Poštnina platana 0 gotovini
V Hubllanl, petek 12. motiti 193?
Cena din 1
Steo. 5»
Z ilustrirano prilogo ,»Teden o slikah*4
leto II.
Rusi se umikajo iz Madrida
Lizbona, 12. marca. o. Ubežniki i* vrst branilcev Madrida in begunci z raznih front pripovedujejo, da je zaradi vsebolj ogroženega položaja Madrida dal sovjetski poslanik nalog, da morajo vsi sovjetski podaniki zapustiti Madrid. Ostati sme samo nekaj vojaških voditeljev in lctakev, ki so potrebni, da bodo vodili obrambo pri zadnjem naskoku Francovih čet na Madrid in kritje umika, ki se bo pričel takoj, ko bodo nacionalisti zavzeli Gudalajaro. Poveljstvo za obrambo Madrida ne bo čakalo, da so klešče okrog Madrida sklenejo, kar se bo zgodilo, kakor kaže stremljenje nacionalistov, ki hočejo doseči združitev svojih oddelkov na črti med Guadalajaro in Alcalo de Ilenaresom. V tem primeru bi nacionalisti zajeli vse vojaštvo in vse obrambne_ oddelke, kar so jih rdeči zbrali v Madridu. To bi pomenilo za nadaljnji potek vojne strahovit udarec vladni moči, ker bi izgubila y tem svoje najboljše čete.
Položaj v Madridu je tak, kakršen pač more biti v mestu, ki inu grozi skorajšnji padec. Strah pred nacionalisti se druži z gladom, ki sc javlja zaradi vsevečjega pomanjkanja hrane. Nekatera poročila govore tudi o nemirih lačnega in preplašenega prebivalstva, ki zahteva, naj se mesto uda brez odpora, da se prihranijo prebivalstvu nadaljnje muke obleganja. Zmedo pospešujejo še neprestani poleti nacionalističnih letal, ki mečejo na Madrid pozive in grozilne letake za primer, če se mesto ne bi udalo brez boja.
Poročila glavnih stanov
Salamanca, 12. marca. AA. Havas: Štab poveljstva nacionalističnih čet poroča:
Na bojišču v Asturiji smo na odseku pri Pandi zavzeli važne postojanke in sovražniku povzročili hude izgube.
Na bojišču ojačene divizije pred Madridom: Na odseku pri Jarami se je sovražnik umaknil in pustil na bojišču mnogo mrtvih. Po hudi borbi smo na odseku pri Sigvenci popolnoma uničili sovražni bataljon.
Na južnem bojišču smo zjutraj zavzeli Villa-nueva Beduque po sijajni borbi.
Madrid, 12. marca. AA. Havas: Odbor za obrambo je objavil, da na odseku pri Guadalajari sovražnik še zmeraj hudo pritiska in ima najmodernejše orožje v ogromni meri. Vladne čete odbijajo napade na vseh prehodih in hribih. Na ostalih odsekih okoli Madrida se nadaljujejo običajni topniški boji. Republikanske čete so ujele če nekaj italijanskih vojakov. Na ostalem bojišču ni bilo ničesar novega.
Havasov posebni poročevalec poroča: Včeraj je bil najvažnejši boj vzhodno od Brijujege, kjer se je bil zakopal bataljon vladnih čet. Poveljnik nacionalistične kolone, ki je operirala v tem odseku, je izvršil napad na republikanske postojanke. V tem napadu sta se posebno odlikovala dva eskadrona konjenice in kolona hitrih tankov. Republikanski bataljon se je ogorčeno upiral, to-
da moral se je zlasti pod pritiskom hitrih tankov vdati.
Ko so nacionalistične čete zavzele ta strateško važni kraj, so nadaljevale prodiranje proti Tajuni. Če sc bo to prodiranje tako nadaljevalo, bo edina zveza Madrida s severno Španijo presekana.
Rdeče vesti o Italijanih
Madrid, 12. marca. AA. Havas: Včeraj opoldne je generalni štab obrambe objavil, da so vladni miličniki pri nekem naskoku na bojišču pri Guadalajari ujeli enega majorja, dva častnika, enega narednika in 41 vojakov, ki so vsi italijanske narodnosti. Napad jih je presenetil in se niso nič upirali. Izjavili so, da se na bojišču okoli Madrida nahaja več italijanskih divizij. Vrhovni poveljnik italijanskih čet je general Manzini, divizijam pa poveljujejo generali Bergonzoli, Zoppi in Nuvoloni. Vse divizije razen ene pripadajo črnim srajcam.
Caballero govori o bodoči Španiji
Pariz, 12. marca. »Temps« priobčuje izjavo, ki jo je dal predsednik valencijske vlade njegovemu dopisniku Berghetu. V tej izjavi Largo Caballero predvsem zanika, da bi se nameraval umakniti s svojega mesta. Govoreč o tem, kakšna bi bila Španija, če vlada zmaga, je Largo Caballero izjavil, da vlada ne bo dopustila, da bi ji kdo vsilil boljševizem ali pa anarhijo. Kakor hitro mine prehodni čas, se bodo delavci morali vrniti v normalno življenje. Vlada bo vodila razvojno
politiko v gospodarskem in tehniškem pogledu in bo morda nacionalizirala velika podjetja, takšna podjetja, ki so v javno korist, bi pa dala občinam. Veleposestva bi izkoriščale posebne ustanove, za kolektivno delo, kako delajo to v drugih državah. Vsekakor, je poudaril Largo Caballero, ne mislimo razlastiti ne malih kmetij, ne malih trgovinskih ali industrijskih posesti. Španska republika bo najbrž ohranila politično obliko, ki jo je imela pred revolucijo. Velike notranje upravne olajšave dobita Katalonija in baskiška pokrajina, toda o popolni avtonomiji sploh tie more biti govora, kakor tudi ne o tem, da bi se Španija proglasila za zvezno republiko, po zgledu USA.
Toda naša sedanja glavna skrb, je poudaril Largo Caballero, je to, da končamo vojno. Pri tej priložnosti je predsednik valencijske vlade poudaril, da bodo čez tri mesece vladne čete vzele ini-cijativo državljanske vojne v roke, ker »mi imamo ljudi, česar uporniki nimajo«.
Glede španskega Maroka je Largo Caballero izjavil, da namerava vlada po končani državljanski vojni zaprositi za mednarodno sodelovanje za gospodarski razvoj španskega Maroka. V prvi vrsti bi to prosil prijateljske države, kakor Francijo in Anglijo. To sodelovanje ne more iti čez meje gospodarskega sodelovanja. Samo po sebi se razume, da nikakih koristi ni moči v nobenem primeru dati Nemčiji, Portugalski ali Italiji, je poudaril g. Caballero.
Ob koncu svoje izjave je predsednik valencijske vlade še dejal, da je vsak sporazum z nasprotniki nemogoč in da španska vlada nikomur rie bo dovolila, da bi ustavljal španske ladje ua Visokem morju.
4
Uradne izjave o notfi italijanski politiki
Rim, 12. marca. o. »Giornale d’Italia« prinaša članek svojega ravnatelja Virginia Gayde, čigar besede je treba vzeti zmeraj kot uradno zunanje politično mišljenje italijanske vlade. V tem članku pravi Gayda, da bo Italija sodelovala z vsako državo, kateri je do italijanskega sodelovanje. To se nanaša na Anglijo ter na vse evropske in dru-. ge države, v prvi vrsti pa Balkan in na Bližnji Vzhod, kjer so se pogledi razjasnili prav zaradi novih smernic italijanske politike, po sklenitvi »gosposkega sporazuma« z Anglijo.
Odnošaji med Italijo in Turčijo kažejo danes težnjo za razjasnjenjem. Odnošaji z Jugoslavijo se gibljejo v okviru bistvenega in osnovnega zbliževanja. Politika italijanskega .sodelovanja je na Balkanu naletela na rodovitna tla za obilno žetev, saj je Balkan naravno polje za uveljavljanje italijanskega vpliva. Oborožena politika italijanske vlade se razvija v znamenju moči in v smislu jasnih odnošajev brez temnih ozadij in brez dvoumnosti, ki bi odpirale vrata raznovrstnim
Predsednik Francije poziva k slogi
Pariz, 12. marca. AA. V svojem govoru je predsednik republike Lebrun rekel: V težkih časih je bila Francija zmeraj solidarna. Ta solidarnost ni nikdar popustila in mi vsi poznamo popolno in bratsko edinost, ki nas je vezala, kadar je bila domovina v nevarnosti. Delili smo skupaj tisto navdušenje, ko enio skupno zmagali. Mi smo bili v tej svoji domovini dovolj močni, da smo organizirali in prenovili opustošene pokrajine in nikdo ne more zanikati, da smo izvršili velik prerod po dobi Tazdejanja. Isto navdušenje^ na« je zajelo, ko smo 6 Polncarejem dvignili težak finančni položaj v letu 1926. Današnja finančna kriza ni samo posledica težke gospodarske krize, ampak je še zmeraj posledica nesreče v svetovni vojni. Ona je posledica vojnih dolgov, o katerih se je toliko govorilo v parlamentu.
Vidimo, kako narodi okoli nas tekmujejo, kdo bo dal večje žrtve in kdo bo prenesel večje napore. Mi moramo sedaj ojačiti evoje oboroževanje na zemlji, na morju in v zraku. Načrt je ze gotov in zgradili si bomo okoli svoje domovine močan obrambni zid, da bi naša domovina lahko mirno živela vse dotlej, ko bo prišel čas, da se bodo narodi navdahnili z drugimi nazori, ki bodo bolj zdravi in vlivali ljudem več zaupanja.	.
Podpisnik posojila pa tudi upa, da bo prejel neke varščine pri podpisu tega posojila. 1 nik vlade in finančni minister sta dala v debati vsa potrebna pojasnila. Ta pojasnila pomenijo naj-večjo varščino podpisniku posojila. Napram tem varščinam nikdo ne more ostati brezbrižen.
Zato se moramo združeni odzvati vabilu, ki nam je bilo poslano. Odziv v državah trojnega sporazuma je bil tudi povoljen. Vsi tisti, ki so spravili kapital na varno, kjer sedaj leži brez koristi, in vsi tisti, ki so odnesli kapital, imajo sedaj priliko, da storijo potezo, za katero jim bo domovina hvaležna. Da bi pa bila plodna, mora biti taka poteza izvršena v miru in v pomirjevanju vseh strasti. Jaz vas prosim, da sedaj pozabite na razloge, ki vas razdružujejo in da pustite strastem čas, da se ublaže. Jaz vas prosim, da začnemo vsi skupaj premirje, ki smo ga že imenovali »premirje pariške razstave«. Francija mora sedaj pokazati obraz združene, pripravljene in miroljubne narodne celote. Odpovejmo se shodom, ki v državi vzbujajo neko strašno psihozo vročične zagrenjenosti, da bi nad državo zavladala doba vesele delavnosti. Tako
Šahovski klub Lovšin odigra v soboto, dne 13. t. m. prijateljski match s šahovskim klubom Omladina in to na desetih deskah. Ker imamo v gostilni Lovšin, Gradišče 13, popolnoma preurejen lokal, vabimo vse člane in prijatelje tev plemenite igre, da se istega čini številnejšo udeleže. Začetek ob osmih.	N-
bomo najlepše poveličali veliko našo manifestacijo — pariško razstavo in jutri tudi skupaj podpisali posojilo za narodno obrambo, ki je bistveni pogoj za začetek te dobe. Pozivam vas zato, da lojalno in s popolnim zaupanjem podpisujete to posojilo.
razlagam. Noč 1. marca je Evropi ponudila odločne, toda lojalne in odgovornosti polne smernice.
Rim, 12. marca. AA. Jugoslovanski poslanik v Rimu Jovan Dučič je priredil snoči na poslaništvu slavnostno večerjo na čast italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu in njegovi gospe. Ifiizeji zunanjega ministra in njegove gospe so bile na večerji še te-le osebnosti: ameriški poslanik Philipps z gospo, poljski poslanik Visocki z gospo, dvorna dama italijanske kraljice donna Vittoria Colona Gajetani di Sermonettaj bolgarski poslanik Pomenov z gospo, romunski poslanik Lu-gosanu z gospo, princ Hercolani in donna Santa Borghese Hercolani, svetnik nemškega poslaništva baron v. Plossen z gospo, generalni ravnatelj zunanjega ministrstva Luigi Butti, češkoslovaški vojaški odposlanec general Klecanda z gospo, jugoslovanski vojaški odposlanec major Trojanovič in druge ugledne osebnosti.
Milan, 12. marca. AA. (DNB.) V zvezi s potovanjem g. Mussolinija v Libijo nastopa »Gazzetta del Popolo« proti trditvam, da bi bili pomorski manevri in obisk italijanskega ministrskega predsednika kakšna sovražna gesta proti Angliji. Italija vodi zelo jasno in odkrito sredozemsko politiko, ki se je ni moči samovoljno razlagati. Jasno je, da hoče Italija zavzeti na Sredozemskem morju tak položaj, kakršen ustreza pomenu tega morja za Italijo. Mednarodna politika Italije stremi slej ko prej po sodelovanju. Potovanje g. Mussolinija v Afriko je manifestacija moči, nikakor pa ni v neskladnosti s takšno politiko.
Češkoslovaška odklanja vspostavitev
Habsburžanov
Praga, 12. marca. m. Pred zunanjepolitičnim odborom v narodni skupščini je Češkoslovaški zunanji minister Kamilo Krofla odgovoril na vse očitke glede češkoslovaške zunanje politike. Posebno je povdaril, da je stališče Češkoslovaške glede habsburškega vprašanja ostalo neizpreme-njeno ter odločno negativno. Ni res, da bi Francija kdajkoli poskušala vplivati, da bi zavzela CSR nasprotno stališče. Vest o restavraciji Habsburžanov v Avstriji ne vznemirja Češkoslovaške, ki verjame izjavam odgovornih avstrijskih činiteljev, da to vprašanje ni aktualno.
G. Krofta je nato še obširno govoril v primeru g. Sebe ter ga branil pred raznimi napadi. Krofta
je za knjigo, ki jo je napisal g. Šeba dejal, da ne vsebuje ničesar, kar bi se moglo tolmačiti kot sovražnost proti Poljski, dočiui so se na drugi strani mnogi poljski pisatelji odkrito izrekli za razkosanje Češkoslovaške. Končno je dr. Krofta pobijal tudi mišljenje sudetsko-nfemškib poslancev, češ da ima Nemčija pravico na podlagi čl. 86 versajske pogodbe, da ščiti nemško narodno manjšino na Češkoslovaškem. Tako mišljenje je v popolnem nasprotju z onim, ki ga ima Svet ZN. Zaščita manjšin je poverjena Svetu Zveze narodov ter stalnemu mednarodnemu sodišču, toda Nemčija je izgubila svoje članstvo v Svetu ZN, ko je izstopila iz ZN.
Mussolini ge dospel v Afriko
Tobruk, 12. marca. o. Davi ob 8 je prispela v tukajšnje pristanišče križarka »Pola«, s katero se je pripeljal Mussolini. V pristanišče je priplula v spremstvu križark prve pomorske divizije »Go-rizia«, »Zara« in »Fiume«. Zbrano vojno brodovje je Mussolinijevo ladjo pozdravilo s častnimi streli. Včeraj je dospelo v Tobruk na parniku »Citta di Genova« 140 italijanskih in, inozemskih časnikarjev, ki so si_ ogledali zadnja dela italijanske uprave v mestu in okolici. Sprejel jih je tudi guverner Balbo in je z njimi na parniku obedoval.
Bolgarske občinske volitve
Sofija, 12. marca, m Po prvih sporočilih o volitvah v okraju Plovna in v 6tarozagorskem okraju, stoji vlada Kjoseivjinova na stališču, da bolgarski narod odobrava politiko sedanje vlade ter da se je izjavil proti starim strankam. Od strani teh političnih strank pa se na drugi strani trdi, da te volitve ne pomenijo nikake zmage vlade ter da rezultati ne odgovarjajo resnici.
Koncert moderne glasbe (Argentinsko-poljski večer) je vsled obolelosti ge. Štrukelj*Verbič Milene ponovno preložen,
V Nemčiji plenijo liste
Berlin, 11. marca. AA. Havas: Policija je včeraj zaplenila naslednje angleške liste z dne 9. marca: »Times«, »Morningpost«, »Daily Telegraph« in j.n »Evening Standard«. Za zmeraj pa sta v Nemčiji prepovedana »Manchester Guardian« in »Daily He-rald«. »Times« je bil zaplenjen najbrž radi tega, ker je objavil številke o tem, koliko letalskega in drugega orožja sta Nemčija in Italija poslali v Španijo nacionalistom.
Vremensko poročilo
12. marca ob 7. uri zjutraj:
Rateče-Planica: +2, dež, 30 cm južnega snega;
Planica-Slatna: +2, prši, 50 cm južnega snega;
Kranjska gora: +2, dež, 20 cm južnega snega;
Vršič-Krnica: 180 cm južnega snega;
Bistrica-Bohinjsko jezero: +3, dežuje, v dolini ni snega;
Komna: 0, 20 cm južnega snega na 230 cm podlage;
Krvavec: —3, severnovzhodni veter, sneži na 60 cm podlage;
Velika Planina: 0, oblačno, sneži, 140 cm snega;
Triglavska jezera; —1, 120 cm snega,
■ Vesti 12. marca
Angleški kralj Jurij VI. je sprejel v avdijenco zunanjega ministra Edena. Kakor poročajo listi, sta se razgovarjala o kronanju.
Gospa Simpsonova še ne more dajati nobenih izjav, kakor je sporočila časnikarjem, ki čakajo na izjave ostarele ženske z večjo napetostjo, kakor na izjave največjih politikov.
Sedem urednikov socialističnega lista »Dzen-nik popularni« v Varšavi so zaprle poljske oblasti, ker so priobčali podrobnosti iz neke kazenske zadeve.
m
Predsednik ČSR dr. Beneš je na praškem velesejmu zlasti pozorno obiskal jugoslovanski in romunski oddelek.
Okrog 120.000 delavcev stavka v industrijskih delih v osredju ameriških Združenih držav. Med njimi je tudi 40.000 krojačev v tekstilnih tovarnah v Visconsunu.
Najstrašnejša nevihta v zadnjih 40 letih je
divjala v Port Darvinu v angleški srednji Afriki.
Prepoved o odhodu prostovoljcev v Španijo
je predložila italijanska vlada poslanski zbornici z utemeljitvijo, da hoče Italija »naglo« izvršiti obveznosti, ki jih je vzela nase pri odboru za ne-vmešavanje.
Ameriški kopni manevri so odpovedani, ker
je zaradi dolgotrajnega deževja veliko vojakov obolelo za malarijo. Manevri bi morali biti v močvirnih pokrajinah ob Panamskem prekopu.
Odbor za surovine, ki se je pred nekaj dnevi zbral v Ženevi, dela natanko po vzoru mnogih odborov ZN; z mnogo besedami, z zavlačevanjem in brez uspeha.
Nemški odgovor glede Zahodne zveze, katero bi rada osnovala Anglija, bo najbrž izročil nemški poslanik v Londonu Ribbentrop Edenu jutri,
Švica prizna nacionalistično vlado generala Franca in se v Burgosu že delj časa mudi njen diplomatski odposlanec, da pripravi vse potrebno.
Zaušnico je prisolil na seji belgijskega senata reksistični senator grof de Crounais nekemu liberalnemu tovarišu. Radi tega so sejo takoj prekinili.
Obrambna zveza severno-evropskih držav ni
tako nemogoča, kakor pišejo po govorih banskega ministrskega predsednika Stauninga časopisi. Tako je izjavil Stauning sam.
Seja kardinalskega sveta pod predsedstvom sv. očeta Pija XI. je bila včeraj v Vatikanu. Kardinalski zbor je razpravljal o organizaciji katoliške cerkve v Abesiniji.
Anglija in Nemčija se morata sporazumeti, če
hočeta Evropo rešiti najhujšega. Tako je izjavil admiral Foerster, bivši poveljnik nemškega bro-dovja. Zato pa je potrebna vrnitev kolonij Nemčiji.
Peta nemška ekspedicija na Nanga Parbat, ki
je eden izmed trinajstih, 8000 metrov visokih vrhov v Himalaji, odide 11. aprila iz Genove. Vodi jo miinchenski zemljepisec dr. Karel Wien. Vsi člani ekspedicije so lani živeli nekaj časa v Sikkimu pod Himalajo, da so se navadili podnebja.
Knjigo poslanika Sebe »Sovjetska Rusija in Mala zveza«, ki je zaradi svojih trditev vzbudila toliko škandala v Romuniji in pri nas, je praška vlada vzela iz prodaje. Iz tega je razvidno, da se vlada ne strinja s trditvami knjige.
Brezposelni stavkajo v Newyorku in so zasedli od 45 preskrbovalnih uradov za brezposelne 30. Brezposelni pravijo, da ne marajo nobene podpore in da ne bodo zapustili uradov, dokler jim vlada ne zviša podpore za 50 odstotkov.
Razširitev madjarsko-italijanske trgovske pogodbe so izvedli s tem, da sta italijanski zunanji minister in madjarski poslanik v Rimu podpisala poseben dogovor, po katerem se raztegne trgovska pogodba tudi na Abesinijo in italijanske kolonije.
»Ljudsko plinsko masko« bodo uvedli na Finskem, kjer je vlada začela s posebnimi tečaji za obrambno izobrazbo vsega prebivalstva proti plinski vojni.
Zakon o varstvu ustavnega reda in vojske obravnava švicarski zvezni svet z utemeljitvijo, da mednarodni položaj in agitacija različnih političnih prepričanj zahteva za Švico posebnih ukrepov.
Proti francoskemu političnemu pokroviteljstvu
se obračajo nekateri romunski listi, ker je pariški »Temps« objavil vest, da je romunski finančni minister obljubil Delbosu odločen nastop svoje vlade proti desničarskim gibanjem. O tem je prišlo do ostre debate v zbornici, kjer se je pokazalo, kako francoske ustanove agitirajo pri sodiščih v prilog romunskih komunistov.
Stavka na največjem parniku sveta »Norman-die« se je končala in je parnik lahko včeraj odplul v Newyork.
Nov volilni zakon bo dobila Francija in bo
menda še malo bolj nazadnjaški od sedanjega.
Obletnico bitke pri Mukdenu 1905, kjer so Japonci premagali Ruse, je slavila japonska vojska z velikimi svečanostmi včeraj.
Evropsko prvenstvo v amaterskem boksanju
bo od 5 do 9. maja v Milanu in se ga udeleži 17 držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Vrhovno poveljstvo angleške obrambe bo imenovala imperialna konferenca vseh dežela, ki tvorijo angleško cesarstvo. Vodstvo bo imel poseben odbor, kot kandidata za predsednika pa imenujejo Brucea in Smutsa4
Misli ob koncertu A.P.Z,
Ljubljana, 11. marca.
Sicer moram skesano priznati, da prihajam v »plemeniti« tekmi glasbenih poročevalcev ali kritikov zadnji na vrsto; toda Bog ne daj, da bi kdo mislil, da je moje staliSče zaradi tega kaj lažje. Prej bi bilo res nasprotno: včasih je treba skušati pogoditi pravo kljub vsem strelom, ki so že leteli mimo cilja.
Kdor je pripisoval ali pripisuje koncertu j Akademskega pevskega zbora le ozek glasbeni pomen in ga sodi le s tega stališča, je gotovo zgrešil cilj, seveda, če ni že od vsega začetka meril drugam. A že v strogo glasbenem presojanju se pojavijo razlike: eden najvažnejših virov za te razlike, v kolikor so stvarne narave, se mi zdi že v tem. da na primer zame in za marsikoga ideal koncerta ni to. kar pojmuje povprečen meščanski poslušalec ali kritik pod besedo koncert, namreč produciranje izvajalcev, ki naj v kratkem času nudi poslušalcu neke vrste zabave in »uživanja«. v čemer se jasno kažejo odrastki estetske usmerjenosti izza druge polovice 19. stoletja. Da je v teh razlikah gledanja na funkcijo koncerta oz. glasbe sploh po mojem mnenju tudi izvor trenja nasprotnih si naziranj o tako imenovanih stilnih koncertih, ki ga je opaziti že dalj časa v našem glasbenem življenju in ki je prišlo do izraza tudi ob zadnjem koncertu APZ, naj na tem mestu le mimogrede omenim. Potrebno pa je za razumevanje koncerta APZ in njegovega vodje, Franceta Marolta, poudariti: Marolt hoče dati vsakemu koncertu značaj enotne izklesane umetnine; ta resnost, ki ne išče efektov (koliko je pri nas takih glasbenikov?), zahteva resnosti tudi od poslušalca. To je prva Maroltova odlika, a ni edina. Za Marolta je koncert važen izraz širše narodne kulture, ne samo glasbene; zato je vtisnil dosedaj vsakemu koncertu z Akad. pevskim zborom še poseben pečat svojega sistematičnega življenjskega dela. zato so ti koncerti več kot samo glasbeni dogodki — za onega, ki zna gledati in poslušati, so to važna slovenska kulturna dejanja.
Zadnji koncert je obsegal 9 motet Jakoba Gallusa in 5 duhovnih pesmi po napevih iz Trubarjeve pesmarice iz 1. 1584. V koncertnem programu je napisal France Marolt za uvod kratko, a plastično kulturnozgodovinsko sliko tedanje dobe (druge polovice 16. stoletja), katere najvidnejša poteza je bila borba med reformacijo in protireformacijo. Zato je bila izredno posrečena tudi razdelitev sporeda v dva dela: v prvem delu katoliška, v drugem protestantska cerkvena pesem. Zastopnik prve je bil Jakob Gallus, rojen leta 1550. na Kranjskem, poleg Palestrine in Orlanda Lassa največji glasbenik tedanjega časa, ki je z njima vred prav pred pričetkom nove dobe v glasbeni umetnosti dosegel vrhunec večstoletnega razvoja polifone glasbe. In v nasprotje tej komplicirani, mogočni latinski pesmi se oglasi potem preprosta, prisrčna ljudska pesem s prekrasnimi starimi slovenskimi besedili: Jutmica, Pesem k sv. Duhu, Velikonočnica, Božičnica in Oče naš. V lepem kontrastiranju obeh delov in v za marsikoga skritih lepotah posameznih pesmi je bil poseben čar tega koncerta.
Maroltu in Akademskemu pevskemu zboru Smo lahko hvaležni za ta spored. Saj Gallusa tako redko kdaj slišimo: večkrat ga imamo na jeziku (če se hočemo pobahati z njegovim slovenstvom), kot v ušesih. Pesmi iz Trubarjeve pesmarice so bile kar odkritje. Sicer res ni možno, da bi vse napeve brez kritične analize proglasili za slovenske stare ljudske napeve, a prav tako ni možno brez kritične analize posameznih napevov trditi, da so vsi prepisani iz nemških pesmaric. Trubar je res včasih prestavil besedilo iz nemščine in prevzel dbenem še napev; a prav tako je on zbiral ljudske pesmi po Gorenjskem in Dolenjskem. Tudi o Bohoriču vemo, da je zapustil deželnim stanovom knjižnico ‘2000 muzikalij, med katerimi so bile latinske, nemške, italijanske in slovenske pesmi. A vse to navajam le mimogrede; saj teh vprašanj ni možno reševati brez podrobnega znanja tvarine in dela. Različna mnenja, ki so se pojavila ob koncertu oz. še pred koncertoin so le znak, da nas tu čaka se veliko dela. In če nas je na to spomnil Marolt s koncertoin teh pesmi, ni to njegova najmanjša zasluga. Za koncert je omenjenih 5 pesmi priredil prof. M. Tomc: enoglasni napev je ponekod porabil kot cantus firmus za večglasno kontrapunktsko obdelavo, ponekod pa ga je vzel kot melodijo protestantskega korala, oboje pa strogo s sredstvi onega časa.
Kar se tiče zbora samega, moram reči, da skok preko 850 lot nazaj ni lahek za noben zbor, posebno če se pri tem znajde sredi kompliciranega večglasja, kot je Gallusovo. Za dovršeno podajanje je treba pač precejšnje poglobitve v slog, ki se nam zdi popolnoma tuj od današnjega po duhu in sredstvih, ki jih zahteva od izvajalca. Za Gallusovo večglasje je treba, da so posamezne skupine strogo precizne v ritmu in enotne v zvoku. in da znajo v večglasnem stavku od dirigenta jim odtehtano dinamiko zdržati v svoji liniji. V teh ozirih so se tu in tam pokazali majhni ne-dostatki. Po splošnem vtisu so se mi zdele Duhovne pesmi bolj prepričevalne, kot bi lahko konstatiral tudi, da se jo v peteroglasju in šestero-glasju pri Gallusu zbor bolje znašel, kot začetkoma v štiriglasju, čemur bo vzrok najbrž ta, da so v peteroglasju in šesteroglasju razdalje med
imitacijami v posameznih glasovih nekoliko daljše, zato tudi poslušaloc linije bolje lahko dojema.
Škoda, da je precejšen del vtisa koncerta pokvarila slaba, ubita akustika Unionske dvorane. Ob ponovitvi koncerta v stolnici so se zlili posamezni glasovi v lepo zvočno celoto, obenem je tudi veličastni prostor cerkve spričo duhovnega značaja pesmi še pripomogel k celotnemu učinku.
W.
Mariborska blagajničarka dobila nagrado notranjega ministrstva
Maribor, 11. marca. Simpatična mlada blagajničarka v trgovini Ma-stek v Mariboru, gospodična Elizabeta Matko, je prejela nenavadno in nepričakovano priznanje za svojo detektivsko sposobnost. Te dni je prejela od notranjega ministrstva nagrado 1000 dinarjev, ker je pripomogla k izsleditvi šentiljskega morilca Karla Adlerja. Kakor znano, je Adler lansko jesen umoril in oropal šentiljskega poštnega sla Ludvika Žunka ter mu vzel 14.000 din. Številke so bile po odkritju zločina sporočene vsem varnostnim oblastveni. Preiskava se je dolgo kretala v napačni smeri, dokler ni bil s pomočjo Mastekove blagajničarke morilec razkrinkan. Mariborska policija je namreč pravilno domnevala, da bo morilec skušal spraviti tisočake v promet v Mariboru ter je poslala številke bankovcev vsem tukajšnjim trgovinam in denarnim zavodom. Mariborski trgovci in njihove blagajničarke pa tega policijskega opozorila niso preveč upoštevali in tako se je zgodilo, da se je posrečilo izmenjati morilcu v mestu v nekaj dneh 9 tisočakov. Le Mastekova blagajničarka gdč. Matkova je vestno pregledala številke tisočakov, ki jih je prejemala m tako je nekega večera opazila, da se ujema številka seznama in tisočaka, katerega je hotel zamenjati v trgovini Karel Adler, ki je kupoval smučarsko obleko. Na ta način se je posrečilo morilca aretirati in razkrinkati. Če bi bilo druge blagajničarke vedele, da bodo dobile tako lejK> nagrado, bi bile gotovo posvečale zamenjanim tisočakom več pozornosti.
Celjske novice
Octovo kislino je pil. Pred nekaj dnevi so pripeljali v celjsko bolnišnico 3 letnega fantka Franca Prešiček, posestniškega sina iz Polzele, kateremu je dal njegov 12 letni brat pomotoma piti ocetno kislino. Fantek je dobil težke notranje poškodbe, na katerih je po 5 dneh umrl.
Zadovoljiva statistika. 10. marca je bilo v evidenci v celjski borzi 912 brezposelnih in sicer 702 moška in 210 žensk. 28. febrbuarja pa je bilo 1156 brezposelnih, izmed teh 934 moških in 222 žen6k. Pri borzi dela dobijo delo: 3 hlapci, 1 kovač, 1 klepar, 1 krojač, 2 pekovska vajenca, 3 dekle, 3 kuharice, 2 služkinji, 1 natakarica, za sezono pa 1 hotelska kuharica, 2 natakarici, 1 servirarka in 1 hotelska sobarica.
Dve nesreči pri rezanju slame. Tekavp Ano, 54 letno prevžitkarico, Goričica pri Sv. Juriju ob juž. žel., je slamoreznica zgrabila za roko.in ji jo razmesarila. — Na prav tak način se je ponesrečila 8. marca tudi Albreht Marija, 12 letna hči delavca iz Topolščice.
Neprijetnosti pri prevozu trupla pok. Pribičeviča domov
Belgrad, 12. marca. m. Za danes .je bil tu napovedan pogreb pokojnega Milana Pribičeviča. Sestavil se je tudi že poseben odbor, v katerega so bivše opozieiomalne stranke odbrale svoje delegate. Toda zaradi nesporazuma, ki je nastal na naši meji z italijanskimi oblastmi, posmrtni ostanki Milana Pribičeviča še niso bili pripeljani v Belgrad.
Po poročilih z Rakeka je prispel železniški voz s truplom pokojnega Milana Pribičeviča na Rakek snoči ob 15.80. Ker so pa italijanske oblasti zahtevale veliko odškodnino za prevoz in ker ga Pribi-čevičeva te odškodnine ni mogla plačati, so truplo pokojnika prepeljali nazaj v Trst ter bodo njegov mrliški vagon poslali v Avstrijo in od tam preko Jesenic v Jugoslavijo. Zaradi tega je bil pogreb pokojnega Pribičeviča odložen za 24 ur in bo tako šele v nedeljo. Na pogreb je že prišel tudi pokojnikov brat Adam Pribičevič, predsednik bivše samostojne demokratske stranke.
Proračunska razprava v senatu
Belgrad, 12. marca. m. Finančni odbor senata, ki je »noči pričel razpravljati o proračunu državnih dohodkov in izdatkov, bo danes pod predsedstvom dr. Švrljuge z delom nadaljeval. Pričakuje se, da bo delo finančnega odbora trajalo do prihodnjega torka ter v sredo že lahko sledila že proračunska debata v senatu. Senat bo z razpravo o državnem proračunu v načelu in v podrobnostih končal najbrž okoli 23 marca in bo tedaj ororačun tudi končnoveljavno sprejet.
Kaznjenec, ki je žalil pokojnega kralja
Maribor, 10. marca.
Pred okrožnim sodiščem se je znašel danes na zatožni klopi kaznjenec iz mariborske kaznilnice Dragojlo Nikolič iz Tekeriša, ki sedi v kaznilnici 15 letno kazen zaradi razbojništva. Pred sodnike je prišel vnovič, ker se je izražal pred sojetniki, s katerimi je skupaj delal, zaničljivo o blagopokojnem našem vladarju Aleksandru I., češ da je on kriv, da je v naši državi toliko siromaštva. Dragojlo je zanikal, da bi tako govoril, ostali kaznjenci, ki so bili zaslišani kot priče, pa so to potrdili. Nikolič je dobil k svojim 15 letom še 3 mesece zapora povrh.
Mednarodne akademske tekme
Včeraj so se začele na Rožci mednarodne dijaške tekme, ki se jih udeležuje tudi precejšnje število avstrijskih akademikov. Tako je poslala svoje moštvo graška univerza In tehnična visoka šola v Leobnu. Tekem se pa udeležujejo tudi dijaki vseh treh naših univerz.
Vsled slabega vremena je bil start prestavljen od 11 dopoldne na 2 popoldne. Toda še takrat je bil vrh Kleka, kjer je bil start, čisto v megli. V celoti je startalo nekaj čaz 40 akademikov. Senzacija dneva je bila sijajna zmaga člana ljubljanske univerze Heima Huberta, ki je premagal letošnjega svetovnega prvaka pri akademskih igrah v Zeli am See.
1. Heim (JASO) 2:37.8, 2. Harrer (Gradec) 2:42, 3. Novak (JASO) 3:05.2, 4. Schmidt (Leoben) 3:09.4, 5. Ressner (Gradec) 3:13.4, 6. Seiler (Leoben) 3:25.8, 7. Voller (JASO) 3:34.8, 8. Zahlbruck-ner (Leoben) 3:42.4, 9. Skoberne (JASO) 3:47.6, 10. Dečman (JASO) 3.44.2, 11. Dolenc (ASK) 3:47.4 (izgubil palico), 12. Kavčič (JASO, Zagreb) 4:14.
Tekmovanje se nadaljuje danes s tekom skozi vratca. Favorit je še vedno naš Hubert Heim.
Žerjavica v pepelu zanetila požar
Ljubljana, 12. marca.
V zgodnji jutranji uri, malo pred tričetrt na pet, je služkinja iz Alojzijevišča Centrih Fani, ki je šla po bregu Ljubljanice, opazila, da se onstran v smeri na Sv. Petra cesto nekaj sumljivo svetlika. Obvestila je takoj reševalno postajo, odkoder so se v naglici odpravili gasilci z orodnim avtomobilom reševat. Zjutraj pred omenjeno uro j nastal zaradi neprevidnosti požar v postrešju hiše št. 8 na Sv. Petra cesti. Tu je prejšnji dan neka služkinja zanesla 'v lesenem zaboju pepel, med katerim je bilo še nekaj žerjavice, ki je tlela naprej, dokler ni začel goreti najprej leseni zaboj, nato pa tudi ostali gorljivi predmeti, ki so se nahajali v bližini. Vnelo se je kmalu deloma tudi že podstrešno tramovje in je požar zavzel že tolik obseg, da ga je omenjena služkinja iz Alojzijevišča lahko opazila z nasprotne strani Ljubljanice. Gasilci, ki so bili po zaslugi te služkinje pravočasno obveščeni, so požar hitro udušili, predno je napravil kako večjo škodo, ki morda ne bi bila krita z zavarovalnino. Hiša, v kateri je nastal požar, je last dr. Volavška.
Odmev stavbinske stavke pred sodiščem No,a p,ak,a ia "5il,°
Ljubljana, 12. marca.
Lani poleti je izbruhnila mezdna stavka stav-binskih delavcev v Ljubljani, ki se je razširila tudi na deželo. Zahtevali so minimalno povišanje mezd. Tudi na Jesenicah je 10. avgusta lani izbruhnila stavka 6tavbinskih delavcev, zaposlenih pri ljubljanskem podjetju »Slogr|id«, ki je za KID gradilo razne tovarniške objekte na Jesenicah in Javorniku. Delavci so zahtevali povišanje mezde za 20 par pri uri. Dnevi od 15. do 17. septembra so bili
Ureditev starega Maribora
Pasaže, nove ulice, nov most, nova promenadna cesta
Maribor, 11. marca.
Mestni gradbeni odbor se je lotil kočljivega problema ureditve starega Maribora, to je tistega dela mesta, ki ga je nekoč obdajalo mestno obzidje ter ga sedaj mejijo Drava, Kopališka, Gregorčičeva in Strossmajerjeva ulica. Gradbeni odbor je izdelal zanimiv načrt, ki bi precej izpremenil sedanje lice starega Maribora ter bi ga znatno polepšal. Predstavlja pa ta načrt obenem najcenejši način končne ureditve starega mestnega dela, ki je zelo nujna ter ne bo mogoče več dolgo odlašati. Glavne karakteristike tega načrta so pasaže, s katerimi naj bi se povezale med seboj ulice v centrumu mesta, dalje ureditev dravskega nabrežja z zgradbo promenadne poti na levem dravskem bregu, zgradba novega mostu med Kopališko in Tržaško cesto, razširjenje Slovenske ulice med Gosposko in Strossmajerjevo v svrho boljše komunikacije za severni del mesta, podaljšek Gregorčičeve ulice preko dvorišča pivovarne Union in razširitev Stolne ulice.
S pasažami
naj bi se po tem načrtu povezale med seboj Kopališka. Vetrinjska in Gosposka ulica ter Rotovški in Slomškov trg. Svoječasno so bile projektirane namesto pasaž ceste, ki bi pa bile predrage, pa stvarno tudi niso potrebne. Centrura mesta ima dovolj voznih zvez, premalo pa zvez, ki bi služile živahnemu prometu pešcev. Iz Kopališke bi _ vodila pasaža v Vetrinjsko kot podaljšek Marijine ulice ter bi se v Vetrinjski priključila na Jurčičevo
Predavanje g. ministra Kazasova
o Bolgariji
Ljubljana, 12. marca.
Kako je bila ideja zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarijo toplo sprejeta tudi v Ljubljani, je pokazal sinočnji obisk predavanja, ki ga je imel v Trgovskem domu bolgarski opolnomočeni minister in bivši poslanik v Belgradu g. Dima Kazasov. Med poslušalci smo opazili tudi precejšnje število častnikov naše vojske.
Pred začetkom predavanja je pozdravil visokega gosta od predsedstva Jugoslovansko-bolgar-ske lige g. Pustoslemšek, ki je prikazal g. Kazasova kot borca, oznanjevalca in utemeljitelja jugoslo-vansko-bolgarskega bratstva, »ki je v temnih dneh, v času, ko so mrki oblaki zastirali obzorje bratskih odnošajev med obema narodoma Jugoslavijo in Bolgarijo bil tisti, ki ie prvi v svojem »Zvenu« začel propagirati idejo zbližanja, sporazuma in sprave ter srčnega in iskrenega bratstva med obema narodoma.«
Po tem pozdravu je začel s predajanjem gosp. Kazasov, ki je v prvem delu izrazil svoje veliko veselje in zadovoljstvo, da je tudi pri Slovencih naletel na tolikšno razumevanje za misel zbližanja tudi z Bolgari ter tudi poudaril svoje trdno pre- | pričanje, da bo nekoč prišlo do popolnega gospo- |
darskega in kulturnega sodelovanja. Nato pa je g Kazasov prešel na drugi de), v katerem se je podrobno pobavil z življenjem Bolgara, njegovim delom in udejstvovanjem, z njegovo skromnostjo, poštenostjo in pridnostjo. Ugotovil je tudi popolno sličnost med Bolgari in Srbi, glede Hrvatov in Slovencev pa je omenil, da je njihov način življenja in udejstvovanja nekoliko drugačen, kakor je tudi kultura na uglednejši stopnji. O Slovencih in Hrva-tih mu je tudi težje govoriti zaradi tega, ker Jih ne pozna tako dobro kakor Srbe, med katerimi je delj časa bival kot bolgarski poslanik. S podrobnimi številkami je nato podal sliko udejstvovanja bolgarskega človeka in tujcev v tej državi, stanje socialnega skrbstva, gospodarstva, kapitala, domačega in tujega, predvsem pa je z velikim zadovoljstvom poudarjal treznost bolgarskega naroda, ki more še povečati intenzivnost gospodarskega in kulturnega življenja. Omenil je dalje tudi bolgarsko prosveto, za katero stoje v službi številne šole, knjižnice, čitalnice ter končno 35 dnevnih časopisov, ki izhajajo na Bolgarskem.
Minister g. Dima Kazasov, ki je v enournem globoko zamišljenem govoru skušal čim bolje prikazati vso bit svojega naroda, je bil deležen navdušenega pritrjevanja za svoja izvajanja,
ulioo. Iz Vetrinjske bi vodila zopet pasaža v spodnjo Gosposko kot podaljšek Ulice ob jarku in bi se stikala s Tkalsko ulico. Iz Gosposke bi vodili dve pasaži. Ena na Rotovški trg, druga pa na Slomškov trg. Lastniki hiš bi bili gotovo zadovoljni, da bi se preko njihovih dvorišč napravile pasaže, ki bi znatno dvignile vrednost zgradb. V pasažah bi se namestili trgovski in obrtniški lokali. Hkrati bi se ti predeli s pasažami asanirali.
Promenadna pot
ob Dravi bi docela izpremenila značaj Maribora. Bil bi to prav za prav širok kej, ki bi potekal od železniškega mostu do studenške brvi ter bi se dal podaljšati ob Dravi proti Mariborskemu otoku. Mesto bi dobilo s tem edinstveno promenado, izpeljano ob najzanimivejših ulicah starega Maribora. Pasti bi morale tovarne usnja ter stare hiše in skladišča, ki se nahajajo pod Veliko kavarno, južno od Dravske in Vojaške ulice. Promenadno pot in široko tlakovano cesto bi krasil topolov drevored, obrežna črta Drave bi se regulirala, od ceste do vodne gladine pa bi se napravil enakomeren naklon. Ves del starega mesta ob Dravi bi s to potjo silno pridobil na gospodarski vrednosti.
Zgradba novega mostu
ki bi vezal Kopališko in Tržaško cesto, bi bila nad vse potrebna. Sedanji dravski most je preobremenjen ter je nedavno izvršeno štetje vozil pokazalo, da je pasiralo most v 24 urah 2500 avtomobilov in vprežnih vozov. Zgradba mostu v Melju, ki je tudi potrebna, glavnega mostu ne bi dosti ali prav nič razbremenila, ker bi morala vozila delati prevelik ovinek skozi Melje, oziroma Pobrežje. Edina od-pomoč je nov most, ki bi vezal Kopališko in Tržaško cesto ter bi prevzel ves tranzitni promet nase.
Razširjenje Slovenske In Stolne ulice
je potrebno zaradi tega, da se skozi Slovensko ustvari prometna zveza med Aleksandrovo cesto in zapadnim delom mesta, preko Stolne pa naj bi se napeljal promet med mestom, oziroma Glavnim trgom in severnim predelom mesta. Razširjenje Slovenske se da ustvariti s pomaknitvijo stavbne črte nazaj, pri Stolni ulici pa predvideva načrt po-rušenje bloka hiš med Stolno in Lekarniško ulico. Na ta način bi nastala prvovrstna široka avenija, ki bi omogočala obenem lep pogled na stolnico z Glavnega trga. Poleg razširjenja Stolne ulice predvideva načrt tudi širšo Gledališko ulico, kar bi se dalo urediti s pomaknitvijo stavbne črte za nekaj metrov nazaj.
Podaljšek Gregorčičeve ulice
je potreben zaradi tega, da se razbremeni Trg Svobode, ki naj bi se monumentalno uredil. Podaljšana Gregorčičeva bi segala do Prešernove ulice preko dvoriščnih zgradb unionske pivovarne. Nastala bi potem lepa parcela med novim delom Gregorčičeve, med Prešernovo, Razlagovo ulico in Jugoslovanskim trgom, ki bi se rezervirala _ za kako večjo javno zgradbo. To bi bilo najprimernejše
stavbišče
dališča.
za zgradbo novega mariborskega gle-
delavolinih delavcev
najkritičnejši, pomnožena je bila orožniška asistenca. Stavkujoči delavci so doznali, da so nekateri delavci pripravljeni iti na delo. Med delavci je završalo. Zbrali so se 15. septembra pred tovarno KID na Jesenicah. Med stavkajočo skupino je bilo tudi mnogo delavskih žena, ki so dvigale velik krik in vik. Do hujših incidentov pa ni prišlo.
Dne 16. septembra, ko je situacija postajala močno težavna, so orožniki pozno zvečer in ponoči aretirali 4 starejše žene in 3 delavce, med njimi glavnega zaupnika.	oam	■>< ott >
Državno tožilstvo je sedaj uvedlo novo prakso za zaščito delavoljnih delavcev. Po stari praksi je državni tožilec one osebe, ki so v kakem stavkovnem gibanju skušale delavoljne delavce odvrniti od dela ali jim preprečiti delo, obtoževalo le zaradi prestopka omejevanja osebno svobode po § 242 k. z., sedaj pa je prvič vporabil čl. 18 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
K razpravi sami!
Državni tožilec dr. Julij Fellaher je 4 delavske žene obtožil: prvič prestopka po čl. 18-1 zakona o zaščiti države in drugič še prestopka zoper osebno prostost po § 242 k. z. Tri delavce pa le prestopka j)0 čl. 18 prvega zakona.
Razpravo je vodil kazenski sodnik-poedinec g. Fran Gorežan.
Obtoženke so se soglasno in bistveno zagovarjale: Bilo je 16. septembra zjutraj pred tovarno, sle smo tja zgolj iz radovednosti samo gledat. Res se je mnogo vpilo in kričalo. Poleg nas je stal orožnik, ki je opozoril: Na cesti ne smemo stati, da se ne ovira promet! Orožniki so nas sicer pustili pri miru.
Obtoženke so dalje izjavile, da se zelo čudijo, zakaj da so bile aretirane in naposled obtožene, ko niso bile niti v preiskavi zaslišane.
Sodnik: »Lahko ugotavljam, da nobena obtoženk ni bila zaslišana!«
Delavec Janez Tavčar, star 60 let, je prišel v obtožnico na čuden način. Zato jo sodnik pripomnil:
»Iz ovadbe same izhaja, da Tavčar ni nič naredil, pa je bil ovaden in tožen. Še tam ga ni bilo!«
Soobtožena druga dva delavca Josip Čelesnik in France Ravnik sta odločno zavračala obtožbo, da bi bila hujskala in napadala delavoljne delavce. Bila sta mirna.
Trije orožniki: komandir jeseniške postaje Dušan Djurica, javorniške postajo Josip Jarc in orožnik Leopold Strah niso mogli kot priče navesti pozitivnih, konkretnih dejstev, ki bi obremenjevala obtožence.
Sodnik komandirju Jarcu: »Zakaj ste obtožence aretirali?«
Jarc: »Da bi delavci drugi dan šli na delo, »mo jib aretirali!«
Drž. tožilec: »la katerega razloga ste jih aretirali?«
Priča: »Zaradi nadaljnjih eventualnih ne>-mirov!« _
Zaslišani e ta bili še dve civilni priči: upravitelj KID Karol Lukman in vratar Jakob Rainer, ki tudi nista mogla potrditi za obsodbo osnovno bistvenih^ dejanj.
Drž. tožilec dr. Fellaher: »Smatram ta slučaj za primeren, da se končno reši vprašanje glede vporabe čl. 17 in 18 zakona o zaščiti države (stavka državnih uradnikov in nameščencev v državnih podjetjih) in zlasti, ali se ta člena moreta vpora-biti na privatna podjetja. Nismo še imeli take obtožnice pri tem sodišču! Treba je kaznovati po zakonu o zaščiti države, ne pa po § 242 k. z. To stališče sta zavzela Maribor in Celje v krepkejšo zaščito delavoljnih delavcev.«
Branilec, jeseniški odvetnik dr. Štempihar, je kritiziral postopanje varnostnih organov in pripomnil, da je teoretično stavka po čl. 18 zaščitnega zakona dovoljena, priprava za njo pa nel
Sodnik je objavil sodbo:
Vsi obtoženci se po § 280 (pomanjkanje dokazov) oproste od obtožbe, ker ni podanih nikakih konkretnih dokazov za njih krivdo. Člena 17 in 18 zaščitnega zakona sta tako v ozki zvezi, da ju ni mogoče ločiti in obtožencev ni bilo po 151. 18 mogoče kaznovati, ker tu gre za navadno stavko v privatnem podjetju, ne pa v državnem.
Kulturni koledar
Gregor Kebe
12. marca 1799 sc jo rodil na Dolenjem jezeru pri Cerknici samouk Gregor Kebe. Umri je 20. junija 1885 istotam. — Sam se je naučil pisati in brati ter se predvsem zanimal za prirodo svojega kraja, ki je zaradi presihajočega Cerkniškega jezera izredno zanimiva. — L. 1847 je priredil prvo ekspedicijo v jamo Vel. Karlovice. Dunajski geograf A. Secmidl je v bivanju z njim spoznal njegov nenavaden topografski talent in risarsko spretnost. — Sestavil je za okrajno glavarstvo v Planini: Popis Cerkniškega jezera, ki ga je Blei-weis v »Novicah« ponatisnil.
Občni zbor S.P.D.
Od tu in tam
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 12. marca: Gregorij Velik'-. Sobota, 13. marca: Teodora,
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-seva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, m mr. Gartus. Moste.
•
lirama: Na Ledeni plošči. Ob 15,
Opera: Večer bolgarskih plesov. Izve«.
Kino Union; Dekliški internat.
Kino Sloga: Orijent.
Kino Matica: Beethovnova velika ljubezen.
K I N
TEI.
22-21
UNION
NaliepAe Ulmsko delo v režili G. Bolwary-|a
Dekliški internat DAGIV1AR?
Angela SaUoker
TEL.
27*30
uaoul Aslan
SLOGA
Premiera Puatolovni film velike ljubezni in velike mrinle Delih ljudi v vrtincu kitajskih meBčansklli bojev
ORIJENT
Cary Cooper in Madeieme oairoll
TEL.
21-24
MATICA
Premierai Grandllozno Umsko delo
Beethovnova velika ljubezen
njegovo dalo in njegova bolest HARRV BAUR Bežita: Abel Gance Glasba: lols Masten
Danes, soboto m nedeilo zaigra v uvodu pri zadnji predstavi g. prot. RtlNY G A L t ATI A I. In 1X1. stavek lz Beethovnove lunine Bonate v cis molu.
oo-: 16.,19.nin 21,’^lVu.
„:>v
Češkoslovaški konzulat v Ljubljani poziva vse češkoslovaške državljane, rojene v letih 1918, 1917, 1916, 1^15 itd., ki še niso bili pri naboru, oziroma j se še niso pri javili, da se nemudoma pismeno pri- I javijo pri konzulatu ter sporoče svoj naslov.
Bruseljski velesejmi so po svoji bogatosti znani širom sveta. Od 7. do 21. aprila 1937 bo XVII. mednarodni velesejem v Bruslju in se velesejmske legitimacije dobe pri belgijskem konzulatu v Ljubljani. Na podlagi take legitimacije, ki je brezplačna, izda belgijski konzulat obiskovalcem velesejma brezplačen belgijski vizum, veljaven od 4. do 25. aprila t. 1. Razstavljal« dobe tudi brezplačen vizum, ki pa je veljaven že 15 dni pred pričetkom velesejma, pa 15 dni po zaključku.
Uprava Narodnega gledališča opozarja na razpis poletnega abonmaja, ki nudi izrodilo ugodnosti in ki so bo odigral v času od 15. marca do 28. junija. A bon-ma volja za 8 dramskih ter 7 opernih in operetnih predstav. Priglaao sprejema ter daje obenem podrobnejše informacije blagajna v poslopju dramskoga gledališča ob delavnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Repertoar bo obsegal naslednja dela: V drami: Brneic: ■Med štirimi stenami. Nušič: DE. Fraser: Zadnji signal. Bergmanu: Marknrell Anderson: Rivali, ophil-ler: Kovarstvo in ljubezen. Fodor: Matura in Mulo sodišče ali Tatovi strajkajo. V operi: Gotovac: Ero 'r. onega sveta. Vladigorov: Car Kalojan. Čajkovski: Pikova dama. Mozart.: tlon Juan. Donizettl: Linda di fUiamonnix. Respighi: Plamen. Operetti: BeneS: Pari-žnnka. Jankovee: Urška. - Izredne plačilne možnosti omogočajo tudi uajSirSlm slojem vpis v ta abonma.
Naši nit j mlajši glasbeni učeniki od l. do 7. leta starosti, ki obiskujejo glasbeni otroški vrtec na šoli (Masbone Malico, bodo v ponedeljek. 15. t .m. ob četrt ua sedem izvedli v mali filharmonični dvorani naslednji spored: Najprej bo deklamacija O bolni punčki nato sledi rajanje na melodije Majhna som bila in" Marko skače. Ker ne sme na nobeni otroški prireditvi manjkati Zupančičevega Cicibana, zato tudi v našem programu najdeš 4 deklamacije iz te čudovito lene zbirke Sledi ples vojakov, dalje zapojo Sonce čeS hribček gre in Na Gorenjskem je fletno. V ritmičnih vaiab nain pokažejo kako se veter igra z listjem in kaj dela konjiček. Jasno je tudi, da bodo zaplesali s svojimi punčkami. Vse seveda po določenem ritmu. Sledi še petje: Barčica. Jaz pa pojdem na Gorenjsko tn prvi njihov javn, nastop zaključi rajanje iz Trnulčieo. Prijetno bo in lepo^ zato vabimo starše in malčko. Prodaja sporedov v knjigarni Glas bone Matice Naslednje produkcije, ki spadajo v krog Učite se glasbe«, bodo v torek, sredo in četrtek v veliki filharmonični dvorani.
Ljubljana, 12. marca.
V dvorani Delavske zbornice je bil sinoči občni zbor Osrednjega društva SPD. Udeležba je bila z ozirom na veliko število članstva zelo pičla.
Občni zbor je otvoril poslevodeči predsednik g. dr. Pretnar, ki je pozdravil zastopnika banske uprave g. dr. Marn a, zastopnika divizijo-narja g. kapetana Milakaca in g. Kršanca, zastopnika župana g. inšpektorja W e s t r a, g. dr. Petka za žel. upravo, dalje dr. Žižka, za ZŠZ dr. Berce ta, zastopnika SK Skale g. Vilhar-j a ter zastopnike iz Kranja. Odposlane so tudi bile vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke ministru trgovine in industrije dr. Vrbaniču, ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogiču, notranjemu ministru g. dr.^Ko-rošcu, nadalje pozdrave g. banu dr. Natlačenu in podbanu g. dr. Majcnu.
Nato je predsednik podal svoje poročilo. Glavna skrb društva, kakor tudi odbora je bilo gospodarsko in gradbeno delo. Toda kljub neprestano padajočim podporam je društvo izvršilo neverjetno veliko in prepotrebnih del.
Predsednik pa je tudi ugotovil, da med odborom in članstvom rti bilo odnošajev, kakršni bi prav za prav morali biti in vodstvo od članov ni dobilo podpore, ki bi jo želelo in potrebovalo. Vendar pa je bilo v društvu tudi lepo število zares delavnih članov, katerim za njihov trud globoko priznanje.
Izčrpno je bilo poročilo tajnika dr. Brileja, ki je pokazal v pravi luči delo vseh sedmih odsekov.
Velika gradbena delavnost
Kar se tiče gradbene delavnosti sme Planinsko društvo z zadovoljstvom gledati v preteklost. Krona dela je brez dvoma Dom na Komni, ki je najlepši planinski dom. Društvo bo poskrbelo, da bodo do doma vodila kar najboljša pota in kakor izkazujejo izkušnje do sedaj, bo ta postojanka tudi v gospodarskem oziru rentabilna.
V ostalem pa menda ni bilo planinske koče, kjer se ne bi izvršila večja ali manjša dela. Toda potreba postaja čedalje večja. Tako predvsem koča pri Triglavskih jezerih, ki je nujno potrebna povečanja in to zaradi bližine novega komenskega doma. Velika dela so se izvršila tudi pri Erjavčevi koči na Vršiču. Ko pa bo končana rekonstrukcija nove alpinske avtomobilske ceste čez Vršič v Trento, pa bo treba to postojanko izdatno povečati. Isto potrebo ima Aljažev dom, Aleksandrov dom, hotel »Zlatoroga in drugi. V bodočem delovnem programu so pa še druga važna in prepotrebna dela, katera bo moralo društvo v bodočem letu izvršiti.
Literarno znanstveni odsek
Ta odsek vrši važno nalogo v društvu samem, kakor tudi izven njega.
>PIaninski vestnik« izdaja Osrednje društvo. Čast in ugled našega planinstva pa zahteva, da >Planinski vestnik« ne ostane zvest samo svoji tradiciji, to je, da dostojno predstavlja živi razvoj našega planinstva, ampak se mora postopoma uvrščati med svetovne planinske revije. Tudi pri-pravlja odsek že četrto leto album domačih planinskih rastlin. Besedilo je napisal prof. Petkovšek, sodelujejo pa tudi veščaki dr. Dolšak, dr. Pajnič, dr. Tomažič in drugi. V najkrajšem času se bo izdala tabela zaščitenih planinskih rastlin, ki jo bodo razdelili med šole in urade. Predavanja, ki jim društvo posveča prav posebno pozornost, so vedno dobro obiskana. Želja društva pa je tudi, naj bi čim prej dobilo muzej, kajti zbiranje in shranjevanje starin, ki pa se v sedanjih časih prav hitro porazgube, je sila potrebno. Nadalje bo ta odsek izdal tudi nov slovenski vodnik, razne planinske zemljevide, Alpinsko terminologijo ter bo še ustanovilo večje in manjše knjižnice.
Foto odsek SPD je vršil nalogo, ki mu je po ustroju predpisana. Predvsem je zbiral priloge in ilustracije za »Planinski vestnik« in prirejal prav dobro obiskana foto-predavanja.
Zimski odsek - oviran v delu
Zimski odsek je vršil predvsem propagando za zimske postojanke. Nadalje je prirejal telovadne in smuške tečaje. Tej, veliki propagandi pa so predvsem škodovala nasprotna si časopisna poročila v naših in tujih časopisih. Poročali so namreč o slabem vremenu baš, ko je v Bohinju ali pa Kranjski gori padal sneg. Da pa se v bodoče ta početja preprečijo, bodo za nadaljna poročila prevzela vso odgoyornost JSS, SPD in Zveza za tujski
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Zadetek ob osmih
Petek, 12. marca: ob 15. uri: Na ledetu plošči. Dijaška predstava. Izven. Izredno znižane cene od 14 do 2 Din.
Sobota, 13. marca: Simfonija 1937. Izven- Znižane cene od 20 Din navzdol.
Nedelja, 14. marca, ob 15. uri: Repoštev. Mladinska predstava Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Ob 20. uri: Dr. Izven.
Ponedeljek, 15. marca: Zaprto.
OPERA
Začetek ob osmib
Petek, 12. marca: Večer bolgarskih plesov. Izven.
Znižane cene od 30 Din navzdol.
Sobota, 13. marca: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Nedelja, 14. marca: ob 15. uri: Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Navihanka. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Ponedeljek, 15. marca: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Petek, 12. marca ob 20: Baletni večer Maksa Fro-mana in ljubljanskega baleta..
Sobota. 13. marca ob 20: »Visokost pleše«. Zadnjič. Globoko znižane cene.
Nedelja. 14. marca ob 15: »Dežela smehljaja*'. Znižane cene. — Ob 20: »Ciganski primaše Globoko znižane cene.
Kaj žuli Krško dolino
št. Jernej, 11. marca.
Na banovinskem zasedanju se je sprožilo tudi nekaj vprašanj o potrebah naše krške doline. K opozorilu b. s. g. Anžiča glede naše potrebe po ubožnicah, oz. hiralnicah, naj povemo, da je to vprašanje prav za prav že napol rešeno in sicer po zaslugi dveh mecenov. Znani dobrotnik dr. Ivan Oražen je zapustil v Kostanjevici hišo, lastnica Starega gradu pri Novem mestu pa svoj grad, oboje v humanitarne namene. Najbolj zanimivo pa je, da so se v Kostanjevici v poštev prihajajoči kandidati izrekli že pred leti proti bivanju v skupni biši in da je bila zato Oražnova hiša oddana v najem za dolgo dobo let. Kakor slišimo, tudi usoda Starega gradu še ni čisto odločena, ker se legatorji boje in branijo prehudih investicij. Ali ne bi bilo pametno, da bi pri stvari sodelovala morda banovina? Pri deljenih bremenih se doseže lahko mnogo. Stari grad jo v zelo zdravem kraju in ima lepo romantično lego s širokim razgledom, tako da je nadvse uporaben.
Naš krški zastopnik je sprožil na banovinskem zasedanju celo vprašanje železnice Novo mesto— Brežice. To progo jo Avstrija že trasirala in tudi v Jugoslaviji je bilo že govora o njej, pa ni bilo nikdar iniciative prav iz onih krajev, ki jjotrebo te proge najbolj občutijo. Banovina nam ravno nc more graditi železnic, podčrtamo pa naj, da se in so se prav naši zastopniki v parlamentu obnašali vedno tako, kakor da je krška »dolina gradov« srečna deveta dežela, brez vseh potreb. Našega poslanca inž. Zupančiča bi bili bolj veseli, če bi se pozanimal nekoliko za potrebe naših krajev, kakor pa da lovi meglo političnih teorij. Dela bi imel več kot dovolj. Da omenimo samo nujno potrebo organizacije in propagande tujskega prometa in turizma (Gorjanci, Krka), vprašanje povzdi^e našega gospodarstva, elektrifikacija itd. Tudi prejšnji naš zastopnik Dermelj ni bil nič plodovitejši. i V Belgradu ni baje nikdar nič spregovoril, razen >Hvala« ob prejemu dnevnic. Dokler bodo pri volitvah odločale samo porcije golaža, bo res moral . ostati uas kot srečua dežela brez potreb.
promet. Velika ovira obisku naših planinskih po-1
stojank pa je tudi malo vlakov na Gorenjsko.
Mladinski odsek
nadaljuje započeto delo, to je, pritegniti v orga-1 nizacijo čim večje število srednješolcev, na drugi strani pa okrepiti delo v vzgoji mladine v pravem planinskem duhu. Število srednješolcev, ki so v okvirju Počitniške zveze gojili tudi planin-1 stvo in na podlagi legitimacij uživali gotove ugod- | nosti, je znašalo v preteklem poslovnem ietu 1475 članov. Odsek je priredil več predavanj in kolonij.
V teku zadnjih dveh let pa je bila zaključena tudi organizacija akademske mladine SPD, ki sedaj šteje 775 članov. Zelja vodstva pa je, da I bi dobilo posebno iz akademskih vrst v upravo in odseke sveže in mlade ter zares delavne moči.
Reševalni odsek
ki ga razen dveh članov vodijo člani SPD, je v I preteklem letu opravil kaj težke naloge. Malo-1 katero leto je zahtevalo toliko planinskih žrtev kot to. Odsek je izvršil kar devet reševalnih ekspe- j dicij. Žrtve planin in pomoči potrebni so bili:
Stanko Dolhar, Srečko Vavpotič, Vid Janša in Mladen Mikšič, Savo Domicelj in Egon Lettner, I Jos. Pfeinig, Lovša Bojan, Vilfan Emil, Kebitz ] Marija in pa MOzer Ulricli.
Največja težava tega odseka pa so neprestani in veliki stroški, ki jih ima odsek s kompletira-njem rešilne opreme.
Alpinski odsek
se sedaj nahaja v reorganizaciji. Društvo namreč I namerava strniti delo zimsko-alpinskega in alpinskega odseka. V bodoče bo odsek predvsem pri- I rejal plezalne tečaje in pa skušal najti čim tesnejše stike svojih članov s tujimi alpinisti, predvsem z ekskurzijami v inozemstvo in inozemskih planincev v naše gore.
Blagajniško poročilo
je podal g. Ivo Marsel. Društvo je imelo v 1. 1936. dohodkov 580.146.86 din, pasive pa 2,874.100.93 din. Društveni proračun znaša 480.000 dinarjev. Proračun za bodoče leto naj bi znašal okrog 480.000 din in prav toliki naj bi bili izdatki.
Veliko izgubo prinaša padanje obiskovalcev planinskih koč. Prejšnje leto jih je bilo 27.680, \ to leto pa le še 25.953. Seveda delajo ogromne stroške vsakoletna popravila planinskih koč. Na j žalost pa večina oskrbnikov letos zaznamuje po | več tisoč dinarjev manj dohodkov kot prejšnja leta.	...	I
Nadzornika gg. Ferlinc Emil in Lindtner Henrik, ki sta pregledala delovanje odbora in na-' šla vse v redu, sta dala odboru častno razrešnico. j Pri volitvah so bili izvoljeni dosedanji člani, na- | mesto dveh sta vstopila še gg. inž. Avčin in dr. Novak.
Jesenice
Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah je zadnje čase zopet podvojilo svoje delo ter pričelo z že nekoliko pozabljenimi prosvetnimi večeri. Pretekli ponedeljek zvečer pa je sklicalo članski sestanek, katerega se je udeležilo vse službe prosto članstvo, a tudi nikomur ni bilo žal, da se je vabilu odzval. Gospod Javornik, urednik iz Ljubljane, je v izbranih bese*dah očrtal dolžnost in pomen slovenskega prosvetnega dela, naslikal položaj, kakršen je danes med nami Slovenci ter žel za svoje poučne besede mnogo priznanja. Na koncu pre, lepega večera pa je bil predvajan zvočni film »Ljubljanski evharistični kongres«. Vsi tisti, in to so bili domalega vsi, ki so bili priča onim velikim dogodkom tistih prelepih dni v Ljubljani, so znova doživljali one srečne trenutke. Le škoda, da film ni daljši. Vsem udeležencem ostane ta ve čer nepozaben.
Že naslednji dan se je v istih prostorih vršil občni zbor najbolj humane organizacije na Jesenicah, to je i Vi ncenci jeve konference«. Tudi ta večer je bila udeležba številna, dasi je bilo pogrešati nekaj moških. Z zanimanjem so zborovalci poslušali poročila funkcionarjev, ki so po dajali svoja izvestja preteklega leta. Dohodkov je imela konferenca 72.448 Din, izdatkov pa 86.901 Din. Članov ima 281, kar je vsekakor lepo, ako vemo, da je večina jeseniškega prebivalstva proletarcev, ki ima drugačen svotovni nazor, kot pa | ga poudarja Vincenci jeva konferenca. Z vidno radostjo so navzoči vzeli na znanje, da je notranji ] minister in voditelj slovenskega naroda daroval za jeseniško Vincencijevo konferenco 20.000 Din. Še tekom leta pa se bo na Jesenicah zgradila ' prepotrebna hiralnica, na katero jeseniški siroma-1 ki čakajb že toliko let Sedaj so nastanjeni deloma v Ponikvah na Dolenjskem, deloma v Komendi pri Kamniku in drugod, kar vsekakor stane mnogo denarja. Dom hiralcev bodo oskrbovale čč. sestre.
Kandahar tekme
Letošnje arlberške kandahar tekme v MUrrenu so bile po redu desete. Te tekme so vedno revija vseh najboljših tekmovalcev v alpski kombinaciji. Tudi letos so bile te tekme na odlični višini. Na startu so bila vsa mednarodna imena in po pra- j vici lahko rečemo, da so te tekme nadkrilile sve- | tovno smučarsko prvenstvo v Chamonixu.
V damskem smuku so le tekme prinesle prvo presenečenje. Na progi, ki je iineJa višinske razlike kakih 600 m, je pretrpela svoj prvi poraz smuška prvakinja in olimpijska zmagovalka Christl Cranz. Zmagala je Švicarka Erna Steuri v času 3.05.8. Cranzova je zaostala za 0.8 sekunde. Tretja je bila Švicarka Bon Barbara 3.09. 4. Amerikanka Mc Cean 3.19. 5 Angležinja Roos 3.23.
Drugo presenečenje je pri moškem tekmova-1 n ju na progi, ki je imela okoli 1050 m višinske razlike, je bila zmaga izbornega Avstrijca Willyja Walcha, ki se je s časom 3.56.4 plasiral kot prvi pred Francozom Emilom Allaisom, letošnjim svetovnim prvakom, ki je zaostal za Walchom komaj za 0.4 sekunde. Tretji Romoninger (St. Moritz) 3.58, Zogg David (Švica) 4.04.6, Schwabl (Avstrija) 4.09.4, Steuri Willy (Švica) 4.10.5.
V tekmovanju v slalomu pa se je pokazalo, I da sta oba, Cranzova in Allais še vedno v tako | sijajni formi, da jima ni bilo mogoče odvzeti celotnega prvenstva v alpski kombinaciji.
V končni kvalifikaciji je pri damah zmagala Cranzova s 307 točkami, 2. Steuri Erna 308.2, | 3. Bon 339.4.
Pri moških pa je vrstni red tale: 1. Allais I Emil 381.3 točke, 2. Walch Wi!ly 381.8, 3. Ronu-ninger Ernest 393.2. — Iz rezultatov pa je razvidno, da je šlo obema prvoplasiranima močno za nohte.
Kako in koliko je delala Narodna skupščina
v času obravnav osnutka državnega proračuna,
nam pove poročilo stenografskega odseka skup-| ščine. Finančni odbor je imel 24 sej s 128 delovnimi urami. Govorilo je 234 govornikov. Vsi ti govori obsegajo 12.000 tipkanih strani. V skupščini sami pa je bilo v teku razprav 18 zasedanj z 214 I delovnimi urami. Vsi govori, ki so bili podani v j skupščini, pa obsegajo kar 105.000 tipkanih strani.
Ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje
| delavcev je imelo Včeraj v Zagrebu dolgo sejo, na kateri je prvenstveno obravnavalo delo ravnatelja j zagrebškega urada za zavarovanje delavcev dr. Mudriniča. Večina članov ravnateljstva je napadla Mudriniča, češ da se je vdinjal tuji državi in delal proti našim državnim interesom. Zagrebški časopisi pravijo, da bo zaradi svojih zvez s >Tehnično uAijo« najbrže moral v pokoj.
Pred dnevi smo poročali o dijaški stavki v nekem srednješolskem zavodu v Ljubljani. Dostavili moramo k temu poročilu, da ni prizadeta prav nobena od ljubljanskih gimnazij.
V	Zemunu se je včeraj odigrala strašna rodbinska tragedija. Mlad niož je umoril svojo še mlajšo ženo zaradi nezvestobe. Marija je bila stara komaj 14 let, ko se je zaljubila v 20 letnega Šan-tlorja in z njim pobegnila od doma. Oba mlada sla se poročila in so naselila v Zemunu. Mož je bil delavec, zato je pač ves dan puščal svojo ženo samo. Mlada žena ga je začela varati in je v nekaj letih izmenjala izredno veliko število ljubčkov. Ko je mož to zaslutil, jo je opazoval. Pred dnevi pa ji je nastavil past. Dejal je, da mora od doma. Skrivaj pa je opazoval svojo ženo. Res se je sestala z nekim ljubimcem. Sredi noči pa se je nenadno pojavil doma in našel ženo in njenega ljubimca. Besen jo pograbil velik nož in ženo zaklal. Potem se je pa sam javil policiji.
Prav krvniško so so med seboj zmesarili neki lahkožive! v Grubišnjem polju. Miletac Stevo in Vladoje Mačak sta stikala po vasi in povsod zahtevala žganja Ljudje so ju poznali kot nasilneža in so jima povsod dali piti. Ko sta pa prišla h kmetu Ačiču, je eden od njiju zahteval cigareto. Ko mu jo je kmet dal, mu je v zahvalo prisolil klofuto in začel izzivati na pretep. Tedaj pa je prišel mimo kmet Trbojevič, ki je bil z izzivačem sprt in ga pozval, naj se ž njim udari. Izzivač je | Trbojeviča udaril, nakar je ta potegnil nož in mu z njim prerezal vrat. Potem sc je spustil v beg, toda izzivačev tovariš Mačak je stekel za njim iti ga dohitel. Z nožem ga je nekajkrat zabodel, da je tudi Trbojevič padel mrtev. Nato je Mačak šel k mrtvemu izzivaču in položil nož ob njegovo | truplo. Preiskavo je hotel na ta način speljati v napačno smer. Ko so ga prijeli, jim je zločin priznal. Vaščani po eni strani obsojajo grozno krvo-prelitje, po drugi strani pa' so zadovoljni, da so se znebili treh nasilnežev, ki so jih vedno nadlegovali, izzivali ter se pretepali.
r/ zračno zvezo Sušaka do Splita in Dubrovnika ne bo zaenkrat nič, ker se je češkoslovaška družba premislila. Pravijo, da je največja zapreka v cenah bencina, ki so pri nas trikrat višje kakor | pa v češkoslovaški. Prvotno so nameravali Čehi v ta namen postaviti v promet velik avijon z 18 I sedeži.
Človek, ki že deset dni ni mogel zatisniti očesa, je prišel ua kliniko v Zagrebu. Jovan Malič, je star že 62 let in trdi, da že deset dni ni mogel j spati, čeprav ni bil v življenju nikoli bolan, niti ga ni nikoli bolela glava. Sedaj išče zdravila in | odpomoči pri zdravnikih.
Donava, Sava, Drava in Tisa spet groze s po-i plavanii. Reke stalno naraščajo ter je Donava pri Zemunu že prestopila na levem bregu. Tudi Sava | se je pri Zemunu razlila, da je njen izliv širok kar deset kilometrov. Donava namreč potiska vodo nazaj. V ogroženih krajih so kmetje pripravili vse potrebno za primer poplave.
Primeri pasje stekline in ugrizov takih psov | se vedno češče pojavljajo. Pred kratkim se je tudi | v Koprivnico pripodil stekel pes in napadel otroke, ki so ta čas odhajali iz šole. Tri je obgrizel, da so jih morali tako poslati v Pasterjev zavod v Zagrebu. Pes pa je potem begal po ulicah in obgrizel še nekaj drugih psov. V nekaj dneh je i bilo v Koprivnici ogrizenih že 11 ljudi. Obstoja pa velika nevarnost, da bi se steklina preveč raz-! širila, ker je v mestu veliko psov. Oblasti so uka-j zale lastnikom, da morajo takoj vsakega psa ustreliti, če bi se na njeni pojavili le prvi znaki bolezni.
Obravnava proti inženjerju Stojanoviču v Belgradu spravlja na dan zanimive stvari, ki postavljajo to družino v kaj čudno luč. Vse priče z ene in druge strani so prikazale mladega inženjerja kot pravega zapeljivca in lahkoživca, sina iz rodbine, ki je iz nič postala bogata ter prevzetna. Njegova mati ga je vedno odvračala od deklet, ki »njemu niso bile enake« in katere »bi se šopirile po imetju, ki ga je ona nakopičila«. Odkriva j se slika eno od mnogih belgrajskih čaršijskih po-rodic.
Kipar Mcštrovič se mudi v Bukarešti in ii-I deluje poprsja pokojnega romunskega kralja Ferdinanda in sedanjega kralja Karola. Meštroviča je povabil tudi ministrski predsednik Tatarescu | na obed.
Za 75% se bo znižal za nekaj časa izvoz it j naše države v Nemčijo, ker je saldo v našo korist preveč narastol. To vprašanje bi moral urediti mešani jugoslovansko-nemški odbor, toda rezultata ni bilo. Zato je sedaj Narodna banka dala denar-' nim zavodom, ki dajejo izvoznikom potrdila za I zavarovanje valute pri izvozu, nalog, da smejo izvoznikom dajati, ta potrdila le v višini ene četrtine njihovega izvoza za meseca januar in fe-! bruar. To dejansko pomeni, da so bo izvoz v 1 Nemčijo moral znižati za 75%. S tem bi se neko-1 liko zaščitili naši izvozniki pred prevelikimi izgubami zaradi dolgega čakanja na izplačilo in obenem znižal naš aktivni saldo.
Na Stišuku se že nekaj mesecev nahaja neka I španska komisija, ki skrbi za izvoz južnega sadja v našo državo, a za izvoz sadja in lesa lz naše | države v Španijo. Španci izvažajo preko Sušaka robo tudi v vse države donavskega bazena ter spel I iz njih izvažajo. Iz naše države so do sedaj izvo-I zili za skoraj 4 milijone dinarjev, uvozili pa za tri milijone. Ta komisija si prizadeva tudi, da bi ! ves izvoz in uvoz dirigirala v srednjo Evropo preko Sušaka in ne več preko Hamburga. Zaradi tega se mudi na Sušaku že nekaj dni poseben delegat : valencijskega trgovinskega ministrstva.
Naročajte Slovenski dom!
J. Jurca:	17
Beg čez Azijo
Ko so me zagledali, «o se mi smejali. Mislil sem, da sem bil prvi, ki je padel razbojnikom v roke, a so, kakor je kazalo, imeli že z drugimi precej posla. Tudi ti so se nameravali raziti. Razbojniki 60 se pa, čim se je stemnilo, priplazili do seraja lin najprej obračunali z zamudniki. Nas samih se niso upali takoj napasti, ker so se bali, da bi se umaknili za zidovje in jim potem prekrižali ra-iSune.
Do zjutraj smo imeli mir. Le dva Perza sta prišla od nekod: eden je 9vetil z bakljo, drugi je pa s francoskim bajonetom suval v zemljo. Videti je bilo, da iščeta kake zakopane dragocenosti. Zjutraj pa se jih je pripodila cela tolpa. Planili so v našo sobo in zahtevali od golih Perzov, naj pokažejo, kje je kaj skrito. Odgovorili so, da kot slugo ne morejo vedeti, kje eo Nemci kaj poskrili: »Kvečjemu, če bi tale kaj vedel!« in so pokazali name.
Pograbili so me štirje in me tirali na dvorišče. Tam je mlad človek naperil puško name, rekoč: »Ta pes je kristjan!« Poglavar ga je pa odrinil, češ, pusti ga, nam bo vsaj povedal, kam so poskrili denar in orožje. »Ako nam poveš, kam ste skrili vse to«, se je obrnil k meni, »ti bomo dali obleko in denarja za na pot, ako pa ne, te bomo na mestu ustrelili!« Pomeril mi je s puško na sence. Odgovoril sem mu: »Naredi z menoj, kar hočeš, jaz ne vem nič!« To ga je tako razkačilo, da je obrnil puško in me je s kopitom oplazil po glavi, da sem se nezavesten zgrudil na tla.
Ko sem se zavedel, je stala drhal okoli mene in me bezala, naj vstanem. Zopet so mi pretili fi smrtjo, a ko so videli, da nič ne izvedo, so pričeli sami iskati.
Sredi dvorišča je bil star vodnjak. Vanj je eden izmed njih suval z dolgo lato. Začutil je, da mora biti nekaj na dnu, nakar sta se hitro 6lekJa dva moža in previdno splezala v luknjo. V6i so bili radovedni, kaj bosta našla in eo se zato vsi zbrali
okoli vodnjaka. Še celo straža je zapustila vrata in prišla kukat. V par trenutkih sem bil zunaj. Zdaj smo jo pa z Perzi ucvrli, kolikor so nas nesle noge. Sreča za nas je bila, da razbojniki niso irfieli konj.
Daleč zunaj v pustinji smo dobili družbo.' No-čeval je tu Poljak Jagodinski. Že od daleč se mu je svetila bela koža, torej je imel obleko iz istega blaga kot mi.
Jagodinski mi je pripovedoval, kako se je konzul spustil s svojimi gospodi v beg takoj, ko je začutil, da so zadaj za njim razbojniki. Za njimi so drle mule, ki imajo to dobro lastnost, da tečejo, kakor hitro vidijo teči konje pred seboj. »Tudi moj konj jo je sijajno ubiral, a se je spodtaknil in sem mu zletel čez glavo v pesek. V nekaj trenutkih sem bil brez orožja, brez obleke in brez denarja. Naši so se ustavili šele tik gora in so nato spustili več saly nazaj, zato sem sklenil počakati, da se naredi din. Že sem 6e hotel vzdigniti, ko sem vas opazil in vas počakal.«
Sonoe je pričelo že močno pripekati in na6 žgati po goli koži. Vrh tega se je pesek tako ugreJ, da se nam je zdelo, kot da hodimo po žerjavici. Poleg vsega smo bili še lačni in žejni kot psi. 2e več dni nismo imeli druge hrane kot sline in še te je zmanjkovalo na vročem soncu.
Okrog poldne smo daleč desno pod gorami zagledali črne šotore. Najini Perzi so naju silili, naj greva z njimi, nemara se bomo tam najedli in napili. Toda midva nisva hotela. Poslovili smo se: Perzi so jo zavili v stran, midva pa sva hitela naprej.
O ljudeh ni bilo nobenega sledu, le daleč tara pod gorami sva videla zopet več črnih šotorov. Kaj hočeva? Tja greva in naj so tudi razbojniki, saj vzeti nama nimajo kaj!
Ko sva slednjič prišla do šotorov, nama je zaklical neki starec: »Le pridita bliže, da vama poplačamo z bičem, ker sta včeraj tako dobro streljala!«
Iz srednjega šotora je stopil mlad, lepo napravljen Perz s škatlo zdravil v rokah. Takoj sem spoznal, da jo last štabnega zdravnika Niederma-
yerja. »Kaj je to?« me je vprašal. »To so zdravila 1 »Zakaj se uporabljajo ti praški?« mi je pokazal enega. — »Ta je za glavobol, ta za revmatizem, ta proti zaprtju...« Razkladal sem mu, kot bi bil zdravnik.
Perz je bil vesel, da je toliko koristnega zvedel. Šel je v šotor in je nama velel, naj mu 6lediva.
V	šotoru 6em zagledal več naših zabojev in der-viša, ki je pred nekaj dnevi izginil s konzulovo mulo. Ko je naju spoznal, je začel sveti mož zabavljati čez nas, češ, kakšni hudobneži smo in da je on samo zavoljo nas prišel ob mulo, ki je bila njegova last. »Kaj govoriš?« sem ga vprašal in ga 6repo pogledal. »O, nič, saj vidva sta dobra človeka, le konzul je hudobnež!«
Poglavar teh poštenjakov jo nama ukazal prinesti kruha in kislega mleka. Derviš je nama tudi pomagal in smo kar z rokami tlačili kruh s kislim mlekom v usta.
Po tem dobrem kosilu sem vprašal derviša, ako ve, kje je mesto Širas in kako bi najhitreje prišli do njega. »Naš konzul ima tam še mnogo zlata. Ako nam boš za kažipota, dobiš lepo nagrado!« Derviš je bil zadovoljen z mojim predlogom. Že smo se hoteli odpraviti, ko so jo primahali Perzi, s katerimi smo se zjutraj ločili. Po kratkem oddihu smo 6e nato skupaj dvignili na pot.
Perzi in kažipot so bili navajeni hoditi bosi. Drugače je bilo z menoj in Jagodinskim, ki naju je pesek strahovito bodel.
V	daljavi 6mo uzrli karavanseraj in poleg njega visoko drevo. »Tam bomo prenočili, ker do mesta je še daleč!« je modroval derviš. Perzi, ki so prišli do prvih šotorov, so nama zdaj med potjo razlagali, da so jih hoteli tam razbojniki pobiti in da eo komaj ubežali.
Jaz sem čedalje bolj pešal. Da ne bi drugih zadrževal, sem rekel Jagodinskemu, naj gre s Perzi, jaz bom že enkrat do noči ali ponoči prišel za njimi.
Že je 6once zahajalo, ko sem prišepal do starega karavanseraja. Pred vrati je stala drhal raz-
bojnikov in se mi že od daleč posmehovala. Takoj sem se odločil, da ne pojdem tja. Nasproti so mi poslali lepo žensko, ki ni zakrivala obraza. Zapovedujoče mi je kliknila, da moram z njo v seraj.
Mimo visokega drevesa je bil izkopan globok jarek, po katerem je tekla voda. »Žejen sem, pusti me, da se preje vode napijem!« sem odgovoril Per-zijanki na njen ukaz. Zlezel sem v jarek in ee napil vode. Nato 6em preskočil jarek in hajd naprej! Bolje je, da v pustinji poginem, sem sd mislil, kot bi me ti divji ljudje mučili 1 Niti ozrl se nisem nazaj, ko so vpili za menoj, naj počakam.
Za menoj j« pritekel Perz, me zgrabil za roko in me vlekel nazaj. »Ne boj se, nič hudega se ti ne bo zgodilo! Tukaj je tvoj konzul, dobil boš obleko in jesti in piti, kolikor boš hotel!« Pusti me, ne grem s teboj!« Ker me je pa le vlekel za levico, sem ga z desnico sunil 6 tako silo v trebuh, da me je spustil in se zvalil v pesek. Ko je drhal to vi-dela, se je spustilo par mož e puškami za menoj. Zdaj me m nič več bodlo v noge! Kot srna 6em jo pobiral! Perzi so so nekaj časa tekli za menoj, ko so pa videli, da me ne ujamejo in da me tudi kroglo ne dosežejo, eo se vrnili.
Kako sem zatajil svojo vero. — Obsojen na
smrt.
Nenadoma sem opazil, da se pred menoj dviga proti nebu nekaj črnega. Ko sem prišel bliže, sta pa bila dva 6eraja drug poleg drugega! Stopil 6em “ prv®mu.in prisluškoval pri vratih. Bilo je vse trno. Obrnil sem se k drugemu, kjer sem zaslišal pritajeno govorjenje. Ko sem udaril po vratih, je vse utihnilo. Še sem tolkel in klical, naj mi odpro. Zenski glas me je nato vprašal, kaj bi rad. Odgovoril sem, da so me razbojniki oropali, zdaj pa bi rad prenočišča in košček kruha. »Takih mi ne potrebujemo, lahko greš naprej!« Ker le nisem miroval, so se na obzidju nad vrati prikazali ženska in dva moška. Prosil sem jih, naj se me usmilijo, ker bom drugače zmrznil.
»StalSMkl dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Dia za Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva nlica	Telefon 2994 im 2996, Uprava; KoDitarieva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljami K. Ce& Izdajatelj; lian Bakovea. Urednik: Jože Košiček.
I
Izum nevidnega torpeda
Neugnana igralca „torpedo-komedije"
V švicarskem mestu Baslu se je odigrala pred nekim tamkajšnjim sodiščem zanimiva tragikomedija, ki so jo na kratko krstili s »torpedo-komedi-jo«. Pri tej komediji je šlo za nek nov izum torpeda. ki je za toliko drugačen od drugih, da za njim v vodi ni videti nikakega sledu v obliki pen. Tega novega torpeda ne žene po vodi naprava v obliki vijaka, kajti tak aparat ravno povzroči, da ee takrat, ko leti torpedo po vodi, delajo za njim daleč vidne bele pene, ki dostikrat še pravočasno opozore sovražnika, da se pravočasno lahko še umakne. Novi izum naj bi bil predvsem v tem, da ti torpedi ostanejo prav do trenutka, ko zadenejo v sovražno ladjo, čisto neopaženi in tako dosežejo bolje svoj namen, če bi ta izum res tako deloval, kakor se to lepo sliši, bi gotovo vojni mornariški krogi z največjiin zanimanjem in upanjem segli po njem. Tako pa...
Prvi torpedo - izginil pod vodo
»Izumitelj« tega najnovejšega torpeda, neki Baselčan, si je dal pred dvema letoma to svojo zamisel patentirati. Toda že takoj prvi tak torpedo, ki ga je izkonstruiral z nekim svojim prijateljem in napravil z njim prve poizkuse na reki Renu, je izginil na dnu reke brez sledu.
Približno v istem času pa je prišel na enako misel tudi nek inženjer, ki je svoj izum tudi dal patentirati. Kako daieč so do takrat uspeli njegovi poizkusi, pa ni znano.
Oba izumitelja sta si segla v roko in sklenila, da si vendar zaslužita s svojo vsekakor originalno zamislijo nekaj denarja, kar je bil prav za prav njun glavni namen. Kljub temu, da so prvi poizkusi ostali gotovo brez večjega uspeha, nista hotela odnehati. V resnici se jima je posrečilo, da sta s svojim izumom zbudila zanimanje celo v francoskem mornariškem ministrstvu. To ministrstvo je odposlalo v Basel nekega svojega inženjer-ja, ki naj bi se prepričal o tej pomembni iznajdbi, v koliko bi mogli odslej naprej uporabljati kot novo uspešno sredstvo v bodočih pomorskih bitkah.
Drugi - eksplodiral
Predno pa je prišlo do teh poizkusov, sta oba »izumitelja« z največjo vnemo iskala človeka, ki bi bil pripravljen z denarjem priskočiti na pomoč, da tako ne bi ostalo samo pri idejni zamisli »velikega izuma«. Res sta ga našla. Bil je to neki premožni trgovec iz Ziiricha, ki se je izjavil za pripravljenega, da da v ta namen na razpolago večjo vsoto denarja. Pri tem je seveda tudi on mislil, da mu utegne ta nenavadna stvar prinesti naenkrat brez večjega truda lepo premoženje. Sprva ni bil sicer nič kaj navdušen, da bi tvegal svoj denar za stvar, ki ji ni dosti zaupal, končno pa sta ga »izumitelja« do dna duše prepričala, da se ne bo izteklo brez večjega uspeha. Niti malo
pa ni več podvomil tedaj, ko sta mu predložila o tem izumu neke vrste spomenico, v katero sta naslikala z živimi barvami novi torpedo, ki za seboj ne pušča nikakšnih sledov, dokler ne zadene v sovražno ladjo. Mož je segel v žep in potegnil iz njega 5000 frankov.
Na nekem jezeru naj bi se kmalu nato morali pričeti odločilni poizkusi. Spustili so torpedo v vodo, valovi so se visoko zapenili, naenkrat pa se je zaslišal silen pok. Nastala je silna eksplozija. Torpedo je razneslo na vse strani. Manjši kos, ki se je pri tej eksploziji odtrgal od torpeda, je težko ranil nekega preveč radovednega gledalca.
Kazen, pa še vedno upanje
Vsa ta smešna, pa obenem žalostna zgodba je prišla pred sodišče. Tožil pa ni morda oni zuriški trgovec, ki je založil denar, pač pa eden
Večina je tega prepričanja, da po zaporih, kjer je najmanj, oziroma kjer bi moralo biti najmanj možnosti, da se razpase nemoralno življenje, nimajo nikdar opraviti s takšnimi stvarmi. Vendar se marsikaj takšnega in podobnega izve ravno izza debelih zidov jetnišnic. Pri nas se takšne stvari prav mnogokrat najbrž ne dogajajo, saj ljudem sploh ne pride na misel, da bi raznašali take novice. Gotovo pa nimajo preveč povoda za to. Bolj pogosto, morda tudi bolj korajžno pa pišejo tuji listi o te vrste zanimivih dogodivščinah.
od izumiteljev, češ da ga je drugi izumitelj, njegov tovariš, prevaril. Tako je kmalu tudi širša javnost zvedela za »zanimive« poizkuse z novimi torpedi ob nekem švicarskem jezeru. Če ne bi izdala tovariša drug drugega, ker sta se čutila oba »potegnjena«, bi najbrž še danes ne vedel nihče o tem, saj se že celo samo poizkusi delajo ponavadi v največji tajnosti. Tako je posegel s svojo besedo vmes tudi državni tožilec in spravil oba preveč duhovita izumitelja na zatožno klop. Njun zagovornik pa je skušal sodnike prepričati o tem, da sta oba možakarja delala vse to v najboljši veri, ker da jih je tako prevzela želja po novih izumih, da sta celo sama trdno verovala v svoje velike uspehe. Toda tudi ta zagovor jima ni prizanesel z vsaj pogojno obsodbo zaradi prevare. Kakor prej, tako tudi še sedaj oba obsojenca vsakomur govorita o velikem pomenu svojega izuma, ki da bo prinesel popolon preobrat v vse pomorsko vojskovanje. Pa ne samo to, da se še vedno nista popolnoma streznila in uvidela, da vsak ne more bili izumitelj, celo o teni sta prepričana, da bosta kaj kmalu našla še kakšnega drugega človeka, ki jima bo z denarjem priskočil na pomoč, da uresničita svoj, sicer zanju res lepi načrt.
Na Francoskem so tudi v tem oziru precej iznajdljivi kot pri nas, ali morda tudi drugod. Pred kratkim je obravnavalo neko pariško sodišče primer, ki je gotovo prav značilen ne samo zato, kakšno je na Francoskem moralno življenje po zaporih, pač pa je tudi nekako merilo, kakšno more biti to življenje šele tam, kjer je več svobode.
Na zatožni klopi je sedel kaznilniški čuvaj, ki je dajal kar v najem eno kaznilniških celic, ki je bila, da je več »nesla«, tudi najudobneje urejena. Ta celica je bila namenjena za medsebojne obiske moških in ženskih kaznjencev. Tak obisk je ta kaznilniški čuvaj računal po nekako 1300 Din našega denarja. Kdor je plačal to vsoto, je mogel biti v omenjeni celici kar po cele ure in početi, karkoli se mu je zljubilo.
Do tega odkritja Je priSlo prav za prav po čudnem naključju. Neka mlada bankirjeva žena je tudi prišla na zatožno klop, in sicer zaradi tega, ker je skušala svojega moža rešiti iz zapora. Prihajala je vsak dan na obisk k svojemu možu, razume se, da nikdar ne praznih rok. Možu je nosila v zapor najfinejše delikatese in steklenice šampanjca. Posebno je rada prihajala na večer, ter vedno prinesla tudi večerjo. Toda pri njenem zadnjem obisku je imela s seboj še nekaj drugega. Ker so ji bile iz časa njenega obiskovanja dobro znane razmere v zaporu in ker je tudi že na prvi pogled kazala videz, da ni zmožna nikomur napraviti niti najmanjše krivice, je 'postala že kar nekam domača. Pri obiskih si je lahko prav dobro ogledala ključe od celice, ki si jih je dala potem doma napraviti zase, oziroma za moža. Zadnji večer je torej te ključe prinesla s seboj v celico. Možu se je na ta način posrečilo, da je ušel iz zaporov ter pobegnil v Belgijo in bo za to moral tudi odgovarjati zaradi ponarejenega potnega lista, za katerega je poskrbela tudi njegova iznajdljiva žena.
Bankirjeva žena je tedaj, ko je mož pobegnil na svobodo, še nekaj časa sama ostala v celici. Ko je prišel v celico čuvaj in začel povpraševati, kje je mož, ga je žena za božjo voljo prosila, naj ne razburja sebe in še drugih, kajti mož da se bo vrnil že čez pol ure. Čuvaj se je vendar le uklonil ženskim prošnjam in tudi prisiljenim sol-
Angleški rekruti pri vajah s težko strojnico
Prvi nemški zrakoplov »Graf Zeppelin«, ki se je leta 1900 vzdignil nad Bodenskim jezerom v zrak
Obiski v zaporu po 1300 Din
zam. Medtem ko je žena s svojim neprestanim govorjenjem dolgo časa zadrževala čuvaja, da ni mogel iti proč in natančneje poizvedeti, kje je zaprti bankir, je ta že mirno lahko prestopil mejo in odšel v Belgijo.
Za ta beg premetenega bankirja in njegove žene mora sedaj seveda tudi odgovarjati omenjeni kaznilniški čuvaj, ker se je izvršil pač vsaj deloma po njegovi nepazljivosti. Pri zasliševanju pa so prišle na dan tudi druge stvari, ki jih je ta čuvaj počenjal v svoji odgovorni službi. Zvedeli so tam tudi za vse tiste zgodbe, kako je oddajal v najem kaznilniško celico za medsebojne obiske moških in žensk za vsakokratno najemnino 1300 dinarjev.
Programi Radio Ljubljana
Petek, 12. marca: 11 Šolska ura: Turisti v živalstvu (er. Rafael Bačar) — 12 Po naših logih in gajih (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Kalmanove operete (Radijski orkester) 14 Vreme, borza — 18 Zenska ura: Žena in karitativno delo (gdč. A. Lebarjeva) — 18.20 Citraški koncert (ploščo) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stane Leben) — ID čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19 Nao. ura: Zgodovina slovenskih bank (g. urednik Drago Potočnik) — 19.50 Zanimivosti — 20 Večer skladb Richarda Wagncrja. Sodolujcjo: gn. Mila Kogojeva, gdč. Zvonimira Zupevčeva in Radijski orkester — 22 Cas, vre* me, poročila, spored — 22.30 Angloškc plošče.
Drugi programi
Petek, 12. marca: Belgrad-Zagreb: 20 Koncertni večer — Dunaj: 19.30 Lortzingova komična opera «Oba strelca« — 21.30 Plesna glasba • — Budimpešta: 19.50 Vokalni in solistični koncert — 21.10 Plošče — 22.05 Plesna glasba — 23 05 Ciganska glasba — Trst-Milan: 16 Celistični koncert — 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Pictnijeva opereta »Kvartet vagabundov« —. Praga: 19.15 Spevoigra — 20.45 Simfonični koncert. — Varšava: 20 Mednarodno tekmovanje Chopinovih del — Hamburg: 20.10 Cornellusova komična opera »Bagdadski brivec« — Lipsko: 20.10 Woberjova opera »Preči ozn.- — Koln: 20.10 Vojaški večor — Frankfurt: 20.10 I. Veliki plesi, II. Prohaskova dela — Monalcovo: 20.10 Brandts-Bujrsova komična opera «Ulysses« — Bero-miinster: 20.15 Švicarski večor — Monic Ceneri: 20.45 Orkester in čelo — 21.45 Operno arijo — Bukarešta: 20.15 Simfonični koncert — Strassbourg: 21.30 Gledališki večer — Paris-Radio: 19.30 Komorni koncert —, ‘M Simfonični koncert — Pariš P T. T.: 20.55 Masse-notova opora »Ariano«
Obvestila
Opozarjamo na nocojšnji koncert poljske in argen^ tinsko moderno glasbo v mali filharmonični dvorani. Spored bodo izvajali pianist prof. Pavel Sivic, sopranistka ga. Milena Štrukelj-Vcrbičeva in kons. Marta Osterčeva iz šole prof Janka Ravnika. Na sporedu so samospovi s sprcmljcvanjem klavirja in klavirske točke iz mode,rne poljske in argentinske literaturo. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbeno Matice.
XXII. prosvetni večer, zadnji večer v tej sezoni, je bil določen za prodavanje o naši narodni bitnosti. Ker pa je bil g. predavatelj prezaposlen z drugim de*, lom, se bo to predavanje preneslo na prih. jesen. Da-, nes zvečer pa nam ho g. univ. docent dr. Valter Bohinec s številnimi skioptičnimi slikami pokazal, kako drugi narodi skrbc za svoje naravne lepote. Opisal bo nam lepoto jelostonskega parka, kjer rastejo drovesa po dva do tri tisoč let. Lepota teh parkov privabi vsako leto ogromne množico turistov in tujcev v svojo kraljostvo. Opisal nam bo tudi lopoto Afrike predvsem Albertovoga narodnega parki-, kjer žive šo lovi, bivoli v svoji svobodi. Predstavil nam bo tudi švicarski zaščiteni park, daljo, kaj stori Nemčija, Avstriji!, Francija in Italija za svojo naravne lepot" '- ' '-*■—
~------•* ••• *	» UJV uu^utiiu	ju	.
slovanske državo Tudi naše zaščitne po&rAjine kot dolina Sedmerih jezer. Obet uk n bara razno podzemske jamo tromo obiskali s romočjo slik. Vljudno vabimo k
temu predavanju vse one. ki ljubijo naravo, ki ljubico živali in rastlinstvo. Predprodaja vstopnic v Vxosi«;Uu zvezi, Miklošičeva cesta 7. Sedeči 3, stojišča a Din. za dijake 1 Din,
»želite, prosim?«
»Gulaž, veliko pivo in psa.«
»Psa?«
»Da, za vsak primer zaradi gulažat«