčeval iz
njega rekši, da mu je židovski zdravuik vendar še ljubši, kakor krščanski ranocelnik, kar včeraišnji židovski listi seveda na vsa usta odobravajo.
Ljudske šole.
Ko so bile rešene obrtne šole, prišlo je na vrsto ljudsko šolstvo, pri katerem je bilo vpisanih silno veliko govornikov. Prvi med njimi je bil štajerski deželni glavar, grof Wurm bran d, ki je tudi pri tem oddelku versko šolo in Liechtensteinov predlog spravil v razgovor. Govoril je dve uri edino le o tem predlogu. Omenjal je, da so bili zbornici izročeni trije predlogi, ki nameravajo premembo sedanjih šolskih postav. Her ol do v nasvet priznava sicer novo šolo, pa jo stavlja edino le na narodno podlago; Lienbacherjev želi sicer nekoliko več verouka in cerkveno šolsko nadzorstvo na podlagi sedanje postave, Liechtensteinov predlog pa ne zahteva samo cerkvenega nadzorstva, ampak krati tudi uk sam, ker bi otroci le šest let v šolo hodili, in prepušča deželnim zborom, naj glede učnega jezika sklepajo, kakor hočejo. Zato se mu zdi ta predlog izmed vseh najnevarnejši. Grof Wurmbrand sicer tudi misli, da je treba otroke na verski podlagi odgojati, da se jim v šoli ne sme izpodkopavati spoštovanje do duhovnikov, cerkve in države, ker sicer zgubč tudi strah pred stariši, ali zato se mu ne zdi potrebno preminjati šolskih zakonov. Duhovniki si prav lahko tudi po sedanji postavi pridobe več vpliva in nadzorstva, naj le skrbe, da jih ljudje izbero za načelnike krajnim šolskim svetom. Ako jih pa ljudje ne marajo voliti, s tem kažejo, da sploh ne marajo cerkvenega nadzorstva in verske šole po Liechtensteinovem predlogu. Govoreč o cerkvi in duhovnikih omenja Wurm bran d, da madjarski duhovniki z narodom drže in da imajo zato toliko vpliva in zaupanja po deželi. Kardinal Haynald se je ž njim vred vdeleževal antropologičnega kongresa, kateremu je predsedoval veliki prostozidarski mojster. Ko se je on temu čudil, odgovoril mu je kardinal: Jaz se velikega mojstra nič ne bojim, ker je moj vpliv v deželi večji kakor njegov. Govornik je potem pretresal posamezne slovanske narode in trdil, da v verskem oziru nobeden izmed njih ni prav zanesljiv. Slovencem je očital, da hrepene po Rusiji iu razkolništvu; edino trdna podlaga katoliški cerkvi morejo biti le Nemci, pravi izvrševatelj katoliških resnic pa novodobna država!
Ljudske šole koroške.
Včeraj prišel je kot prvi govornik na vrsto slovenski poslanec Klun. Pred vsem je zavračal pred-govornikovo trditev, da bi Slovenci ne bili zanesljivi podporniki katoliške cerkve in avstrijske države ter v ta namen omenjal adreso, ki so jo bili duhovniki ljubljanske in goriške škofije izročili svojima višjima pastirjema. Potem je pojasnjeval, da so neopravičene vse tožbe o krivicah, ki se baje gode Nemcem na Kranjskem in priporočal, naj drugod s Slovenci ravnajo tako, kakor pri nas z Nemci, pa bodo Slovenci jako zadovoljni. Govoreč o razmerah na Štajerskem je poudarjal, da je učiteljska pripravnica v Mariboru za vzgojo slovenskih učiteljev nepripravna in da bi bilo bolje in ceneje odpraviti jo in učitelje za slovenski Štajer odgojati v Ljubljani. V dokaz, kake zapreko so duhovnikom delajo pri krajnih šolskih svetih, omenjal je zanimive volitve v krajui šolski svet v Slovenskem Landsbergu in konečno opravičeval ravnanje sevniškega župnika, ki ni govoril besed, kateremu je nedavno podtikal dr. Weitlof.
Jako obširno je potem govoril o ljudskem šolstvu na Koroškem in z uradnimi spisi dokazoval, da se slovenski jezik v sloveuakih krajih v šoli še toliko ne podučuje, da bi se otroci brati in pisati naučili. Omenjal je izgovorov, s katerimi je deželni šolski svet opravičeval to žalostno prikazen, češ, ene šole so vsled želje starišev nemške, torej se slovenščina ne podučuje, v enih je tega kriva malomarnost učiteljev, v enih pa otroci znajo slovenski brati in so dotične pritožbe katehetov neopravičene. Ako otroci krščanskega nauka ne znajo, so katehetje sami krivi, ker zanemarjajo poduk itd. Poslanec Klun je dokazoval, da je to natolcevanje neopravičeno ter se v ta namen skliceval na odprta pisma, ki so jih koroški duhovniki v „Kärntner Volksblattu" pisali dr. Ublnu. Konečno je omenjal, da se je koroškim Slovencem prej bolje godilo kakor sedaj, ker je leta 184S celo nemški deželni šolski svet zahteval učenje slovenskega jezika na liceji in gimnaziji v Celovcu, iu pripovedoval, kako šolski nadzornik za-branjuje napravo slovenskih šol. Sklepal je, da sa bodo slovenski poslanci vedno potegovali za koroške Slovence in vlado opominjali, naj se jih spominja in naj njih šolo reši iz verig, v katere so od dež. šolskega sveta ukovnane.
Govor je trajal čez pol drugo uro in je našel na desnici živahno odobravanje. Levičarjem pa je bil jako neljub in neprijeten, kar se je razodevalo v sikanji, ki se je po govoru med odobravanjem desnice razlegalo na levici. Posebno osupnjeni so bili poslanci koroški, ker je imel govornik za vsako trditev uraden dokaz. Pa Hock je mislil, da mora vendar-le oporekati, in ker druzega ni mogel, čvekal je, da v deželnem šolskem svetu sedi duhovnik slovenskega duha in tudi neki slovenski učitelj, in da je poslanec Muri v deželnem zboru sam rekel, da je s sedanjo uredbo ljudske šole zadovoljen.
Za Klunom sta govorila še Lorenzoni za italijanske šole na južnem Tirolskem, za katere naj bi se osnoval poseben šolski svet v Tridentu, pa Luzzatto, ki je za Trst zahteval italijansko učiteljišče. Za njim je bila razprava sklenjena in sta bila za glavna govornika izbrana na levi Suess, na desni K ath rei n.
Prvi je govoril čez dve uri in vse mogoče reči spravil na dan. Omenjal je tudi goriškega duhovnika, ki je bil zaukazal, naj mu po smrti rusko sveto pismo denejo pod glavo, v dokaz, da Slovenci res hrepene po Rusiji. Kaj več bom morda o tem govoru še poročal, ko bom razpravljal Kathreinov govor. Desnica je želela Kathreinu pustiti nekoliko časa, da bi mogel tem laglje zavračati Suessa. Ker je bila ura že tri, predlagal je Pscheiden konec seje. Ta predlog je obveljal; ali da bi Kathrein no imel preveč časa za pripravo, uasvetoval je Plener večerno sejo. Ta predlog je tudi obveljal, in tako je Kathrein govoril že zvečer in dobro prijemal Suessa. Drugi govorniki so se dali izbrisati in tako je bila razprava o naučuem miuisterstvu sinoči dovršena.
Verska šola.
Govor princa Liechtenstein-a v držav, zboru
dne 19. marca 1889.
(Dalje.)
V tem oziru so jako napačno tolmačili § 7. našega predloga. Izvajali so iz njega, da hočemo vpeljati neko duhovniško vladarstvo in da hočemo
Z? '
Šolo spraviti pod cerkveno oblast. Mi pa ne zahtevamo več, kar so v Nemčiji dovolili cerkvi, mi zahtevamo še manj. Ta paragraf, ki je Vas ostrašil, le toliko pomeni, da kot federalisti priznamo državi, osrednji vladi in post&vodaji tii v državnem zboru, da določi temeljna načela, izvršitev teh načel pa izročamo deželnim zborom. (Tako je! na desnici.)
Jeden deželni zbor bode morda sklenil, da ima krajno nadzorstvo župnik, drugi deželni zbor bode glavno stvar izročil okrajnim šolskim svetom, tretji bode v deželuem šolskem svetu pomnožil duhovniške osebe in skušal vpeljati strožje nadzorstvo v učiteljiščih. Torej nič več, celo manj zahtevamo, kakor je že v Nemčiji, za katoliško cerkev v Avstriji in za druge vere.
Mi ne polagamo glavne zahteve na mero duhovniškega nadzorstva, ampak na vspeh. Mi hočemo namreč vse ločiti od poduka in vzgoje, kar škoduje veri otrok, in hočemo to pospeševati, kar jo krepi. (Pohvala na desnici.)
Ali je morda versko šolsko nadzorstvo nad versko vzgojo otrok v Avstriji nepotrebno zaradi pravega obnašaja otrok? Nikakor ne morem v obče tožiti zoper naše učiteljstvo, to bi bilo krivično, ampak z veseljem priznam, da je morda večina in v nekaterih deželah, kot v Galiciji, Bukovini, Dalmaciji in na Kranjskem vse učiteljstvo verno in složno deluje z duhovščino pri krščanski vzgoji naroda. Dalje z veseljem konstatujem, da je zadnji čas med učiteljstvom neko gibanje, iz katerega moremo sklepati na rastočo versko zavest. To pa so učitelji, ki niso na Vaši liberalni strani. (Veselost na desnici.) Drugi del učiteljstva je nepristranski in vsaj ne ovira verske vzgoje ljudstva. Toda nemirni in merodajni liberalni učitelji delajo naravuost na to, da bi izpodkopali krščansko zavest našega ljudstva. (Prav res! na desnici.— Poslanec Siegmund: Dokaze!)
Imenovati posamezne slučaje, osebe ali kraje, to bi ne bili dokazi, ampak denunciacija. Jaz Vam ne morem navesti statistike nevernih naših učiteljev, toda pravo podobo v duhu liberalnih učiteljev si lahko ustvarite iz strokovnih spisov, katere piše in bere ta del učiteljstva, iz govorov, katere govore pri učiteljskih zborovanjih, in iz sklepov njihovih zborovanj.
To so uradne izjave učiteljstva, s temi morate računati, teh ne smete utajiti. Vi in gospod predsednik bodete mi dovolili, da nekaj prečitam, ker moj spomin si jih ne more zapomniti. (Prav dobro! Veselost.)
Naši liberalni učitelji najbolj bero list „Freie Pädagogische Blätter", iz katerih bodem nekaj čital. Ravno ker je moj predgovornik govoril o križih, spomnim ga na to: Ko je neki cerkveni dostojanstvenik pri neki priliki podaril podobe in križe dunajskim šolam, kjer jih prej ni bilo, pisal je oni list, da ni treba sprejeti daril (Cujte, čujte! na desnici), „ker otrokom niso darovali Zveličarjeve podobe kot dobrega in spoštovanja vrednega moža, ampak ko znamenje krščanstva. (Cujte, čujte!) Ako pa so podobe umetne, mogli bi jih rabiti za predlogo pri risanji". (Klici na desnici: Sramotno! na levici: Kdaj je to bilo?) List na drugem mestu obžaluje vdeležbo učiteljev pri krščanskem nauku in božji službi. „Skušnja uči" — piše list — „da ravno najbistrejši in najznačajnejši učitelji najmanj znajo katekizem, kajti česar ne razume zmožen mož, tega se ne nauči, niti si prisvoji kot prepričanje." (Klici na desnici: To so učitelji!) Na drugem mestu piše list: „Katoliški učitelj, ki mora z otroci k verskim vajam, naj bo še tako nevoljen na to silo, vendar se mora prekrižati." (Čujte, čujte! na desnici.) Še eno mesto, kjer hoče list zmanjšati nevarnosti verskega poduka, vzeti ga duhovnikom in sčistiti po učiteljih. List piše: „Veronauk naj se prepusti posvetnim učiteljem, da ga splošno uče." (Cujte, čujte!) „Kakor je zdaj, ne sme ostati." Potem navaja list one učitelje, ki so verni. „V vaseh so žalibog še učitelji, katerim duhovniki Oče naš kot šolsko molitev vsiljujejo (Čujte, čujte! na desnici), tovariši, ki gredo v sprevodih. Neki moravski nadučitelj se je res vdeležil sprevoda sv. R. Telesa. (Čujte, čujte! na desnici.) Naj ga upokoje." Izjave tega lista pa niso vedno tako zmerne in uljudne. Ko je smešil krščansko vero na nebesa, vice in pekel, končii z besedami: „Kogar vodi upanje na plačilo in kazen, ta je nemoralen. (Veselost na desnici. — To je res! na levici.) Vera je pesniški izraz modroslovske resnice. (Čujte!) Eni imajo razum, pa nič vere, drugi vero, pa ne razuma. (Čujte! na
desnici. — Poslanec dr. Polak: Zelo duhovito !) Zakaj se cerkev drži verskih vaj? Otroci pridejo od kadila pijani neumuejši domov iz cerkve, to ravno hoče vlado-željna kurija. Učitelj osvobojuje ljudstvo iz vezi klerikalcev, razdivjanih duhovnikov. Učitelj bodi vreden zastopnik našega liberalnega časa. Belgijski minister Bara je tako dobro povedal, da so mnihi lovi na dedščine in tatovi. Kdor je prijatelj cerkvi, jo sovražnik šoli; cerkev je že od začetka delala nemire na svetu, (čujte! na desnici.) Zmaga krščanstva je najža-lostnejša rakova pot človeštva." (čujte, čujte! na desnici.)
Takih ali hujših citatov navedel bi lahko mnogo; le nekaj sem zbral, da sem gospode razveselil. (Veselost na desnici.) Vse strokovno slovstvo in učiteljske knjižnice so okužene . . . (Klici na levici: Kje? Katerega leta ? — Poslanec Fiegl: Saj je povedal! — — Nemir. — Predsednik zvoni.) Ti citati so iz mnogih letnikov; preobširno bi bilo, ko bi Vam to navajal.	(Konec sledi.)
Govor poslanca Ferjančiča
v državnozborski seji dne II. marca 1.1.
(Dalje.)
Tedaj drugi slučaj. Ta okrajni glavar je imel v svoji občini neko ustanovo razdeliti. Sklical je prejemnike te občine in pri tej razdelitvi naj bi se bilo razpravljalo, ali naj se zloži za neki sicer hvalevredni namen. Bili so raznih nazorov in imel je tukaj deželni poslanec iz onega okraja uesrečo, biti druzega mnenja, kakor okrajni glavar. Ta deželni poslanec je bil tudi proti dejanjski pokazani volji okrajnega glavarja izvoljen v deželni zbor. Gospod poslanec je bil tedaj drugega mnenja o razdelitvi in porabi tega denarja, tu je pa okrajni glavar zarezal nad njim ter bi se ga bil celo lotil, ko bi se ne bil oni umaknil. (Čujte, čujte! na desnici.)
Ta mu je v javnem listu predbacival brez-ozirnost in očital, da se vede na tak način, ki se ne strinja z njegovim dostojanstvom in službeno stopnjo.
Priznali mi bodete, gospoda moja, da je imel poslanec s tem očitanjem prav. Okrajni glavar je vzlic temu dosegel, da se je s tem ukvarjalo kazensko sodišče, konečno je moral pa vendar okrajni glavar odjenjati. Dotična tožba se je odklonila in tako se je tudi ta zadeva končala s iijasko za okrajnega glavarja. In še dobiva častne diplome od občin. (Smeh na desnici.) To se bo morebiti navajalo na njegovo korist, za njega je pa to le na-daljna obteževajoča okoliščina, kajti to dokazuje, da se vtika v straukarske prepire, kar bi ne smelo biti.
Tukaj mislim na drugega moža, bil je tudi okrajni glavar na Kranjskem; rskel je o Taaftejevi vladi pred več leti: Samo neprijazen oblaček je na nebu, ki bo kmalu izginil. Tudi ta mož je dobival častne diplome iz svojega okraja. Pozneje je poskusil svojo srečo v Lonču in v štajerskem deželnem zboru, sedaj je pa tajnik pri solnograški trgovinski zbornici. To je osoda okrajnega glavarja, ki je tudi dobival častne diplome od svojih občin. Jaz želim postojinskemu okrajnemu glavarju srečo, želim pa poleg tega tudi, da bi ne imel priložnosti, mešati se v prihodnje deželnozborske volitve poleti, kar je že obetal, da bo storil, ne da bi se za koga brigal.
Jaz nisem vdeležen, nisem deželni poslanec, ter tudi po tem ne hrepenim.
Sedaj, ko sem malo krenil v stran na Kranjsko, dovolite mi, da tudi glede Primorja na kratko omenim nekatere označivne okoliščine.
Na Primorskem, osobito na Goriškem, so razmere znosnejše, kikor kje drugod. Tu je precej jednakomerno zastopstvo v deželnem zboru in deželnem odboru ter se po tem ravnajo ostale deželne razmere. Samo v goriškem mestu dviguje glavo italijanski element. Tu se dajejo iz občinskih denarjev podpore društvu „pro patria" ter se pri tem ne brigajo za to, da plačuje tudi slovensko prebivalstvo za občinske namene in da je društvo „pro patria" izključno italijansko, in sicer tako društvo, ki zasleduje bolj politične, nego šolske namene. Toda slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu že več let zabranjujejo, da bi blagoslovil in razvil društveno znamenje, kar se pa brez vsake težave dovoljuje italijanskim društvom, kakor se je to lansko leto zgodilo. Lani je praznovalo slovensko telovadno društvo ustanovno slavnost. Gostje iz Ljubljane, Trsta itd. so se morali v zaprtih vozovih
peljati s kolodvora v mesto in na kolodvoru so jih pričakovali redarji iu orožniki. (Čujte! na desnici.) Slavnost se je morala vršiti v zaprtih prostorih, inače bi se niti ne bila dovolila. Vladi nikakor ni treba tako skrbni biti za slovensko prebivalstvo; želi pa, naj se ž njim postopa tako, kakor z italijanskim prebivalstvom.
V	Trstu je pa slovensko prebivalstvo prava raja z ozirom na magistrat. Tukaj ne poznajo drugega, slovenskega jezika; kdor ne znfi italijanski, ta no opravi ničesa pri magistratu. Ako se izroči slovenska vloga, pošljejo mu jo nazaj. Meritorično se take vloge nikdar ne rešijo. Pred kratkim so postavili nedavno umrlemu rodoljubu na tamošnjem pokopališči spomenik, a prepovedalo se je, napraviti na spomeniku slovenski napis, ki bi obsegal v slovenskem jeziku dan rojstva in smrti. (Čujte, čujte! na desnici.) Ko se je za to prosilo s slovensko vlogo, zavrnila se je z opazko, da je ne razumejo, in namestništvo je prerazumno reklo, da se s tem ni žalil zakon. Kako osodo je imela slovenska šola, katero je zastopalo društvo „Edinost", je itak znano. Ustanovili so zasebno šolo; tudi ta je bila italijanskim listom trn v peti in v resnici so dosegli, da je morala ostati več dni zaprta po naznanilu, da se otvori.
V	okolici hlapčujejo magistratu takozvani ka-povile.
Vsak kraj tržaške okolico je imel nekdaj lastno voljenega občinskega predstojnika na tri leta. Sedaj pa magistrat nastavlja takozvane kapovilo in se ne mčni za želje in mnenja prebivalstva ter ne nastavlja najboljših, marveč najvoljuejše, to je take, ki se dajo rabiti za njegove namene, ali bolje rečeno, zlorabiti.
Kako je pri sodiščih, spada prav za prav v pravosodnje ministerstvo. Znana resnica pa je, da se pred porotnimi sodišči obravnava s Slovenci le potom tolmačev, in da znajo oblastnije nasproti porotnikom zadeti pravo struno, dokazuje dostavek, ki se nahaja v noti redarstvenega ravnateljstva v Trstu o nekem zatožencu, vredniku nekega hrvatskega lista. Ko se v noti navaja najprvo pravi politični „galimatija", slove na konci (čita): „V Trstu nima kot duhovnik druge službe, nego da vsak dan daruje plačano mašo; dohodki „Naše Sloge", katero izdaje, menda niso posebno sijajni; navezan je tedaj na podporo, katere vir ni pretežko najti."
To izjavo je zatoženec takoj pri obravnavi dobro označil z „oficijozno infamijo". Vložili smo v tem oziru interpelacijo, visoka vlada pa tu ni odgovorila, za kar nujno prosimo. (Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani. 1. aprila. I^otranfe dežele.
Naša cesarica bo dne 15. aprila došla v Wiesbaden, kjer bo ostala do 15. dne meseca maja.
Zagrebški nadškof, kardinal Mihalovic, je zbolel vsled pljučnega katara.
Dunajski vladni krogi imenujejo položaj na Ogerskem jako kritičen. Vedno in vedno se oglaša vest o Tiszovem odstopu; z neke strani se poroča, da se bo izročila vlada strogemu konservativnemu ministerstvu pod vodstvom sedanjega sek-cijskega načelnika v ministerstvu zunanjih zadev, Szögyenyi-ja. Toda taka sostava bi vzbudila nesprav-ljivo parlamentarno opozicijo. Siögyenyi dosedaj še ni sprejel nobenega portfelja; predvčeraj ga je cesar dopoludne in popoludne sprejel v zasebni avdijenci. Szögyenyi si je izprosil, naj ga cesar pusti v sedanji službi, ker nikakor ne želi postati minister notranjih zadev. Dejanjski pa sta že izročena portfelja financ in trgovine, in sicer prvi državnemu tajniku Weckerleju, slednji pa Szaparyiju.
Ogerslti državni zbor je predvčeraj došel do § 6'2 nove orožne postave. Pri tej točki je obtičala razprava. Danes državni zbor nadaljuje pri § 62. Kakor 80 bile poprej seje razburjene, tako so sedaj mrtve, odkar sta rešeni točki 24 in 25.
Tnanje države.
Srbski kralj Milan je predvčeraj zvečer došel v Garjigrad. Na kolodvoru so ga sprejeli srbsko poslaništvo, vrhovni obrednik, Munir paša, in pribočnik Bultanov, Ahraed paša. Včeraj opoludne ga je sultan slovesno pozdravil v avdijenci, zvečer pa njemu na čast priredil banket. Milan ni niti v Sofiji, niti kakem drugem bolgarskem mestu stopil iz voza. — Najnovejše poročilo iz Belegagrada pravi, da so na-vstale razprtije mej Rističein in radikalci. Slednji pred vsem ugovarjajo, da bi se mladi kralj vzgojil izključno pod Ristieevim vplivom. — Podoba kraljice Natalije je našla zopet prejšnje častno mesto v šolah, iz katerih je bila prognana, odkar je bil njeu
\
■zakon ločen; tudi regentstvo kakor ministerstvo zopet kraljico s polnim naslovom nazivlje, ne pa, kakor poprej, z „Madame Natalie de Kečko". — Vlada je načeloma sklenila, da bo iz ozirov šte-denja opustila poslaništva v Londonu, Rimu in Atenah. — Glasilo srbske liberalne stranke, .Srpska Nezavisnost", objavlja vspored, kateri je izdelal pomnoženi odbor in ki obsega vse stroke državnega življenja. Glede zunanje politike si je stranka zapisala na prapor ustanovitev balkanske zveze, dokler se pa to ne vresniči, pa carinske zveze, ki bi obsegala vse balkanske države.
„Petersburgskije Vjedomosti" , glasilo grofa Tolstoja, priznavajo, da so v Curihu zgrabili štiri ruske nibiliste, ko so ravno hoteli z dinamitnimi bombami odpotovati v Rusijo. List svari, naj se vlada ne da prezgodaj premotiti in naj se no čuti provarno.
Več listov je poročalo o trocarskem sestanku v Berolinu. Nemškim vladnim krogom ni o tem ničesa znanega. Cesar bo meseca maja odpotoval v Anglijo, poleti bo sprejel ruskega carja in v drugem tednu avgusta avstrijskega cesarja, ki se bo v Berolinu mudil tri dni.—„Reichsanzeiger" objavlja cesarjev ukaz, s katerim se mornarično nadpoveljništvo izroča po cesarjevih naredbah zapovedujočemu admiralu, od tega ločeno pa pod odgovornostjo državnega kanclerja mornarična uprava državnemu tajniku mornaričnega ministerstva. Za slednjega je bil imenovan kontre-admiral Heusner.
Francoska vlada drugega ne misli, kakor kako bi mogla vspešno pobijati Boulangerja. V tem jo potrjuje tudi pisava mnogih listov, ki jo poživljajo, naj odločno postopa zoper „patrijote" in to v prvi vrsti zoper „njihovo glavo", kakor to piše Arene v „Matinu". „Potit Moniteur" poroča, da je zadnji ministerski sovet obravnaval o naredbah zoper boulangizem; Freycinet je govoril zoper posilna sredstva, konečno sta pa vendar dobila ministra pravosodja in notranjih zadev pooblastilo, da smeta brez poprejšnjega vprašanja ministerskega soveta zgrabiti Boulangerja in zatožene vodje lige patri-jotov. „Pariš" pravi, da se bodo člani narodne lige zatožili zaradi zarote zoper varnost države. „Eclaire" piše: „Državni pravdnik bo v torek zahteval, naj se odloži obravnava o zadevi lige patrijotov, ker je treba še preiskavo spopolniti. Isti dan se bo zbornica posvetovala o sod lijskem postopanji zoper Boulangerja in druge poslance. Zbornica bo takoj dovolila pooblaščenje in neposredno potem bodo zgrabili dotičnike." Te vesti potrjuje sicer več listov, toda Boulanger se je izjavil, naj se jim nikar ne verjame, kakor se tudi on ne boji ničesa, ker ni nikdar prestopil postav.
„Narodni Dom."
Društvo „Narodni Dom" v Ljubljani je imelo dne 30. marcija VIII. redni občni zbor. Navzočnih je bilo jedenindvajset delničarjev s triinšestdesetimi delnicami. Predsednik gosp. dr. Alfonz Mosehe je nagovoril navzočne z naslednjim nagovorom: „Slavna gospoda!
Konstatujem sklepčnost in otvarjam sejo občnega zbora.
Za overovatelja današnjega zapisnika imenujem gospoda Skaberneta in Žitnika.
Pozdravljam vse navzočne in se zahvaljujem ob obisku občnega zbora.
Gospod tajnik poročal Vam bodu o društveni zgodovini minolega leta.
Iz računskega zaključka, ki ste ga vsi dobili, in sporočilu, ki ga Vam bode dal gospod društveni blagajnik, blagovolite poizvedeti ugoduo stanje društvenega premoženja. Konstatovati mi je z veseljem, da ima društvo samo dohodke, ne pa troškov in ne izgube.
Pomnožilo se je v zadnjem času število udov in tudi prostovoljni doneski dohajajo društveni bla-gajnici, akoravno no tako v obili meri. kakor v minolih letih. Da iznaša društveno premoženje blizu 70.000 gld., je sad one velike narodne požrtoval-nosti, katera je dosedaj slovenski narod povzdignila na ono stališče, ki ga zavzema dandanes.
Ni mu treba boriti se dandanes več, hvala Bogu in narodni navdušenosti, za svoj obstanek. Trdno podlago ima v narodni zavednosti, katera napolnjuje vse slovenske kroge.
Slovenski narod dela danes za svoj kulturni razvoj, povsod se množe delalci na tem polji. Globoko ginjeni moramo pozdraviti to prizadevanje našega malega in ubogega, pa značajnega in vstraj-nega naroda.
Pa vendar bi jaz pri tej priliki svaril pred jedno nevarnostjo! Nikar ne začnimo preveč naje-denkrat; nikar ne cepimo preveč svojih borih močij. Združimo raje v prijateljski zvezi svoje moči, da dovršimo to, kar smo že začeli.
Resnica je in ostane, da je v združenji moč, in spominjajmo se, da smo pod tem geslom v zad-
njih Štiridesetih letih na narodnem polji povsod zmagali.
„Narodni Dom" poklican je omogočiti razvoj družbinskega, umetniškega in literarnega življenja mej Slovenci. On torej služi v eminentnem pomenu besede kulturnemu razvoju slovenskega naroda.
Ker smo že toliko denarja nabrali, bi se jaz skoro usojal trditi, da smo že prvo polovico svoje naloge dovršili.
Združimo se v prijateljski narodni zvezi, da skoro tudi drugo polovico premagamo. Torej ne cepimo svojih močij, ampak zjedinimo jih v to svrho.
Celi Sloveniji poklenjen je „Narodni Dom", cela Slovenija naj sodeluje, da bodemo z opravičenim ponosom na „Narodnem Domu" zabilježili besede: „Narod sebi". V to pomozi Bog!
Po pohvalno vsprejetem nagovoru gosp. predsednika je tajnik, gospod Evgen Lah, prečital svoje jako marljivo in natančno sestavljeno poročilo, ki se glasi:
„Ker je odbor lani sklenil, da se imajo sklepi iz njegovih sej objavljati po časopisih, iu se je to redno tudi godilo, leži, gospoda, odborovo delovanje pred Vami kot odprta knjiga. Naj mi bo tedaj dovoljeno, da skrčim svojo nalogo le na par važnejših točk in da druge stvari, ki se leto za letom ponavljajo v vsakem odboru, omenim le mimogrede.
Od zadnjega občnega zbora, dne 30. junija 1888. leta, zboroval je odbor petkrat, namreč: 5. julija, 26. oktobra, 25. in 30. novembra 1. 1. in 21. marca t. 1. Večina njegovih razgovorov sukala se je okoli sredstev, kako pomoči, da se društveni namen čim preje, tem bolje izvrši. Tudi v zadnjem letu bila sta društvu glavna podporna vira: doneski „krajcarske družbe" in pa „deležniki". Kakor je iz računov, ki jih imate v rokah, razvidno, pomnožila sta se oba vira precej jednako. Omenjeni pomnožek in pa obresti od že nabranega denarja zvekšali so skupno društveno premoženje za več kot štiri tisočake. Čisto premoženje društva, od katerega ni treba plačevati nikakih obrestij, približalo se je močno petdesetim tisočakom.
Doneski „krajcarske družbe" so bili že med letom preskočili šesti tisočak in število popolnoma izplačanih deležev je doseglo številko 150. Podpisanega in ne izplačanega je še vedno blizu 4000 gld. Odbor so je v zadnjem času zopet ponavljaje trudil, da bi prišel do tega denarja; namen dosegel je le deloma. Večja polovica društvenega premoženja, v znesku več kakor 32.000 gld., naložena je pri različnih posojilnih društvih, manjša v posojilnici in v papirjih. Premoženje se obrestuje večinoma po 4—4'5°/o> deloma pa tudi po več odstotkov.
Misel, napraviti dobrodelni bazar na korist društveni blagajni, snoval je pač odbor lani poleti, izvršiti je pa ni mogel vsled obstoječih razmer; nekaj se utegne v tej zadevi zgoditi v kratkem.
Druga društva puščala so v zadnjem času „Narodni Dom" bolj v nemar; sploh je bila opažati v zadnjem letu za naše društvo večja mlačnost, kakor v pretečenih. Morebiti da nam prinese bližnja prihodnjost boljših časov.
Jako živahno je bilo pa v zadnji d6bi gibanje glede nakupa prostora za zgradbo, in sicer v prvi vrsti glede nakupa prostora, na katerem je stalo deželno gledališče. Zaradi omenjenega predmeta vršilo se je več pismenih in ustnih dogovorov, odsekovih in odborovih sej, lokalnih ogledov in pa izvanredni občni zbor dne 4. decembra, na katerem je bilo zastopanih krog trideset delničarjev z 71 glasovi in nad 100 deleži. Po vsestranskem, obširnem in temeljitem razgovoru bila je večina konečno tega mnenja, da se ideja, akoravno lepa in zares potrebna in koristna, vsled neugodnih obstoječih razmer vendar še ni mogla vresničiti. Dokler društvo nima večjih svot na razpolaganje, ne more in ne smo toliko svot žrtvovati samo za prostor. Upajmo od bližnje prihodnjosti zdatnega poboljšanja!
(Konec sledi)
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je podaril za šolo v Pod-steničah, občine poljaniške, 200 gld.
(Občinske volitve) v Novem Mestu so se vršile zadnji petek in soboto. Izvoljeni so narodni kandidatje in sicer v tretjem razredu: A. Pauser, trgovec; Iv. Krajec, tiskar; A. J are, trgovec; Fr. Kastelič, trgovec; Fl. Skaberne, posestnik; A. Vrtačic, posestnik; namestniki so gg. A. Kos, posestnik; V.Durini, trgovec; V. Kindl, krojač. V drugem
razredu so bili izvoljeni gg. : dr. Albin P ozn ¡k, c. kr. notar in posestnik; A. Senekovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj; Vinko Umek, mizar; Maks Bruner, posestnik; Fr. Seidl, steklar in posestnik; Fr. Perko, posestnik; namestniki gg.: Fr. Košiček, posestnik; K. Kune, klobučar; Lud. Straus, trgovec. V prvem razredu so bili izvoljeni gg. : Martin Mo h ar, c. kr. vodja pomožnih uradov; Iv. Loger, c. kr. nadsod. svetovalec; dr. Karol Slane, odvetnik; Iv. ék erlj, c. kr. drž. pravdnika namestnik; Tom. Valka, c. kr. inžendr; dr. Jos. Marinko, c. kr. profesor; namestniki gg. Ignacij Fajdiga; c. kr. profeser; J. Gregorec, posestnik; L. Illovski, posestnik.
(„Narodni dom.") O zadnjem občnem zboru poročamo na drugem mestu obširneje. V odbor so izvoljeni: Predsednik g. dr. Al. Moselle z 58 glasovi; upravni odborniki gg.: dr. V. Gregorič s 60, dr. A. J are z 58, Maks Pleteršnik z 58, Ferd. Souvan z 58, Evgen Lah s 57, Ivan Murnik s 56, dr. vitez BI e i w e i s s 53, Ivan H r i b a r s 53, Ig. Kotnik z 51, dr. Josip Staré s 50, dr. Josip Vošnjak z 48 glasovi. V pregledovalni odsek pa gg. dr. Fr. Papež, V. R o h r m a n n , Fr. Bar-nihar, Fr. Ks. Souvan in Ivan Gogol a.
(Občni zbor „Dramatičnega društva") je bil minolo soboto zvečer. Gosp. dr. Staré je kot blagajnik poročal, da je imelo društvo v minolem letu dohodkov 6220 gld. 26 kr., troškov pa 6290 gld. 26 kr., torej primanjkljaja 70 gld. Za prihodnje leto so dohodki proračunjeni na 6130 gld., troški na 6750 gld., torej primanjkljaj na 380 gld. V odbor so bili izvoljeni gg.: dr. Ivan Tavčar, predsednik; odborniki pa dr. vitez Bleiweis, Fr. Dr eni k, Ivan Hribar, Peregrin Kaj zel, Fran Leveč, Ivan Murnik, Maks Pleteršnik, L. Pintar, dr. Staré, Anton Trstenjak, Ivan Želez ni kar. G. dr. T a v č a r se je konečno zahvalil gosp. Gerbiču in g. Borštniku, ki se mnogo trudita za slovenski oder.
(Nesreča.) Iz Št. Petra na Notranjskem se nam poroča: Nocoj okolu polunoči je prišel tovorni vlak iz Reke na tukajšnjo postajo. Pravijo, da čuvaj ni premikača prav vredil, in je reški vlak prišel na tir, na katerem je stal vlak iz Ljubljane. Stroj je zdrknil v čuvajnico, ki se je podrla, ter se zaril v zemljo. Čuvaj je na glavi ranjen, na vlaku pa, ki ga je tovorni zadel, je bilo več škode, ker je mnogo vina izteklo iz naloženih sodov.
(Slovensko gledališče.) Sinoči se je ponavljala opera „V vodnjaku". Pevci in orkester so prav dobro zvršili svoje naloge. Gospa Gerbičeva in gdč. Daneševa ste bili odlikovani z obilno pohvalo in lepima šopkoma.
(Javna bolnišnica za Dolenjsko.) Novomeško županstvo je pri deželnemu odboru vložilo prošnjo, da se v Novem Mestu ustanovi javna bolnišnica. Mestna občina ima v ta namen nabranega denarja 11.400 gld.
(Poljedelsko ministerstvo) je dovolilo, da vinogradniki na Slapu, ki hote vinograde zasaditi z ameriškimi trtami , dobé take trte brezplačno v državni trtnici v Kostanjevici. Ministerstvo tudi namerava na pripravnem prostoru v vipavski dolini napraviti ameriško trtnico.
(Imenovanje.) Gosp. J. Bele, rodom Kranjec iz Kostanjevice in izšolan učenec klosterneuburške višje vinarske šole, je imenovan za trtnoušnega komisarja iu vodjo deželne vzorne vinske kleti v Bolgariji.
(Odbor konjarskega odseka kmetijske družbe kranjske) je v seji dné 27. marca določil program za premovanje konj na Kranjskem v tekočem letu. Premovanje bode meseca septembra, in sicer dné 2. v Lescah, 4. v Mengiši, 5. na Vrhniki, 7. v Ribnici, 9. v Trebnjem in 11. v Št. Jerneji. — Ker je v velikolaškem okraji 52 plemenskih kobil, ukrene odbor prositi poljedelsko ministerstvo, da ustanovi v Velikih Laščah žrebČarsko postajo z dvema žreb-cema.
(Častnim občanom) ste izvolili občina Poljanica in Črnomošnjice vladnega svetovalca in okrajnega glavarja v Novem Mestu, gosp. Josipa Ekelna.
(Pasijonski predstavi) bodete zopet letos v Novem Mestu; prva v nedeljo, dné 7. t. m., ob polu osmi uri zvečer, druga cvetno nedeljo popoludne. Vstopnina 20, oziroma 30 kr.
(Duhovniške premembe v tržaški škofiji.) Č. g. Peter Pik ulic je bil na župnijo Dolenjo Vas kanonično umeščen. Č. g. Ivan Mlakar, bivši administrator v Vodicah, premeščen je kot kapelan v
lîuzet. Č. g. Jos. Benkovié, dosedaj kapelan v Buzetu, premeščen je v Hrušico. Od tù pa gré č. g. Ivau Dolžan za administratorja v Vodice.
(Dnevni red seji ljubljanskega občinskega svèta) v torek 2. dan aprila 1889. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Vodovodnega odseka poročilo o podrobnih pogojih za oddajo gradnje reservarja na hribu Pod-turnom. III. Pravnega in personalnega odseka poročilo a) glede letošnjih dopolnitvenih volitev za občinski svèt; b) o volitvi dveh občinskih svetovalcev v komisijon za odmerjanje vojaške takse, v naborni komisijon za letošnje novačenje iu v stalni naborni komisijon ; c) o premenbi volilnega reda. IV.Stav-binskega odseka poročila a) ob imenovanji nove ceste pri hišah društva za napravo delavskih stanovanj ; b) ob oddaji dimnikarskega dela v mestnih poslopjih ; c) o vpeljavi plinove svečave v nekaterih ulicah kolodvorskega mestnega okraja ; č) o izboru prostora pissoirju; d) o dveh prizivih v stavbinskih stvaréh. VI. Šolskega odseka poročilo a) ob oddaji občinskega štipendija letnih 250 gl. za obiskovalce državne obrtne šole v Gradci; b) ob ustanovitvi druzega otroškega vrta v kolodvorskem mestnem okraji ; c) ob ustanovitvi višje dekliške šole v Ljubljani.
(Razpisano) je mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu na Igu, ker se je g. Ko cm ur prostovoljno odpovedal. Prošnje v treh tednih.
Raznoterosti.
—	Zgodovinsko posestvo. SandhofAndr. Hoferja je na prodaj. Posestvo meri 120 oralov. Kupec dobi ob jednem: Slavno Hoferjevo zastavo iz leta 1809, pismo na brata iz Mantove z dne 20. februarija 1809, vso obleko in druge zapuščine.
—	Burka ameriškega zdravnika. Dr. Durand v New-Orleansu je hotel izvedeti, kakov vpliv ima domišljija na zdravje. Dal je 100 bolnikom vodo, v kateri je bil raztopljen navaden sladkor. Za četrt ure je prihitel preplašen v sobo, ter rekel, da je po pomoti jim dal piti hud strup, treba je tedaj poskusiti s protistrupom. Tu pa je doktor neljubo spoznal, kolik vpliv ima domišljija na zdravje. Osemdeset oseb je resno zbolelo ter so se pri njih v resnici pokazala znamenja otrovanja, le pri dvajsetih ni bilo posledic; zanimivo jo posebno to, da je zbolelo 80 moških, pri 20 ženskah pa ni imela domišljija učinka.
Telegrami.
Berolin, 31. marca. Pri Samoi ponesrečene ladije so stale štiri milijone ter so imele vse skupaj 482 mož, katerih večji del je rešen. Cesarja je žalostna vest jako pretresla ter je takoj brzojavil princu Henriku, Moltkeju i. dr.
Pariz, 31. marca. Državna pravda zoper Boulangerja se je pač sklenila, vendar pa se je zadeva odložila toliko časa, da se bo rešila pravda zoper ligo patrijotov, o kateri se bo obravnavalo prihodnji teden.
Barbarsko postopanje
se mora imenovati, ako se hoče lečiti revmatizem ali protin z estrim mazanjem, obliži in sploh zunanjimi sredstvi, kajti navedeni bolezni se morate edino le pripisovati slabemu stanju krvi, v kateri je preveč kisline. To kislinično stanje krvi nastane iz vrenja neasimilovane in neprebavljene hrane v želodci, in to vsled motenega delovanja želodca, jeter in ledic. Edino pravo postopanje, ako se hoče temeljito iu vspešno lečiti protin in revmatizem, je to, da se pred vsem podeli zdravo delovanje tem organom in kislina odpravi iz krvi.
Dosedaj navadni način zdravljenja se ne more ponašati z ugodnimi vspehi, zaradi tega se pa napo-minani bolezni dostikrat smatrate za neozdravljivi.
Dejanjski pa je dokazano, da Warnerjev Safe Cure vspešno leči tudi najtrdovratnejše slučaje revmatizma in protina, ker podeljuje ledicam, jetram in želodcu zopet zdravo delovanje, odstranjuje vnetja in nevtralizuje kislinično stanje krvi.
Warnerjev Safe Cure se dobiva v znanih lekarnah.	(3)
ZAHVALA.
V St. Peti u na Notranjskem je bila 28. sušca občinska volitev. Volitev jo vodil c. kr. okrajni glavar g. vitez Schwarz, ki je 10 gld , katere mu jo dosedanji župan g. Š p i 1 a r ponudil za pot in trud, daroval pogoreleem v Hrastji. V imenu pogorelcev izrekam gosp. glavarju prisrčno zahvalo.
Anton Verbajs,
kurat.
Umrli no:
27.marca.	Ljudovit Polše, železniškega čuvaja sin, 19mes, Cesta na južno železnico st. 1, božjast. — Jožef ltlažič, delavee, 50 let, Poljanski nasip St. 60, carcinoma ventriculi.
28.	marca. Ignacij Bizjak, delavčov sin, Stari trg št. 11, broncliitis.
29. marca. Alojz Cotman, kajžarjev sin, 5 tednov, Črna vas št. 27, božjast.
30. marca. Janez Boc, mestni redar, 30 let, Šelenbur-gove ulico št. 3, jetika.
V bolnišnici:
26. marca. Ivana Kosmač, gostija, 77 let, inarasmuB. — Kranja Oepelnik, delavčeva hči, 8 let, jetika.
28.	marca. Matija Škoda, delavka, 32 let, jetika. — Tino Mežan, gostač, 71 let, apoplexia cerebri.
29.	marca. Fran Pibernik, delavee, GO let. tabes dors.
Tuj c i.
29. marca.
Pri Mali&u: llelfling iz Monakovega. — Kabliček, Uhlirz, Timerling, Lortzing in Marklowsky z Dunaja. — A. Viereckl, potovalec, iz Trsta.
Pri Slonu: Mladič, kadet, iz Pulja. — Fisclier in \Ve-nier z Dunaj». — Senkup, Pleiweis, Greng in feujer, z Dunaja. — Marija Belar iz Laz. — A. Frank in Feldman, in-ženerja, iz Gradca.
Vremensko sporočilo.
e a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	
opazovanja		zralcoinora v mm	toplomera po Celziju			O®* » S cs B
30	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	753-1 731-4 7328	5-4 138 8-8	sr. jzap. sr. szap. si. szap.	oblačno u	000
31	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	732 1 7313 732 8	4-8 15-8 9-2	si. vzh sr. jiap. si. jzap.	m. oblač. oblačno jasno	0-00
3 0° nad normalom.
in
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 1. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl. 95		kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84 „	75	
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111 „	95	
	99 „	85	11
Akcije avstr.-ogerske banke......	894 „	—	
	304 „	50	
	121 „	05	
		—	n
Francoski napoleond.........	9 „	56'	2 il
Cesarski cekini ..........	0 n	72	
Nemške marke ..........	59 „	15	n
V službo se sprejme na
la
deželo
9
krepak in pošten; prednost ima tisti, kateri zna tudi vrtnarska tlela.	(3—1)
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.
r- <*regorija Kiliarja
dobivajo se še vedno v Gosposkih ulicah
št. 4.
(3 —3j
Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
Pri župni cerkvi v Sv. Križi poleg Litije jo več s LdjavNhtili.
potrebnih. Oni zidar, ki želi to delo prevzeti, pride naj na lastne troške ali si osebno ogledat, ali pa naj se pismeno dogovori s podpisanim cerkvenim predstojnikom, kakova so dela in kakovo plačilo.
Sv. Križ pri Litiji, 31. dan marca 1889.
J. Marolt,
(4—1)	župnik.
Nič več mokre notic ali trdo usnje!
I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izk\|učno pravloo v Avstro-Ogerski za izdelovanje c. krn. prlv. nepremočljlvo
¡¿hranilne masti za usnje H
katero vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: cela skatlja 1 gld., škatljo 50 kr., >/« skatljo 25 kr., '/« škatlje 12';, kr.
Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano
hranilno tinkturo za usnje
ne lak za usnjo ali inomentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero jo preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da so sme rabiti z» usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: I gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Razprodajalcem rabat. Dobiva so v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnlgu & Weberju in A. Krlsperju. — Sva imo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb.	(30—7)
X! X X X X X X X
S
X X X X X
Brata
Izdclovalea oljnatih barv, flrnežcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meb!je.
üj ul>l
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušlcah (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
gf Oenilto mi sealitovmijo.
X X X X X X X X X X X X X

Odlikovan: 1873, 1881.
-O-
Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na Dunaj i VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik Franc lliückiier.
Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u jejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi,
stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
®
i >
Akvarelne barve
mokre in suhe.
ADOLF HAUPTMANN,
prva kranjska tovarna
e^oljnatili barv, firneža in laka~m
v
X_jjitl>ljfi,iii.
'Pisarna in zaloga: wolwtti drevored «i (someniščno poslopjo). < Filijala: Slonov« ulico lO-lU priporoča slikarjem, dijakom, stavbenim in pohištvenim mizarjem, llkarjem kakor sploh p. n. občinstvu svoje priznano izvrstno izdelke ter pošilja na zahtovanje cenilniko zastonj in franko.
Oljnate barve v ploščevinastih pušicah lo najboljše vrste, posobno pripravno za razprodajalce, po znižanih cenah; v dežali «d 25 klgr. naprej primerno ceneje.
Perstene, mineralne £ in kemične barve, y
Kuimvalccm večjih mnoiin prednostne cene.
slikarskih in čopifiev in patrone.