Sindikati in iavna razprava o osnutku zakona o združpnfim Holn
Do slehernega delavca
Po seminarjih v Portorožu in Ljubljani je predsedstvo RS ZSS sredi aprila sprejelo akcijski načrt delovanja sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. Načrt predvsem poudarja, da bodo sindikati v javni razpravi o kodeksu samoupravljanja delovali tako, da bodo dosegli najširšo seznanjenost delavcev v vseh temeljnih in drugih organizaci-jah združenega dela, hkrati pa tudi spodbudili kar najbolj množično in organizirano zbi-ranje in sporočanje piipomb in predlogov za spremembe in dopolnitve »male ustave«. V vseh delovnih okoljih, na kar sindikatj še posebej opozarjajo, pa naj bi kritično ocenili dosedanji razvoj samoupravnih odnosov in se s stališča predlaganih zakonskih rešitev do-govorili za odpravl.janje pomanjkljivosti pri uresničevanju ustavne vsebine in načinov sa-moupravne organizirmiosti v združenem delu. Razprave o osnutku zakona o združenem delu bodo po kolektivih maja in junija, izjemoma pa še v začetku julija, pred letninii dopusti. V tera času bodo v več kot 20 organjzacijah združenega dela v Sloveriiji (o ljub-Ijanskih akcijah kasneje) pripravili problemske razprave o vsebinsko zaokroženih področ-jih osnutka zakona o združenein clclu.
Omenjene naloge pomenijo načrtno nadaljevanje uveljav-ljanja ustavne vsebine samo-upravnih odnosovv združenem delu, torej so sestavni del vseli ostalih družbeno političnih ak-tivnosti sindikatov na osnovi sklepov 8. kongresa ZSS in iz-polnjevanja posameznih nalog kot celote. Sinddkati in SZDL sta v skladu s svojo družbe-no politično vlogo isn naloga-mi neposredno odgovorna po-litična nosilca in organizator-ja javne razprave o osnutku zakbna o združenem delu. Pri tem so sindikati neposredni nosilci te aktivnosti v temelj-nih in drugih organizacijah združenega dela, skupno s SZDL pa tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, medtem ko organizacije SZDL organl-zirajo, vodijo in usmerjajo razprave v krajevnih skupno-stih, družbenih organlzacijah in društvih. Celotno aktivnost na ravni republike in v obči-
nah bodo usklajevale komisi-je za spremljanje uresničeva-nja ustave pri izvršnem komi-teju predsedstva CK ZKS ozi-roma pri komitejih občinskih konferenc ZKS. Predsedstvo RS ZSS je na svoji zadnji seji imenovalo tudi sekretariat za organizacijo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, v katerem so Ivan Kuko-vec, Franca Gerbec, Slavko Grčar, Dušan šinigoj, Janez ginkavec, Igor Uršič in Stane Zupančič.
V akcijskem načrtu delova-nja sindikatov v javni razpra-vi o osnutku zakona o zdru-ženem delu je dan poseben poudarek vlogi in položaju ob-činskih sdndikalnih organizacij, kar vedja razumljdvo tudi za ObSS Ljubljana-Center. Nosi-lec operativnlh nalog v zvezi z organiziranjem, vodenjem in usmerjanjem javne razprave v temeljnih in drugih organiza-cijah združenega dela v Centru
bo komisija ObS ZSS za sa-moupravljanje. Pri tej komi-siji bo deloval poseben sekre-tariat za organizdranje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, v katerem so razen sindikalnih delavcev še predstavniki OK SZDL, OK ZSMS, OK ZKS in po potrebi tudi drugih organizacij. Nalo-ge sekretariata se ne razlikuje-jo od nalog enakega sekrata-riata na republdški ravni, s tem, da je glavni poudarek de-lovanja v občini aktivnost y osnovnih oirganizacijah sindi-kata in zagotavljanje množič-nega vključevanja delavcev v javno razpravo. Komisija za samoupravljanje pri vodstvu ob&inskih sindikatov bo, seve-da, če bo to potrebno, ustano-vila še posebne delovne sku-pine za posamezna vsebinska področja iz osnutka zakona o združenem delu.
Nadaljevanje na 3. strani
Nadaljevanje s  1.  strani
Poleg ustanovitve občinske-ga političnega aktiva za vse-binsko usmerjanje in vodenje javne razprave o osnutku za-kona o združenem ctelu pred-sedstvo občinskega sveta ZSS organizira še enega ali več se-minarjev za člane aktiva. Na njiii jih bo seznanilo s pome-nom in temeljno vsebino os-nutka zakona, z načrtom ce-lotne akcije v občini, s kon-kretnimi zadolžitvami, z nji-hovo vlogo v javni raapra-vi in z načinom delovanja. Med nalogami, ki čakajo naše sindikate naj omenimo, da bo moralo dati predsedstvo ObS ZSS najkasneje do 20. ma-ja skupno s svojo komisijo za samoupravljanje in v dogovo-ru z vodstvi občinskih odbo-rov sindikatov in OK SZDL, pobudo za organiziranje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v samouprav-nih interesnih skupnostih v Centru, hkrati pa bo moralo predsedstvo občinskega sindi-kalnega sveta aktivno sodelo-vati v tem delu javne razpra-ve o »mali ustavi«. Slednjič bosta komisija za samouprav-Ijanje pri občinskih sindikatih in njen sekretariat spremljala potek celotne javne razprave v Centru in sproti dajala vsa potrebna pojasnila in predla-gala ustrezne ukrepe organom sindikata in zveze sindikatov za zagotovitev uspešnosti pri uresničevanju ciljev javne raz-prave o osnutku zakona o zdru-ženem delu. Na tej podlagi bo-sta komisija in sekretariat pri-pravila zaključno porofiilo o poteku in rezultatih javne raz-prave. Komisija za samouprav-ljanje bo morala ObS ZSS pred-ložiti to poročilo najkasneje do začetka septembra, tako da ga bo moč obravnavati na pro-blemski konferenci zveze sin-dikatov v Centru, ki naj bi bila najpozneje do 25. septemb-ra. Konferenca ZS je sestavlje-na po frontnem načelu, tako da na njej sodelujejo razen delegatov občinskih sdndikatov tudi delegacije ostalih družbe-nopolitičnih organizacij v Cen-tru.
Občinskim odborom sindika-tov bodo za njiliovo sodelova-nje v javni razpravi nudili vse-stransko pomoč republiški od-bori sindikatov Slovenije, še zlasti pri spreminjanju samo-upravnih odnosov v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela v smislu uveljav-ljanja rešitev v neposredni sa-moupravni praksi, kot so opre-deljene z osnutkorn zakona o združenem delu.
Že uvodoma smo omenili,da je načrt delovanja slovenskih sindikatov v javnd razpravl predvideval, da bodo v več kot 20 organizacijah združenega dela v Sloveniji, med njimi tu-di v Centru, organizirali pro-blemske razprave o vsebinsko zaokroženlh področjih osnutka zakona o združenem delu. V Centru bodo te razprave po-tekale po naslednjem progra-mu: Iskra — ongandziranost TOZD na psnovl ustavnih na-čel in njihovo samoupraviio povezovanje na podlagi do-hodkovnih odnosov in panož-nega načela v delovni organi-zaciji, sestavljenl organizaciji in v skupnosti organizacije zdTuženega dela; Mercator, Ži-to, Ljubljanske mlekame in ostali — obldke im naftini adru-ževanja dela in sredstev, s po-sebnim poudarkom na dohod-kovnih odnosih med proizvod-njo in trgovino; Slovenija ce-ste — uveljavljanje delegatskih načel za uresničevanje neodtuj-ljivih pravic delavcev v TOZD preko delavskih svetov, delega-tov in delegacij v krajevnih skupnostih ter samoupravnilh. interesnih in družbeno polltič-nih skupnostih; Klinični cen-ter — samoupravno združeva-nje dela in sredstev v zdrav-stveni dejavnosti; Zelezniško gospodarstvo Ljubljana — vlo-ga in naloge samoupravne de-lavske kontrole in organav druž-bene samozaščite in Univerza — uresničevanje samoupravlja-nja delavcev v visokošolskih organizacijah združenega dela.
Javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu za-čenjamo ta mesec idejno in akcijsko okrepljeni in veliko bolj odgovorni ter zadolžemi nadaljevati bitko za nove sa-moupravne odnose na ustav-nih načelih. Spričo tega bosta tako sindikat kot SZDL vso svojo aktivnost usmerila v sa-moupravna okolja, od TOZDT do krajevnih skupnosti in SIS,
Zato moramo storiti vse, kakor je na Portoro&kem se-minarju dejala Ivanka Vrhov-čak, generalna sekretarka RS ZSS, da bi se delavci in dru-gi delovni ljudje kar najbolj množično in organizirano iz-rekli o osnutku zakona, pove-dali svoje pripombe in predlo-ge za njegovo boljšo vsebino.-Ne gre naroreč pTezreti dejst-va, da predstavlja zakon o združenem delu skupno z usta-vo temelje, na katerih raste celovit sistem samoupravnega združenega dela in bo zavoljo-tega odločujoče vplival na or-i ganiziran pohod združenega dela na zadnje okope etatizma v naši družbi.                    I. V.