SAMOPRISPEVEK—SOLIDARNOSTNA AKCIJA LJUBLJANSKIH OBČANOV GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK • LETO VII • ŠTEVILKA 10 • OKTOBER II. 1971 Prizadevanju za uspeh referenduma S samoprispevku Akcija v polnem teku Mi j . leni trenutku že lahko zapišemo, da bi v naši občini težko našli koga, ki ne bi bil vsaj v glavnem ^njen z akcijo o samoprispevku za petletno izgradnjo otroških vrtcev in osnovnih šol. Približujemo 'Ji trtnemu stopnjevanju te akcije, ki bo doživela svoj višek na referendumu 21. novembra, ko bomo * ls°vanjem rekli svoj da ali ne. jji v teh dneh dobro nedavna seja občinske-|(l ®"cijskega odbora za uvedbo K prispevka. Bila je v četrtek 'jJi V°^11 Pa j° je predsednik Wčine občine ing. Slavko 1 J1*1, kije obenem tudi pred-; ^ odbora. Po programu v akcijskem odboru so se 1 ,esetega septembra sestali Hudniki krajevnih skup-,eti o; 1,1 Sole m vrtci 1980 ,,.(1. V petletnem načrtu samo-[jolJI^Pcvka so v naši občini rei S^anrirane gradnje nasled-tiie >ii , diskih objektov: pri-■J5ek na Dobrovi (1972) '.«!f?*rannrane gradnje nasled-Iskih objektov: pri-Jvth,;:." na Dobrovi (1972), ni nltt|dek na Brezovici (1972), ,oi^Va šola v Horjulu (1974), I ^>la na Viču (1974), in ,,'ti tv !dck na Vrhovcih (1976). ” n, .e!a 1980 pa je prcdvklc-..^^adnja šolskih objek- ;3 |(i'.“a •'skofljici, v KS Kritn-v Bonifaciji in Pre-nj?. ’ k temu pa še telovadil |, ' v Vclikili Laščah in na ij (ov okviru samoprispevka >l,: (L Planirani sledeči vrtci: na Mici (1972), v KS Malči li-J, 0973), na Viču (S-6, /P j. P), na Vrhovcih (1974) saJ' Murglah (1975). Izven jn v oraHnit %.(* novib vrtcev dalje še ni # p, . v[ljena, zajela pa bo naj-^•»ta območja, kjer bodo i1 v.ts ta program stoji in I' IZ® * izidom referenduma iv VSJnioprispevck. A Vr;"''prispevka je v gradnji še v KS Krim-Rudnik. nosti. Na tem sestanku so obravnavah zadevno organiziranost na terenu, kjer že skoraj po vseh krajevnih skupnostih delujejo akcijski odbori. Sestavljajo tudi skupine za organizacijo zborov volivcev, posebej posvečenih samoprispevku. Ti zbori bodo od 15. do 30. oktobra. Po krajevnih skupnostih delujejo v tem smislu tudi politični aktivi. 22. IX. je organizirala občinska konferenca SZDL sestanek s predsedniki krajevnih organizacij. Namen sestanka je bil neposredni dogovor za akcijo na terenu. To akcijo uvajajo sklici političnih aktivov. 11. 10., na dan izida Naše komune bo o samoprispevku razpravljala tudi občinska konferenca SZDL na svoji razširjeni seji. Predsednik občinske konference SZDL Vili Belič je označil sodelovanje s političnimi organizacijami na terenu kot zadovoljivo. 29. IX. so se sestali direktoiji delovnih organizacij in predsedniki delavskih svetov, ki so opozorili na potrebo po racionalnosti gradenj in so zahtevali strogo namenskost uporabe s samoprispevkom zbranih sredstev.-V delovnih organizacijah se bodo v ta namen sestali delavski sveti in kolektivi. Mestna sindikalna organizacija se prav tako vključuje v akcijo, predvsem informativno in akcijsko - organizacijsko. V okviru TIS so se 28. IX. sestPli ravnatelji osnovnih šol in so se dogovorili za posebne roditeljske setanke. O tem se je v okviru občine dogovoril že tudi aktiv šolskih ravnateljev. V akcijo za samoprispevek so se vključile prav vse družbenopolitične organizacije v občini. Tako je občinska organizacija ZKS poleg drugega organizirala sestanek s sekretarji osnovnih organizacij v delovnih organizacijah in po krajevnih skupnostih. Kakor naši bralci že vedo, je eden od nosilcev akcije za uvedbo samoprispevka tudi Naša komuna. Ta je začela s tovrstno akcijo že konec junija, do referenduma pa bodo izšle kar štiri številke v znamenju samoprispevka (od tega ena dvojna), peta pa bo prinesla rezultate referenduma. Ta številka, ki prinaša najbolj potrebne materiale za razprave o samoprispevku, je izšla v nekoliko povečani nakladi 16.500 izvodov, kar predstavlja doslej rekord. Prihodnja števUka bo izšla 15. novembra, to je neposredno pred referendumom, za katerega bo še prispevala k primernemu razpoloženju občanov. SaS m Njim in njihovim vrstnikom - zrelim ljudem leta 2000 - je namenjen naš samoprispevek! k * y ,|hed razprav o starostnem zavarovanju kmetov - 3. okto-i h Laščah, razgovor je vodil član izvršnega odbora ob* 4t)L Slavko Kobe Gospodarsko polletje: dohodek višji — izgube številnejše Kaj novega je prineslo v gospodarsko življenje vznemirljivo prvo polletje? Ocena na prvi pogled bi imela takšno podobo: za 31 odstotkov višji dohodek (vsi podatki so primerljivi z istim obdobjem lani), hkrati pa nič kaj spodbuden podatek, da so izgube v gospodarskih organizacijah porasle za več kot 22-krat, dalje so terjatve porasle celo za 48 odstotkov, obveznosti pa za 39 odstotkov . . . Kot smo omenili, je celotni dohodek v občini porasel za 31 odstotkov, na kar sta največ vplivala trgovina in gradbeništvo, medtem ko se je celotni dohodek v stanovanjsko komunalni dejavnosti znižal za 3 odstotke. Na področju industrije se je dohodek povečal za 26 odstotkov (SRS za 27), organizacije, ki so zabeležile nadpoprečni porast dohodka, so Tobačna tovarna - 39 odstotkov. Tovarna vijakov za 45 ter Ilirija in Ljubljanske opekarne za 32 odstotkov. Celotni dohodek v kmetijstvu zaostaja v primerjavi s podatkom za republiko za devet indeksnih točk (porast beleži 28 odstotkov). Vodilno podjetje v kmetijstvu Agrokombinat Barje, na katerega odpade kar 80 odstotkov celotnega dohodka v kmetijstvu, pa je v prvi polovici leta povečal dohodek za 25 odstotkov. Porast dohodka v trgovini je enak porastu dohodka za trgovino republike, pa tudi Mercator, ki ustvari 99 odstotkov vsega dohodka v trgovini občine oziroma 53 odstotkov celotnega dohodka v gospodarstvu, izkazuje za to obdobje isti odstotek. V gradbeništvu je dohodek v primerjavi z republiškim podatkom najbolj porasel (za sedem indeksnih točk), v tej veji gospodarstva pa je zastopan tudi rekorder, če lahko to tako imenujemo in sicer Podjetje za urejanje hudournikov, ki je dohodek povečalo kar za 68 odstotkov. Omeniti velja še 41-odstotno povečanje dohodka pri Llcktroprojektu ter za 27 odstotkov nižji dohodek pri Emona-projektu. Naj naštejemo še nekaj podatkov za ostale panoge gospodarstva: v gozdarstvu porast za 23 odstotkov, v gostinstvu za 21 odstotkov (najbolj pri Gostilni Vrhovci, 43 odstotkov), v obrti za 18 odstotkov (republiški podatek znaša 33 odstotkov), tu seje več kot 100-odstotno povečal dohodek v Obrtnem servisu Trnovo, Žimnici in Pleskarstvu, v stanovanjsko-komunalni dejavnosti pa seje celotni dohodek znižal za 3 odstotke. To povečanje dohodka pa temelji na povečani celotni realizaciji, večjem porastu obsega proizvodnje in seveda višjih cenah. Isti faktorji so vplivali tudi na porast dohodka za razdelitev, ki je za 21 odstotkov večji. Ob primerjavi dohodka na zaposlenega-po* posameznih področjih pa je opazno povečanje produktivnosti poslovanja v vseh panogah gospodarstva. Produktivnost se je za več kot tretjino povečala v kmetijstvu in gradbeništvu ter za več kot polovico v stanovanjsko-komunalni dejavnosti. Tudi glede zaposlenosti je bil v prvem polletju storjen korak naprej - čeprav ne velik, saj seje število vseh zaposlenih povečalo na 11.415 delavcev, kar je za več kot 3 odstotke. Uspešnost poslovanja gospodarskih organizacij pa je razvidna tudi iz višine prikazane izgube. V lanskem polletju sta izgubo izkazovali le dve organizaciji, v letošnjem polletju pa seje število le-tch povzpelo na pet. Izgube so porasle tako za več kot 22-krat. Največja teža izgube odpadcana pdoročje industrije in sicer 96,7 odstotka. Prav v tej veji pa Savske elektrarne izkazujejo kar 91,3 odstotke izgube. Nastalo izgubo podjetje razlaga z nespremenjenimi tarifami za prodajo električne energije, istočasno pa so zaradi tega v podjetju precej porasli stroški poslovanja. Izgube ostalih oiganizacij: Tovarne elektronskih instrumentov Iskra Horjul, Hoje in obrata Istravino cxporta niso tako problematične in bodp po predvidevanjih pokrite že v tretjem trrimesečju, medtem ko se bo izguba pri Galanteriji Podpeč in Savskih elektrarnah pojavljala še v devetmesečnem in zaključnem računu. Kako pa so se gibali osebni dohodki? Poprečni osebni dohodki so sc v prvem polletju povečali za 288 dinarjev ali za 23 odstotkov, hkrati pa so tudi višji za 103 dinarje od republiškega poprečja. Absolutno najvišji osebni dohodki so bili doseženi v gradbeništvu, industriji, gozdarstvu, trgovini in obrtni dejavnosti. Nižje osebne dohodke pa so izplačevale Gostilna Vrhovci, Galva-notehnika, Kamnar ter industrijsko montažno podjetje KIP. JANJA DOMlTROVlC mrngagm mmmmm * OB PRIPRAVAH NA USTANOVITEV OBČINSKE KONFERENCE ZMS MLADI V OBČINI Še lani je bilo v krajevnih skupnostih naše občine deset mladinskih klubov. Letos je samo še eden. Podatki kažejo, da v raznih forumih nismo prišli dlje kot do ugotavljanja določenega stanja na področju dela mladine, ki je bilo že lani vse prej kot pa zadovoljivo, Povečini so bili klubi seštevek nekaterih površno organiziranih rekreacijskih dejavnosti (poslušanje plošč, namizni tenis, ples), ki niso bile odraz interesov večine mladih iz krajevne skupnosti niti barometer odzivnosti drugih organizacij, ki bi delo klubov dopolnjevale in gradile na privlačnejši vsebini. Za vodenje klubov je mestna konferenca ZMS Ljubljana v letu 1969/70 usposobila 128 mladih aktivistov, da bi že enkrat prešli ugotovitve, da predvsem zaradi slabe organizacije mladina v klube ne zahaja v večjem številu in zato ne mo- ’ rejo pritegniti interesno različno usmerjene mladine, da poprečno komaj 11 % mladine iz določenega območja vključujejo klubi in da so skoraj povsod neustrezni prostori. Za izboljšanje dela so vodstva klubov v neki anketi mestni konferenci mladine predlagala predvsem večje sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti in občini ter bolj sistematično izobraževanje kadrov. Kolikor pa so mladi prek svoje organizacije v Ljubljani na mestnem nivoju, zlasti pa še v krajevnih skupnostih uspešni, pa mislim, da morajo sami odgovoriti, da se nehamo že enkrat spraševati, kje je mladine s svojo organizacijo, klubom . . . Ali je klub edina oblika združevanja mladih v krajevni skupnosti? Ali ni marsikje športno društvo, drugje kulturno prosvetno društvo itd. prav tako in za marsikoga tudi edina možna oblika zbliževanja, zadovoljevanja interesov ob zdravju koristnem izpopolnjevanju skopo odmerjenega prostega časa. V vseh tako imenovanih specializiranih organizacijah imamo predvsem mlade občane (vajence, delavce, dijake, študente), prav iz teh vrst pa pogrešamo danes ustvvarjalne sodelavce v krajevni samoupravi in vodstvih družbenopolitičnih organizacij, ki bi prispevali k sprotnemu in boljšemu reševanju vseh vprašanj v krajevni skupnosti. krajevni skupnosti, zlasti pa od aktivnosti nastajajoče občinske organizacije zveze mladine. BINF Na cestah nič novega Na zadnji skupščinski seji so bile na tapeti zopet ceste ali bolje vzdrževanje cest četrtega reda in mestnih ulic. Iz razpoložljivih podatkov o naraščanju števila motornih vozil je razvidno, da se je na območju naše občine število avtomobilov v zadnjih petih letih podvojilo, ,,cestna podoba" pa se ni niti za spoznanje spremenila. Ne mislimo, da ceste niso bile asfaltirane, le dobri stari makadam ostaja in po- staj^ iz dneva v dan klavrnejši. 'e ponovimo, daje le pet odstotkov cest v občini asfaltiranih, da so le-te bile grajene za drugačne namene, da vse potekajo po nehvaležnih barjanskih ali gorskih tleh, da zimsko vreme vsako leto pusti trpke posledice na cestah, potem morda TRI NAPAKE — TRIJE POPRAVKI V prejšnjo številko Naše komune Vll/9 so se vrinile tri napake, od tega ena hujša. Zanje se bralcem in še zlasti neposredno prizadetim opravičujemo, tistim pa, ki so nas nanje še posebej opozorili, se na tem mestu še enkrat zahvaljujemo. Istočasno objavljamo namesto napačnih pravilne informacije. VODOVOD IZ PRESEKU V NOTRANJE GORICE. Pod naslovom „Vodovod do Podpeči" nam je novinar Milovan Dimitrič poslal napačno vest, da so si prebivalci Podpeči priborili vodovod in da že zakopavajo cevi proti Vnanjim Goricam. Vse kaže, da je novinar nasedel neznani šali delovodje oziroma človeka, ki se je tako predstavil na mestu gradnje vodovoda. Na to napako nas je prva opozorila Olga Mohorič iz Podpeči 63, za njo pa še ing. Polde Pristavec, Jezero 7, Pre-setje. Naposled se je oglasil v uredništvu Franc Sluga, železniški upokojenec. Po njegovem pripovedovanju popravljamo prvotno dezinformacijo. Podpeč ima svoj vodovod že pet let. Sedaj so napeljali vodo iz Podpeči v Notranje Gorice. Vred--nost del, izračunana v letošnjem letu, je 45 milijonov SD. Od tega so dobro polovico prispevali občani v obliki samoprispevka in prostovoljnega dela, (na obseg teh del dobro kaže podatek, da so samo pri zasipavanju cevi porabili 400 kub. m zemlje). Lesni kombinat Podpeč je k temu prispeval 330,00 ND. Z gradnjo vodovoda so začeli že leta 1968, gonilna sila vse akcije pa je Janez Selan, predsednik krajevne skupnosti Notranje Gorice-Plešivica. V letu 1972 je predvidena druga faza izgradnje vodovoda na i: direktni priklop No- tem območju: tranjih Goric na zajetje v Podpeči, kar bo zagotovilo zadostno količino vode za vse porabnike v Notranjih Goricah in Plešivici, dana pa bo tudi Ji-..( možnost za podaljšek vodovoda proti Vnanjim Goricam. V isti številki Naše komune je pod naslovom CESTA ZGANILA TURIZEM poročal o povezavi Planinke pod Krimom s svetom novinar i(; u r * P , | 0 1» L « <,, • vikom!. [p^ luMiUi VW.Hi Andrej Arko. Poleg drugega je zapisal, da so v okolici tega kraja postavili že deset počitniških hišic. rr j? počitniških hišic. Vest ni popolnoma točna, deset in še več je zaenkrat šele odkupljenih parcel za postavitev takšnih hišic, le na eni pa so postavili tudi že temelje. Ta popravek, kot tudi naslednjega, nam je prav tako posredoval ing. Pristavec. CESTNI, NE ŽELEZNIŠKI MOST V PODPECI. Gre za slikovno uganko, ki jo je pravilno rešil Srečko Kušar, Notranje Gorice 69. Na naše vprašanje, pod katerim mostom je nastal objavljeni posnetek, je pravilno odgovoril, da pod mostom v Podpeči. Za svojo rešitev je Srečko prejel tudi knjižno nagrado. Drugi, neobvezni del njegoye rešitve, je bil napačen, v resnici gre čez ta most cesta, ne železnica. Te napake pa najbrž niti ni zakrivil Srečko, marveč jo je mogoče bolj pripisati tiskarskemu škratu, ki je ob objavi slikovne uganke sliko levo-desno obrnil. UREDNIK Napis ob cesti Raščica—Rob. Dovolj je zgovoren, da sam pove vse. med vseh ljubljanskih občin najnižji prav na Viču) in še bi lahko naštevali. Naštevali pa bi lahko tudi upravičene pritožbe občanov, ki se vsak dan vozijo po teh cestah, le z naštevanjem rešitev za takšno stanje bi morali zaenkrat počakati. Tako je predsednik skupščine na zadnji seji predlagal, naj bi bila v bodoče vzdrževalna dela organizirana tako, da bi vsak cestar skrbel za določen odsek ceste, kajti s tem bi morda lahko le omogočili tekoče ..negovanje" cest. Odborniki so ga soglasno podprli, vendar pri tem izrazili mnenje, da bi bila takšna rešitev ugodna za naslednje obdobje, za sedaj pa naj bi-se ,,poiskala" sredstva vsaj za najnujnejše krpanje. JANJA DOMITROVIC n L ANDREJ NOVAK Na lastno intervencijo sem se rodil leta 1935. Takrat je bilo to prav tako, kot danes, prehodno obdobje. Od takrat do današnjih dni sem doživel veliko zanimivih reči, med drugimi sem dobil tudi ženo, dva otročička, precej pozneje pa tudi stanovanje. Čakam, da dobim še penzion. Tako, kot ostali, tudi jaz rišem od nekdaj. Tole za vas sem narisal od 6.15 pa do 6.30. Honorarno delam za Dnevnik, Delavsko enotnost, Pavliho, Avto-moto, Ekran, Stop, Pionirski list, Tovariša, TT, Našo ženo in Dolenjski list. V službi sem pri RTV Ljubljana, kjer rišem tudi vremensko napo- pšen ved. Nisem pa tozadevno kriv za vremenske katastrofe in tukaj javno izjavljam, da nimam nobene zveze s preobilno letino pšenice in jabolk . . . Slovenija leta 2000 Očitno mladi ne pričakujejo nekih rešitev„od zgoraj". Ponekod se že temeljito pripravljajo na poživitev dela mladih (Trnovo, Kolczija, Dobrova, iniciativni odbor za ustanovitev občinske konference ZMS). Marsikje bodo orali ledino, ko bo peščica zagretih mladincev in mladink iskala somišljenike in poizkušala spraviti svoj klub ali pa mladinski aktiv na ustrezno prostorsko in družbeno pomembno mesto v krajevni skupnosti in občini. Odzivnost mladih za kakršnokoli obliko organiziranja bo v prvi fazi močno odvisna od podpore vseh družbenopolitičnih organizacij v resnično ne moremo in ne smemo biti začudeni, da je že po petih mesecih letošnjega leta proračunska postavka za vzdrževanje cest skoraj v celoti izčrpana. Komunalno podjetje Vič kot glavni izvajalec vzdrževalnih del se iz dneva v dan srečuje s težavami, kot so zaposlitev cestarjev (zaradi premajhnih sredstev imajo razumljivo tudi precej nizke osebne dohodke, svoje delovno mesto pa tudi iz meseca v mesec menjavajo -mišljeni so cestni odseki), stroški vzdrževanja pa tudi vse do letoš- njega leta niso bili popravljeni (stroški vzdrževanja na kilometer so iz- Kljub neštetim vsakodnevnim težavam, ki tarejo naše gospodarstvo in nas trenutno zavirajo, najdemo vendarle dovolj časa, da premišljamo tudi o prihodnosti. Taka premišljanja so našla svojo utemeljitev v stališčih o dolgoročnem razvoju SR Slovenije: Analiza naših prihodnjih možnosti se je pričela že pred nekaj leti, v delo pa so pritegnili vrsto najvidnejših slovenskih gospodarskih strokovnjakov, delovnih organizacij in sindikatov in Gospodarske zbornice. Skupno je pri tem delu sodelovalo 23 organizacij z več kot 200 strokovnjaki. Samo za ilustracijo naj povemo, da so o našem razvoju v naslednjih 15 in 30 letih napisali 9000 strani, ki so zbrane v 80 knjigah. Kaj lahko torej Slovenci pričakujemo od tako dolgoročnih razmišljanj. Ta načrt (ki ga ne moremo imenovati plan) nam razkriva naše realne možnosti prihodnjega razvoja. Z znanstveno natančnostjo so ugotovili, da se ne bomo in se ne moremo usmeriti na težko ali bazično industrijo, saj za to nimamo možnosti. Razvijali bomo tiste dejavnosti, ki imajo največ možnosti, da se uveljavijo na domačem in tujem tržišču. Dasiravno se stahšča izogibajo točni označbi, katere veje so to (razvoj dopušča vsem), je vendarle čutiti, da imajo veliko prihodnost vsa predelovalna industrija, infrastruktura — elektroindustrija, turizem, promet in druge. Kmetijstvo bo povečalo obseg svoje proizvodnje, vendar s sorazmerno nižjo- stopnjo rasti. Število zaposlenih se bo še naprej manjšalo. Od sedanjilt 35% na 16%. Še naprej bo tekla pomoč manj razvitim kmetijskim območjem in na številne oblike kooperacije. Ves ta razvoj in ta prizadevanja naj bi pripeljala, da bi se dvignil poprečni dohodek Slovenca na 3000 dolarjev letno (več kot 5,000.000 din). Posebno pozornost posveča dolgoročni načrt urbanističnemu razvoju naše republike. V mestih živi pri nas le 39 % prebivalstva. Samo dvoje mest ima več kot 100.000 prebivalcev. Ljudje so sicer opuščali kmetovanje, vendar so,ostali na vasi. Vse to narekuje primerno odločitev, da se bo Slovenija razvijala policentrično. To pomeni, da se bo hkrati razvijalo več mest in ne le Ljubljana ali Maribor. Tako bo omogočen hitrejši razvoj tudi tistih regij, ki so doslej stale v senci „ve-likih" Policentrična ureditev bo zahtevala seveda solidno prometno povezanost. Že danes je jasno, da bo treba čimprej do-štiripasovnico Šentilj — graditi štiripasovnico Šentilj Gorica. Izvrtati predor pod Karavankami, urediti dohode do morja, hkrati pa proučiti, kako bi se Slovenija vključila v evropski plovni in zračni sistem. Posebna skrb bo posvečena nadaljnjemu izobraževanju Slovencev in vključitvi v svetovno znanstveno revolucijo. Slovenci smo si na čistem, da postaja znanost prevladujoča industrija v svetu. In tega vlaka ne smemo zamuditi. p p RAZMIŠLJANJE ZA POLEMIKO1 Občina leta 2000? Še zmerom najrevnejša ljubljanska občina? - rognoza prebivalstva je ena najbolj tveganih napovedi zlastiv rocjih z močnimi migracijskimi procesi. In ravno tako Pr področjih z močnimi migracijskimi procesi, področje je naša občina, zlasti njen severni konec, ki tvori južno obmestje Ljubljane. Rast prebivalstva tu teče skorajda hitreje kot pa razvoj ekonomskih virov. Ta hitra rast prebivalstva prinaša s , seboj obilico črnih gradenj, neurejene komunalne zadeve, stiskov šolah in vrtcih, stanovanjsko stisko in s tem nastajanje slun» (komunalno preurejenega predela mesta). Razpršena naselitev na Ljubljanskem barju dela urbanistom preglavice - komunalne naprave so drage, kanalizacija je skoraj nerešljiv problem. Treba j® mnogo cest, kijih je treba vzdrževati, oddaljenost šol je velika itd- Oddelek za gospodarstvo in proračun pri SO Ljubljana Vic-Rudnik je izračunal, da bo pri dosedanji rasti prebivalstva naša občina imela leta 2000 kar 1 15.000 prebivalcev (1971 65.000 prebivalcev).Prirast znaša torej 50.000 ljudi, od tega odpade na naravni prirast 16.000 ljudi, na priselitveni prirast pa kar 34.000-To ugotavljanje perspektivnega razvoja prebivalstva pa ni tako preprosta zadeva, kakor se zdi na prvi pogled. V populacijskem razvoju se namreč ugotavljajo poleg tendenc prirodnega prirastka tudi najrazličnejše socialne in gospodarske razmere. Zaradi tega je odvisna natančnost napovedi veliko bolj od upoštevanja in P°' znavanja tendenc družbenega razvoja, splošne ekonomske politike in specifičnih regionalnih pogojev, kakor od pravilne uporabe te ali one matematične formule za izračunavanje populacijskega trenda. Prav posebno težko in problematično je izdelovanje p0-pulacijskih prognoz za manjše regije ali celo za posamezna naselje; Medtem ko se pri velikih populacijskih masah periodični vplivi med seboj izenačujejo, to pri manjših populacijskih masah »i primer. 2e izgraditev tovarne v nekem kraju lahko postavi vso prognozo na glavo. Migracijske prognoze so spričo tesne odvisnosti do socialno ekonomskih razmer in variabilnosti leteli zelo tvegane in povečtm nezanesljive. Hitra rast prebivalstva v naši občini pa temelji pip1*' vsem na doseljevanju iz slovenskega podeželja. Vprašanje pa je’ koliko časa bo v Slovemiji trajala politika zanemarjanja podeželja-Proces odhajanja kmečke delovne sile v mesta sc bo v nekaj letu' začel počasi ustavljati, ker bo zmanjkalo zalog kmečke delovne sile. To trditev lahko podkrepi podatek, da ježe 1/4 slovenskega prostora področje z ostarelim prebivalstvom. mobilni od tistih z manjšo kunno močjo. Doseljenci pa so obl' čajno ljudje z manjšo ekonomsko močjo, njihova dobra stran Pa je, da pomlajujejo prebivalstvo, povečujejo storilnost, pogosto sp kvalificirani in zgrabijo za vsako delo. Večina teh prebivalcev s* bo morala poiskati delovno mesto izven občine, kajti delovnin mest v naši občini primanjkuje. V letu 1970 je bilo v naši občin! odprtih komaj 700 novih delovnih mest, doseljencev pa je okoli 1000 na leto. Resje, da prihajajo z družinami vred, toda upošte' vati je treba, da tudi na podlagi naravnega prirastka precej jnlaon* avtohtonih ljudi išče svojo prvo zaposlitev. Trenutno je v naši občini nekaj čez 34.000 aktivnih oseb (toJe neke vrste statistična laž, ker so vštete tudi osebe, ki so začasno zaposlene, na odsluženju kadrovskega roka, v zaporu, ali iščejo prvo zaposlitev - te osebe so namreč aktivne le v prošnji, ne paV produkciji), delovnih mest pa je le okoli 14.000. Leta 1986 bp nekako 48.000 aktivnih oseb, delovnih mest pa le 23.000. Torej bodo naši občani še naprej ustvarjali dohodek drugje in s tem prispevali k prosperiteti drugih ljubljanskih občin, naša občina P* bo kljub številnemu prebivalstvu še naprej ostajala najrevnejša ljubljanska občina. LUDVIK TONflC Razprave o ustavnih spremembah Skoraj povsod pa so razpr8 o novem položaju skupnosti, še posebej v o | do občine. Doslej je bilo v naši občini po krajevnih organizacijah SZDL in po osnovnih organizacijah zveze sindikatov že mnogo razprav o ustavnih spremembah. Poročila o njih pa ob zaključku redakcije še vedno prihajajo. Zaključek razprave bo prav na dan tiskanja Naše komune, 11. oktobra, ko bo redna seja občinske konference SŽDL. Na njej pričakujemo tudi sodelovanje članice sveta federacije Vide Tomšič. V razpravah so največ obravnavali amandmaje, ki zadevajo minulo delo in krajevne skupnosti. Udeleženci so iz pravic iz minulega dela izvajali pravico do dela. Postavljali so zahteve po poostreni odgovornosti za nelikvidnost. Vaške krajevne skupnosti so precej razpravljale o novih načinih združevanja kmetov. Zavzeli so se tudi za primerno ustavno rešitev starostnega zavarovanja kmetov. kandidacijska KONFERENCA V sredo, 6. oktobra je sednik obč. konf. SZDl Belič sklical občinsko kaj* cijsko konferenco za P°/Li kandidatov republiške * j I renče SZDL Slovenije za ^ ti mestne volitve poslancev.^! narodov zvezne skupščin®--ležba na tej konferenci j® jjjj 52 %. S tajnim glasovanj®^ ( kandidaturi n potrdili _____________ Kržišnika in Nika B®*0^ j viča, medtem ko zadostnvj | pore niso dobili Majda Franc Rogelj in Mihaela v .» i ianc isogeij m iviinaeia ^ 2 Udeleženci kandidacijski, j ^ fV»r*»nr*A ■ in/vt/M/il i fi3 ‘'.ti ference so ugotovili, d3.L/ rali evidentiranje kan^ l| opraviti širše na kandid3^ i( konferencah vsaj m®s®Cu| ^ pred potrjevanjem kandll^| S tem bi bila zagotovi)®113 'I stopnja demokratičnosti) zahtevo po njej očitno k3 jj, ba udeležba delegatov 11 - rezultat glasovanja. ji] =llllllllmllllnllllllllllllllmlllllMlllllllllllllllllllllllllllllmlllllllllllllllHllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllmllllllllllllllllllllllllll!l!lllllnllllll!llllll■>,|ll" 3 = ( Srečanja na Sutjeski polju. Hkrati z veseljem za- ""tr' 1------------------------------------ -V/’" “ Na dan borca, 4. julija, je bilo na Sutjeski srečanje rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije. Republiški odbor ZR KS ;e iz Slovenije napotil avtobus s predstavniki občinskih organizacij. Iz naše občine sta se jim pridružila kanetan Gojko Resan in vodnik št:fan Rakovec, kmet iz osnovne organizacije RVS Brezovica. Rakovca je predlagala njegova osnovna organizacija. O izboru ga je obvestil tajnik organizacije, ki je Stefana Rakovca našel pri delu na radi izbora pa je nastopila tudi skrb, saj je bil prav ta čas višek sezone kmečkih del, potovanje na Sutjesko pa je trajalo šes[ dni Se bolj kot Stefana, je skrbelo njegovo ženo, vendar se je kasneje pokazalo, da je bila skrb nepotrebna. Tov. Rakovca je tudi skrbelo, kako se bo znašel med nepoznanimi tovariši iz vseh slovenskih občin. A ni še minila ura potovanja, pa je nato iz dneva v dač . stopnjevalo, tako da so se O" slovesu le težko ločili- Kako pa je bilo v času ^ spodarjeve odsotnosti njegovi kmetiji? Obljub0 . ganizacije, da delo ta dOS bo zastalo, se je v celot1 „ polnila. Rakovčevim so PjL magali pri pospravil0' krompirja, žita, sena in 0 gih delih člani krajevne on v nizacije in njihovi svojci- so se že vsi med seboj spoznali in spoprijateljili, kar se Lep primer tovariške darnosti in pomoči! ziiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimmiiiiiiiHiiiiiiiiiaiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiii111 iiiii11"1 IAŠI OBČANI O SAMOPRISPEVKU A IZGRADNJO VRTCEV IN ŠOL !*! pavla uršič, 37, de- ‘ayka pri Vedrogu, mati še-stih otrok od 1 da 14 let: Ne vem, kako je drugje. Predstavljam si, da je po-“°bno, kot pri nas: potreb j P° vrtcu in šolah je toliko, i ^ je samoprispevek morda ' C(rina rešitev. Kar bomo pri-^vali, pa bi se moralo tudi jgN poznati pri nas, ali pa kjer so potrebe še več- Sama imam štiri otroke, ^ doma sami, brez var-Na: v vrtcu ali podaljšanem wanju v šoli. Tako pa me ned delom nič kolikokrat fskrbi, kako je doma. Ta-'as se lahko marsikaj pri-j'eri, prej kaj slabega, kot »obrega. Ljudje pri samopri-t^ku ne bi smeli biti prečki. Če sami od tega ne imeli koristi, jo bodo "beli njihovi otroci in otrok »troci. MILKA TROBEC, 37, tkalka pri Volnenki, mati dveh otrok (10 let, 4 mesece): Z možem delava v različnih izmenah, tako daje eden vedno doma. Tako pri nas sama varujeva otroke, povsod pa seveda ni mogoče tako urediti. Pri nas si pomagamo sami, drugi nam ne. Tudi če bi bila možnost, bi ne dali v varstvo. Eni pa dajejo v varstvo, pa bi jim ne bilo treba. Drugim je to res nujno. Takim sva z možem pripravljena pomagati. Vendar prvi prevečjcrat odrinejo druge. Če bi res šlo potrebnim, seveda. Če bodo vsi za to, bova tudi midva. Ker pa na referendumu odloča vsak zase, se bova prej pomenila z možem. Pretehtala bova razloge za in proti. n» k^nik naše občinske skupščine Jože Debevc, Preserje, uveljavlja . /f1 kovanju sodobne delovne metode Razpravah o starostnem Darovanju kmetov IN ■■■■■ ■jf.$ ^emarjenem področju iC$ ^ družba si v zadnjem času pospešeno prizadeva za upostavitev sistema lC u^ega zavarovanja kmetov. Doslej je bilo to pomembno in pereče |J>! °Cje naše družbe neurejeno, zato je nastopila vrsta socialnih in politič- na doslej J^blemov. Urejeno starostno zavarovanje kmetov bo tako pomemben ijPP ^ k snlnSni urcicnnsti naše družbe. ll* jii S1 li ^ Problematiki so spregovorile $ *]./'"ensko sklicane razprave v ulj 'Jki vasi, Polhovem Gradil1"1 Itj^fjah in Velikih Laščah, razlili*111 50 bile tudi v okviru poli-ii|t Slivov krajevnili skupnosti, fjjj teh razprav je sekcija za s,vo in gozdarstvo pri občin- ski konferenci SZDL (to sekcijo vodi ing. Lojze Habjan). Kar je vsem tem razpravam v glavnem skupno, je ugotovitev, da kmetje ne morejo sprejeti dveh tretjin od celotnega bremena pri zbiranju sred-ste v sklad, zavzemajo se za obrnjeno razmerje ali vsaj za odnos pol na ZVONKO GREGORIČ, 20, miličnik oddelka na Rudniku, neporočen, vendar tik pred poroko: Ker sem pred poroko in bo kmalu otrok, sem osebno bolj naklonjen gradnji vrtca, potem šole. Moje dekle, kmalu žena, je zaposlena, kar bi ne bilo mogoče, če ne bi mogla oddati otroka v vrtec. Nujno pa je, da sva oba zaposlena. Sedaj nimava še ničesar, vse si bova morala kupiti. Tudi stanovanje. Računam pa, da me družba ne bo pustila na cedilu. Zato sem tudi jaz pripravljen sodelovati v akciji, ki temelji na solidarnosti občanov. PREISKAVA KONČANA V številki pred počitnicami smo poročali o nasilnežih Grabnarju, Černilogarju in Pircu, ki so v Iški vasi pretepli kmeta Antona Susmana in njegovega sina. Tedaj je posredovala tudi postaja milice z Dolenjske ceste in podala proti vsem trem kazenski predlog javnemu tožilstvu v Ljubljani. Javni tožilec je tedaj predal zadevo občinskemu sodišču II., kjer je zadevo preiskoval sodnik Ivan Babič. Ta nam je o celotni zadevi povedal naslednje: ..Preiskavo sem končal. Ugotovil sem, da je šlo za lažje poškodbe, medtem ko je bila stvar precej napihnjena. Vso zadevo sem vrnil javnemu tožilcu. Verjetno bo postopek ustavljen, ker se je pred dnevi oglasil pri meni Anton Susman in izjavil, da prijavo umika, ker so sc že med seboj pomirili. Formalno pravno zadeva sicer še ni končana, vendar bo glede na Susma-novo stališče postopek najverjetneje zaustavljen.“ m. DlMlTRlC pol. ..Družba je pomagala delavcem ob začetkih njihovega starostnega zavarovanja, pa bi morala pomagati tudi kmetom!" so marsikje rekli diskutantje. V Iški vasi so sc še posebej zavzeli za enakopravnost obeh zakoncev. Vdova naj takoj po smrti moža pridobi pravico do pokojnine. V Velikih Laščah so ugotovili, da je znesek mesečne starostne zavarovalnine kmetov v višini 250 din očitno prenizek. Na vseh teh razpravah zbrane ugotovitve in sklepe bo obč. konf. SZDL posredovala kmečki sekciji pri republiški konferenci SZDL. V sredo, 13. oktobra pa bo razširjena seja sekcije za kmetijstvo za vse ljubljanske občine. Na njej bodo interese kmetov zastopalil njihovi delegati, kar bo pomenilo dejansko povzetek razprav na terenu in zaključek tega dela javne razprave. SaS * * * * * * Podjetje za izdelavo in montažo opreme za vse vrste kuhinj, točilnic, samopostrežnih restavracij in bifejev »IGO« Ljubljana priporoča svoje izdelke gostinskim in turističnim delavcem ter zasebnikom, ki nameravajo opremljati ali adapti- * rad svoje gostinske obrate. * * * * Za informacije se obrnite na prodajni oddelek „IGO" £ LJUBLJANA, Trnovski pristan 8, telefon 24-415. J m ■»»■i NEIMENOVANI OBČAN, mlajši upokojenec, honorarno zaposlen. Novinarjevo poročilo: Ob črni kavi v stoječem bifeju Mercatorja na Tržaški cesti, dopoldne na delavnik. Zelo utrujenega videza, izobražen, na tekočem z vsemi dogodki. ,,Sem proti samoprispevku," pravi. ,,Država naj to drugače uredi! Zakaj bi ljudem dajala s plačo, potem pa jemala nazaj v obliki samoprispevka? “ — „Ali gre še za jemanje, če odločamo sami, ali damo ali ne? “ — „Dobro, pa poglejmo z druge strani! Nekdo ima toliko, da rine. Druga dva sta oba zaposlena, otroka imata v vrtcu, standard imata višji. Oni, ki imajo nižjega, jima bo še pomagal? “ „Kljub pomislekom se mnogi odločajo za samoprispevek. Nekaj vidijo v tem, nekaj pozitivnega." —„Vsak, kakor ve in zna! Vsak zase!" MIHAEL SUHADOLC, 71, kmet iz Brezij: Tako sem zakopan v zemljo, da morem komaj misliti na kaj drugega. Odkar je umrla sestra, sem popolnoma sam. Danes pa je nasploh na kmetih težko. Za hrano in obleko, dlje marsikdo ne vidi. Kjer so otroci pri hiši, je še težje. Preveč ljudi pa je, ki se zapirajo vase, nočejo videti vsega tega. Da pa bi si ljudje medsebojno pomagali, je potrebno mnogo solidarnosti. Ali pa so ljudje danes še dovolj soUdarni? Kadar so imeli pred seboj neki višji smoter, se jih je dalo pridobiti za marsikaj. Vzgoja in šolanje otrok bi že morala biti tak smoter. Otrok se mora šolati, sicer bo revež vse življenje. Kar se pa nas, kmetov, tiče: s prispevki in prostovoljnim delom se je že marsikaj zgradilo. In se bo še! ZVEZDA LIST, 24, uslužbenka Zavoda za socialno delo občine Vič — Rudnik: Mislim, da je samoprispevek zadeva vseh občanov. Vsak se prej ali slej sreča s problemi, ki naj jih samoprispevek pomaga odpraviti. V našo občino prihaja stanovat mnogo novih družin, predvsem mladih, z majhnimi otroki, tudi dojenčki. Zlasti za te je premalo možnosti, da bi jih matere dajale v varstvo. Seveda pa problem z otroki raste. Iz tega se rodi nič koliko socialnih problemov, ki padajo na vse občane. Samoprispevek temelji na naši solidarnosti, res pa je, da je človek toliko soliden, kolikor je prizadet. Prizadeti pa bomo vsi, če se problem ne reši. To bi morala prikazati akcija, tu je motiv za samoprispevek. Od lastnih problemov ni daleč do problemov drugih ljudi. PRIMER USPEŠNE KOOPERACIJE Z AK »BARJE« Pri Lamovcu iz Briš ------------------------------------------------ \ Kmetje s Polhograjskih Dolomitov se ukvarjajo predvsem z živinorejo. Tako tudi Franc Lamovec iz Briš. Pred nekaj leti je Lamovec v sodelovanju z Agrokombinatom Barje še bolj specializiral proizvodnjo. Svojo živino je prodal, hlev pa napolnil s plemenskimi telicami, ki so last kombinata. Podjetje mu dostavlja teličke v teži 180--220 kg, on pa jih redi do teže 400-420 kg. Pri tej teži jih ponovno odda kombinatu. V starem hlevu in s starim načinom proizvodnje na travnikih in njivah se telice ne bi mogle uspešno razvijati. Z izkupičkom od prodane živine in s pomočjo kredita, ki mu ga je preskrbel kombinat, je Lamovec 1970 zgradil moderen hlev za 18 glav goveje živine in 2 konja. Hlev je opremljen s krmilno mizo, blatišči in blatnima hodnikoma. Stojišča so kratka, prekrita z umetno maso (bodir) in opremljena s kovinskimi pregrajami, grabnabnerjevo verigo in napajalniki. V podaljšku hleva je prostor za krmilnico in silose, nad hlevom pa senik. Lamovčeva kmetija je pred preusmeritvijo obsegala: njiv 2,4 ha sadovnjakov 0,18 ha travnikov in senožeti 3,86 ha gozdov 16,65 ha skupaj 23,09 ha Struktura proizvodnje na kmetijskih površinah je bila prepestra, proizvodnost pa prenizka za nove kapacitete hleva in nov stalež živalske črede. Lamovec je zato spremenil vse primerne površine kmetijskih zemljišč okoli gospodarskega sre- Pridclek Površina ha kg/ha Seno Seno Paša Silaža 5 3.000 16.400 4.500 15.000 Pravniki 3 12.000 Koruza 1 4.500 Ječmen 0,33 1.500 Oves 0,33 1.500 Kotenje 0,33 15.000 Pesa Skupaj 0,33 30.000 27.000 NAŠA KOMUNA Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. Izhaja mesečno. Urejata izdajateljski svet častni predsednik dr. Josip Vidmar in uredniški odbor: Milovan Dimitrič, ing. Alojz Habjan, Slavo Kobe, Sergij Pelhan in Sandi Sitar (glavni in odgovorni urednik), llredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7/L, tel. 20-728. tekoči račun SDK 501-8-349/3. Rokopisov ne vračamo. Tiska Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. dišča v čredinski pašnik (5 ha), razen 1,5 ha senožeti v prestrmih legah. Tudi kombinat mu je šel na roko. Odstopil mu je najprej 2 ha, leta 1971 pa še 1,5 ha travnikov, ki so bili preveč oddaljeni od posestva v Polhovem Gradcu in zaradi tega nerentabilni. Lamovec bo del novo pridobljenih travnikov preoral in posejal. Zemljiške površine bodo po preusmeritvi obsegale: njiv 2,00 ha čredinskih pašnikov 5,00 ha travnikov 3,00 ha skupaj 10,00 ha 5 ha travnatega sveta je Lamovec namenil za čredinski pašnik. Te površine je razdelil na 17 čredink in ogradil z električnim pastirjem. Čredinski pašnik izkorišča po pašno-košnem sistemu, kar pomeni, da se površine letno 2-3-krat letno popasejo in 1-2-krat pokosijo. Z obilnim in pravilnim gnojenjem bodo površine v nekaj letih, ko se bo v zemlji nabrala zadostna zaloga hranilnih snovi, lahko dajale naslednje pridelke: Pridelek skupaj Paša silaža korenč- nice žita 82.000 22.500 5.000 10.000 15.000 30.000 4.500 1.500 1.500 87.000 32.500 45.000 - 7.500 Krmila bodo vsebovala 3700 kg prebavljivih beljakovin in 31.000 kg škrobnih enot. Danes dobiva živina s posestva le seno in pašo, močna krmila pa morajo dokoupovati. Zaradi pretirano visokih cen koncentratov in drugih močnih krmil je skupni dohodek kmetije preobremenjen. Trgovina z močnimi krmili je iz leta v leto bolj neurejena. Enkrat dobiš eno krmilo, drugič drugega, največkrat pa nobenega. Pravilno krmljenje je zaradi tega zelo otežkočeno, mnogokrat pa docela nemogoče. Neurejene razmere na trgu so privedle Lamovca na misel, da bi vsa krmila prideloval doma. To mu bo uspelo že prihodnje leto. Ko bodo na novo pridobljeni travniki v dolini preorani in pose- jani s krmskimi poljščinami, bo imela kmetija dovolj krme. Dnevni obroki bodo glede na pridelana krmila lahko naslednji: 1. Plemenske telice — poprečna teža 300 kg, dnevni prirast 0,65-0,70 kg Zimski obrok: Letni obrok: 5 kg sena 1 kg sena 6.5 kg silaže 25 kg paše 1.5 kg korenja 0,5 kg pese 0,25 kg žitnega zdroba 2. Konj - 500 kg; srednje težko delo Zimski obrok: Letni obrok: 11 kg sena 8 kg sena 1 kg žitnega zdroba 25 kg trave ali paše 3. Prašiči - pitanci, vsa krma od 15-125 kg končne teže 700 kg pese in korenja 400 kg drobnega krompirja 300 kg trave 150 kg žitnega zdroba Letno bo tako kmetija porabila 23 ton sena, 86,7 t paše in trave, 21 t silaže, 5 t korenja ter 1600 kg krompirja in 1900 kg žitnega zdroba. V krmni bilanci je že upoštevana silaža, kajti kmetija bo prihodnje leto zgradila silos, ki ga bo polnila spomladi s prvo košnjo in jeseni z otavo. Do leta 1975 ^se bo Lamovčeva kmetija tudi mehanizirala. Danes premore le motorno kosilnico in puhainik. Lamovec bo moral nabaviti traktor s priključki za obdelavo zemlje in spravilo krme. Letni denarni prejemki kmetije bodo v končni fazi naslednji: Pridelek Cena Blago kg din plemen, telice 4.500 10,00 krompir 3.000 0,60 žita 5.000 1,50 les 15 kub. m 230,00 skupaj Po odbitku stroškov bo kmetiji ostalo za tekoče potrebe in izgradnjo dovolj sredstev, da se bo seveda s pomočjo primernih sredstev v nadaljnjih letih do konca zgradila. Ing. ANDREJ HORVAT, vodja pospeševalne službe pri AK Barje f » ( > Kratek opis razvojnega programa gradenj novih vrtcev in osnovnošolskih objektov na območju mesta Ljubljana za razdobje 1972—1976 Iz globalnega orisa že realiziranin novogradenj na področju varstva in šolstva v Ljubljani lahko zaklju- i čimo, da so ljubljanske občine vložile v že obstoječe * objekte velika sredstva in da so bili v tej smeri realizi- Po dolgotrajnem in vsestranskem razpravljanju, zapletih in razpletih smo prišli do prve faze priprav za izvedbo referenduma, v okviru katerega se bodo občani mesta Ljubljane odločali za uvedbo samoprispevka, s ciljem, da bi se v razdobju petih let (1972-1976) realiziral minimalni program izgradnje novih vzgojno—varstvenih zavodov ter osnovnošolskih objektov, vključujoč pri tem sredstva, ki se stekajo v sklad za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana ter soudeležbo petih ljubljanskih občin. Predloženi program je pripravila TIS Ljubljana na pobudo MK Zveze komunistov Ljubljana, Mestne konference SZDL Ljubljana, MSS Ljubljana, Mestne zveze prijateljev mladine. Konference za družbeno aktivnost žena, MK ZMS ter občinskih konferenc SZDL in na predlog ter v tesnem sodelovanju s petimi ljubljanskimi občinami in skupščino mesta Ljubljana. Pričujoči program predstavlja sintezo iskrenih stremljenj, da bi tudi v glavnem mestu socialistične republike Slovenije, ob angažiranosti vseh družbenopolitičnih dejavnikov, prešli od ugotavljanj h konkretnemu reševanju odprtih problemov, s katerimi se sooča Ljubljana že vrsto let na področju investicijskih vlaganj v vzgojo in izobraževanje. Izhajajoč iz dejstva, da gre za razreševanje kompleksne problematike, ki jo poraja sfera vzgoje in izobraževanja najmlajših občanov našega mesta, pri čemer predstavlja osnovni problem pomanjkanje šolskega in varstvenega prostora, pa je umestno in prav, da v pripravah za referendum trezno in objektivno pretehtamo celotni položaj in občanom Ljubljane najprej povemo, kaj so ljubljanske občine, TIS Ljubljana oz. Ljubljana kot celota že storili za našega predšolskega in šoloobveznega otroka in kje so objektivni vzroki, da je stanje danes takšno, da se samoprispevku kot izrednemu viru dohodkov ne moremo in ne smemo izogniti. Povojni razvoj Ljubljane nam ilustrirajo med drugim tudi sledeči podatki: 1. Leta 1948 je imela Ljubljana 155.000 prebivalcev, danes jih ima po popisu z dne 31./3-1971 preko 256.000, ne upoštevajoč cca 30.000 začasno prijavljenih prebivalcev. 2. Leta 1961 je na primer bilo v Ljubljani zaposlenih 80.200 občanov (po podatkih iz zavoda za zaposlovanje), od katerih je bilo zaposlenih 35.365 žena. V letu 1970 (po stanju 31/12-1970) je bilo v našem mestu zaposlenih že 144.302 prebivalcev, od tega 64.304 žena. Od navedenega števila zaposlenih žena živi na območju mesta 39.866 mater s 24.256 predšolskimi in 26.402 šoloobveznimi otroki. Bežno navedeni podatki o porastu števila nezaposlenih in porastu prebivalcev v Ljubljani po osvoboditvi nam tudi hkrati nakazujejo napore ljubljanskih občin, ki so vložile velika sredstva v izgradnjo novih šolskih objektov in vrtcev, čeprav so vse ljubljanske občine morale reševati tudi druge pereče probleme, ki jih je napravila urbanizacija mesta kot celote. Na območju občine Bežigrad so bile zgrajene v zadnjih 15 letih sledeče nove osnovne šole: Boris Kidrič, Danila Kumar, France Bevk, osnovna šola Dol, Miran Jarc. V Črnučah pa je bil zgrajen prizidek k obstoječem objektu, v celoti pa je bila rekonstruirana osnovna šola Vita Kraigherja. V občini Ljubljana-Bežigrad je bil v istem razdobju zgrajen vrtec Mladi rod, vrtec Jelka, VVZ Ciciban, VVZ Rezke Dragar, izvršenih pa je bilo še pet adaptacij za dislocirane oddelke. Od leta 1955 so bile na območju občine Center zgrajene osnovne šole Majde Vrhovnikove, Toneta Čufarja, Jožeta Potrča, Toneta Tomšiča, prizidek k obstoječemu objektu osnovne šole Ledina ter prizidek k obstoječemu objektu osnovne šole Prule. V istem razdobju je bil zgrajen na območju občine Center vrtec na Prulah. Vrtec Ane Ziherlove dva vzgojnovarstvena objekta Stari Vodmat, VVZ Prešeren in Ajdovščina ter VVZ Novi trg; razen tega je bilo izvršenih več adaptacij. Na območju občine Moste so bile zgrajene v zadnjih 15. letih osnovne šole: Kette-Murn, Jože Moškrič, Polje, Besnica in Janče, nova šola na Preganju; adaptiran in nadzidan pa je bil objekt osnovne šole Vide Pregare. V občini Ljubljana—Moste so bili zgrajeni vrtci Angela Ocepek, Selo in VVZ Polje, pri osnovni šoli Kette-Murn in Jože Moškrič pa so bili pridobljeni ustrezni prostori za predšolsko in šolsko varstvo. Od leta 1955 so bile zgrajene na območju občine Ljubljana—Šiška sledeče osnovne šole: Franc Marn v Vodicah, Simon Jenko v Smledniku, Rihard Jakopič, Hinko Smrekar, nova šola v soseski 6, prizidek h gimnaziji v Šentvidu, novi šolski objekt v Šmartnem ter prizidek k obstoječemu objektu osnovne šole Franc Bukovec v Medvodah. V navedenem razdboju so bili predani svojemu namenu na omobčju te občine: vrtec Andersen, Litostroj, Milan Majcen, Medvode (v stanovanjskem bloku), VVZ Sp. Šiška (v adaptiranem objektu) ter 14 dislociranih oddelkov, ter VVZ Rezke Dragarjeve v Šentvidu. C--------------------------------------------------------N V občini Vič—Rudnik so v zadnjih 15 letih zgradili sledeče osnovne šole: Vrhovci, Brezovica, Trnovo, Jskar Kovačič, na Dolenjski'cesti, Ljubo Šercer na Igu, Bičevje, Velike Lašče (s samoprispevkom), Šentjošt (samoprispevek) in Polhov Gradec. \________________________________________________________y Osnovnim šolam moramo dodati še vrtec Bičevje in Trnovo, ki sta bila zgrajena v tem obdobju. rani veliki napori, pri čemer so se iz leta v leto kopičili tudi problemi komunale, zdravstva, socialnega varstva itd. Nismo edini, ki se zatekamo k uvedbi samoprispevka. Pred nami so to storili že v Kranju, Hrastniku, Zagorju, Kamniku, Grosuplju, Škofji Loki, Domžalah, v Metliki m še v mnogih drugih občinah (ponekod že večkrat). Tudi pobrateno mesto Reka je s samoprispevkom uspelo rešiti marsikaj na področju pridobivanja novih prostorskih kapacitet za varstvo in šolstvo. V spletu mest in občin, ki so se odločile za samoprispevek, smo pravzaprav časovno kar na repu. Utemeljitev predloženega petletnega programa novih vrtcev in osnovnošolskih objektov , 1. Vprašanje razširjene reprodukcije na področju varstva in šolstva v Ljubljani se neposredno navezuje na porast prebivalstva, na porast števila obojestransko zaposlenih staršev in zlasti na porast števila zaposlenih žena — mater, pri čemer problema ni možno reševati parcialno, temveč kot problem, ki zadeva mesto kot celoto. 2. Intenzivna stanovanjska gradnja se nezadržema odvija naprej in je posledica že sprejetih zazidalnih načrtov, pri čemer sta migracija in imigracija logični posledici. 3. Ne glede na to, da so vse ljubljanske občine do sedaj vložile velika sredstva v izgradnjo novih vrtcev in šol in da je bil na pobudo TIS Ljubljana pred tremi leti formiran sklad za otroško varstvo, v katerega se stekajo namenska sredstva za gradnjo novih vrtcev, vključujoč 50 % participacijo občin, pri čemer je bilo samo v zadnjih letih pridobljenih 2000 novih mest v VVZ, se stanje v naših vrtcih zaostruje, o čemer nam govorita sledeča podatka: a) trenutno je vključenih na območju mesta v 29 matičnih vzgojnovarstvenih zavodih in 42 dislociranih oddelkih 5.577 predšolskih otrok, kar predstavlja 23 % vseh predšolskih otrok, na vključitev v varstvo pa čaka 3.400 predšolskih otrok. b) v 15 centralnih, 27 popolnih ter 39 nepopolnih šol je vključenih na območju mesta 26.402 učencev. V 62 osnovnih šolah se odvija pouk v dveh izmenah, v 12 šolah v ena in pol izmeni in v 7 šolah v eni izmeni, dasiravno bi bilo treba tudi teh sedem šol uvrstiti med tiste, ki imajo ena in pol izmenski pouk glede na to, da se v šolah odvija podaljšano bivanje učencev. Šestim šolam preti uvedba tretje izmene, šole z dvoizmenskim poukom pa bi morale vključiti v varstvo 100% več učencev kot jih je vključenih sedaj. Zaradi dvoizmenskega pouka je v 205 oddelkih vključenih v varstvo sedaj le 4.232 učencev ali 17% vseh šoloobveznih otrok, katerih starši so obojestransko zaposleni. Od skupnega števila vseh učencev (26.402) bi morali vključiti v šolsko varstvo vsaj 30% šoloobveznih otrok. Pri vsem tem pa gre še za celo vrsto drugih problemov, pri čemer ne bi smeli pozabiti na ureditev igrišč, odpiranje šolskih zobnih ambulant, šolsko prehrano itd. Globalni oris odprtih problemov varstva in šolstva terja takojšnjih ukrepov, saj so se vsa ta vprašanja zaradi hitrega vsestranskega razvoja našega mesta znašla v središču družbene problematike, pri čemer ne bi smeli mimo ugotovitev psihologov, pedagogov in socialnih delavcev, da se prične otrokov čustveni, socialni, intelektualni, telesni in estetski razvoj že v prvih letih otrokovega življenja, da se nadaljuje v obdobju osnovnega šolanja in da vnaša neurejeno varstvo v otrokovo duševnost čustvene travme in motnje, ki se v pravi luči prikažejo šele v šolski dobi in v dobi adolescence (do 24. leta) v obliki agresivnosti in drugih socialno— patoloških pojavov. Resocializacija, posebno pa rehabilitacija vzgojno zanemarjenih otrok je v večini primerov otežkočena, če že ne neizvedljiva oz. neuspešna, dasiravno vlaga družba tudi v področje te vzgojne dejavnosti velika sredstva. Izhajajoč iz navedenih dejstev, bi nas morala pri reševanju perečih problemov varstva in šolstva spodbujati še misel, da se v otroku uteleša preteklost človeškega rodu in se v njem uresničuje naša sedanjost ter snuje prihodnost in da pri tem ne bi smeli govoriti le o neki abstraktni solidarnosti, temveč bi morali izhajati iz načela socialističnega humanizma, ki zavezuje slehernega pridobitno sposobnega posameznika (tudi tiste brez otrok), da se zavestno in iskreno vključi v razreševanje tako perečih problemov kot je varstvo in šolstvo in ki jih je prinesel dinamični razvoj našega mesta. Predloženi petletni program obsega gradnjo najnujnejših objektov, upoštevajoč finančno konstrukcijo, ki vključuje samoprispevek občanov (125.625.000), sred : stva sklada za otroško varstvo (79,155.000) in partici- j pačijo občinskih skupščin. Soudeležba občin v višini 40.000.000 dinarjev v petih letih je relativno nizka, vendar je treba pri tem upoštevati dejstvo, da sc [ morale občine v zadnjih štirih letih glede na novopri-dobljene prostorske kapacitete v vrtcih in šolah povečati sredstva za osnovno dejavnost VVZ in osnovnih šol od 61.191.652 v letu 1968 na 135.536.384 v letu. 1971, kar znaša 121 % povečanja sredstev v primerjavi-' z letom 1968. ^ V Posamezne občine so odvajale in še odvajajo do 51 % proračunskih dohodkov za osnovno dejavnost in investicijsko izgradnjo novih vrtcev in šol, pri čemer se odrekajo najnujnejšim sanacijam na področju odprtih problemov komunale. Ker sedanji viri onemogočajo pospešeno gradnjo novih vrtcev in šol, predstavlja samoprispevek nujen in nciz- > bežen integralni namenski vir za okrepitev družbene baze, brez katerega bi bilo nemogoče realizirati predlo-ženi program, ki obsega gradnjo 24 novih vrtcev oz. > prizidkov s kapaciteto cca 3.700 novih mest, dalje 10 { novih šol s telovadnicami, 6 prizidkov s telovadnicami, tri prizidke brez TV, 4 telovadnice in vzgojno posveto- ^ valniCo. V programu je zajeta tudi izgradnja novegif1 & šolskega objekta s telovadnico in delavnicami, ki ga 9 potrebuje posebna osnovna šola Janez Levec. Ta zavod ima sedaj vključenih 572 učencev iz območja petih ljubljanskih občin. Zaradi prostorske utesnjenosti preti £ zavodu uvedba tretje izmene. > Ob zaključku tega kratkega orisa razvojnega programa gradenj na področju VVZ in osnovnih šol v letih 1972-1976 je treba povedati oz. podčrtati še naslednje: 1. S predvideno izgradnjo bomo realizirali minimaleh program, kar pomeni: — zajeli bomo 45% predšolskih otrok v VVZ, — 30% šoloobveznih otrok bo deležno dnevnega varstva, — izognili se bomo kritičnemu stanju na posamezni1 območjih, kjer grozi tretja izmena, — približali se bomo 1,5 izmenskemu pouku na n°v^ a osnovnih šolah, — izgradili prepotrebne rekreativne površine za cel°f dnevno bivanje otrok v šoli, postavili temelj za prehod na 1 izmeno (v^erspe^ tivi seveda) s tem pa tudi na celodnevno šolanje, — omogočili oz. dosegli bomo vsaj približno normal11® pogoje za delo, s tem pa posodobili učnovzgojni procese11 v naših osnovnih šolah. 2. Za realizacijo programa potrebujemo 240.000.000 din sredstev. S sedanjimi viri in sredstvi občin lahk° ,ij zagotovimo približno 120.000.000 din, ali eno polovi®0 potrebnih sredstev. Drugo polovico moramo zbra*' dodatno t.j. s samoprispevkom. S tem hočemo poudad ti, da je samoprispevek nujen, čc nočemo, da sB problemi na področju VVZ in osnovnih šol, namest° da bi se rešili, še zaostrujejo. Občinske skupščine s sedanjimi viri in višino sredsta'' niso sposobne zagotoviti to drugo polovico, še poseb®* ne zato, ker moramo vedeti, da modernizacija obsto)®” če baze še ni končana, sanacija današnjega materiale®®® položaja VVZ in šol tudi ne in da bo ob teh dv«1 dejstvih treba zagotoviti sredstva za osnovno dejav® tudi tistim vrtcem in šolam, ki jih bomo v petih nasl® mih letih morali zgraditi. In če vemo1, da programirarTl0 skoraj še enkrat toliko mest v VVZ kot jih imarT’° danes ter veliko število novih šol, potem je jasno, bodo morale občinske skupščine samo za osnovf1^ dejavnost zagotoviti v bodoče mnogo večja sredstva 0 današnjih. To pa pomeni, da v nobenem primeru h'51 sposobne zagotoviti sredstev tudi za investicijsko daj8^ nost. Zato je uvedba dodatnega vira, torej samoP spevka nujna oz. edina realna rešitev. S; !9; '8; Ljubljana, september 1971 moprispevek SAMOPRISPEVEK je osrednja tema te številke Naše komune. Zamišljena je kot nekakšen priročnik za udeležence razprav pred referendumom. Zato povzemamo na straneh 4, 5 in 8 material iz Informativnega biltena št. 1 in 2 Komisije za vsebinsko in organizacijsko pripravo referenduma pri Akcijskem odboru za uvedbo samoprispevka v Ljubljani. Razn tega prinašamo nekaj drugih prispevkov, ki se bolj ali manj vežejo na to akcijo, vsaj v glavnem pa smo skušali zadostiti tudi rednemu informiranju občanov preko Naše komune. v._________________________________________________________________y Finančna konstrukcija za izgradnjo osnovnih šol in VVZ v letih 1972—1976 OBČINA Potrebna sred za izgrad. OS Potrebna sred. za izgrad. VVZ Zbrana sred. od samopris. občanov 1% od neto OD Prispevek TIS Lj. (po odi. obč. skup. 0,45% od brutto OD Potrebna sred. (1+2) Vsa zbrana sredstva (3+4) Bežigrad 25,000.000 17,250.000 22,995.000 13,927.000 42,250.000 36,922.000 Center 16,000.000 10,750.000 26,735.000 16,898.000 26,750.000 43,633.000 Moste 25,000.000 17,500.000 19,375.000 12,070.000 42,500.000 31,445.000 Šiška 32,500.000 27,750.000 30,210.000 18,635.000 60,250.000 48,845.000 Vič 37,500.000 16,750.000 26,310.000 17,625.000 54,250.000 43,935.000 Skupaj 136,000.000 90,000.000 125,625.000 79,155.000 226,000.000 204,780.000 VZ J. Levec 11,000.000 - - - 11,000.000 - V. posvet. 3,000.000’ - - — 3,000.000 ' — Skupaj 150,000.000 90,000.000 125,625.000 79,155.000 240,000.000 204,780.000 V V petih letih zberemo s samoprispevkom 125,625.000 din, sredstva TIS Ljubljana pa bodo znašala 79,155.000 'V skupaj torej 204,780.000 din. Ker pa je za izgradnjo planiranih objektov potrebnih 240,000.000 din bodo korale ljubljanske občinske skupščine prispevati k izgradnji oz. investicijam še okroglo 40,000.000 din. S tem $ leskom občinskih skupščin bi skupaj zbrana sredstva v 5 letih (1972—1976) znašala torej 244,780.000 din. £ ^tesežek din 4,780.000 predstavlja nujno potrebno rezervo. £ Rekapitulacija osnovne šole 1972—1976 Bežigrad Center Moste Šiška Vič Janez Levec Vzgojna posvetovalnica Skupaj 25.000. 000 din 16.000. 000 din 25.000. 000 din 32.500.000 din 37.500.000 din 136.000. 000 din 11.000. 000 din 3.000.000 din 150.000. 000 din V času od 1972 - 1976 bo zgrajenih po tem planu 24 objektov in sicer: — 10 novih šol s telovadnicami — 6 prizidkov s telovadnicami — 3 prizidki brez telovadnic — 4 telovadnice — 1 vzgojna posvetovalnica 24 objektov Rekapitulacija VVZ 1972-1976 Bežigrad Center Moste Šiška Vič 17.250.000 10.750.000 17.500.000 27.750.000 16.750.000 Skupaj 3640 mest,kar znaša 90.000.000 din Rekapitulacija osnovnih šol + VVZ 1972-1976 Osnovne šole 150.000.000 din VVZ 90.000.000 din Skupaj 240.000.000 din .V lan gradnje osnovnih šol v letih 1972—1976 ; bčina 'to Lokacija Namen PREDLOG september 1971 Vrednost gradnje ^IGRAD 2 Dol Prizidek k šoli 6—8 odd 4.000.000 3 Črtomirova ul. Nova šola 18—20 odd s TV 11.000.000 4 Soseska 7 Nova šola 16—18 odd s TV 10.000.000 25.000.000 ^TER V 4 Os. š. P. Voranc Prizidek 8 odd Prežihova ul. s TV 5.000.000 '5 Os. š. Prule Prizidek za podaljšano '6 Prule bivanje učencev 4.000.000 Os. š. T. Tomšič Prizidek za podaljšano Šaranovičeva ul. bivanje učencev 4.000.000 ?6 Os. š. J. Potrč Potrčeva ul. TV z bazenom 3.000.000 16.000.000 ]STe d >2 Os. š. Zalog Prizidek 8-10 >3 Zalog odd s TV 5.000.000 Novo Polje Nova šola 10 odd s TV 5.000.000 ?4 Os. š. Sostro Prizidek 8—10 odd Sostro s TV 5.000.000 * Novo Kodeljevo Nova šola 16—18 odd s TV 10.000.000 25.000.000 K Pirniče Nova šola 16 odd s TV 9.500.000 '4 Brod Nova šola 18-20 odd s TV 11.000.000 '5 >5 ‘ Os. š. V. Vodnik Vodnikova Telovadnica 3.500.000 Os. š. Z. Runka Gasilska ul. Prizidek s TV 3.500.000 \ Os. š. Medvode Telovadnica 2.500.000 Vodice Telovadnica 2.500.000 32.500.000 Vic % '9?2 Os. š. Dobrova Prizidek 8-10 odd '972 Dobrova s TV 5.000.000 Os. š. Brezovica Prizidek 8—10 odd 1974 's?« ,97e Brezovica s TV 5.000.000 Horjul Nova šola 16 odd s TV 9.500.000 Vič Nova šola 26 odd s TV 14.000.000 Os. š. Vrhovci Prizidek 4 odd v Vrhovci s TV 4.000.000 J 37.500.000 s »5 Vzgojna posvetovalnica Novo poslopje z vsemi pritiklinami 3.000.000 VZ Janeza Levca Nova šola 20 odd s TV 11.000.000 Skupaj 150.000.000 Plan izgradnje VVZ v času od 1972—1976 PREDLOG september 1971 Občina Leto Lokacija Namen Vrednost gradnje BEŽIGRAD 1972 Soseska VII Nov vrtec za 250 otrok 6.250.000 1972 Šentjakob Nov vrtec za 60 otrok, 1. faza 1.500.000 1973 Savsko naselje Nov vrtec za 120 otrok 3.000.000 1975 Soseska III. Nov vrtec za 200 otrok 5.000.000 1976 Šentjakob II. faza za 60 otrok za 690 otrok 1.500.000 17.250.000 CENTER 1972 VVZ A. Ziherl Nov vrtec za 240 otrok — Resljeva c. 1. faza 6.000.000 1973 Poljanska c. Nov vrtec za 150 otrok 3.750.000 1974 MOSTE KS Ajdovščina Novi odd za 40 otrok za 430 otrok 1.000.000 10.750.000 1972 VVZ Vevče 70 novih mest Vevče adaptacija 1.200.000 1972 VVZ Zadvor adaptacije 70 novih mest 1.300.000 1973 Nove Jarše Nov vrtec za 200 otrok 5.000.000 1974 Novo Kodeljevo Nov vrtec za 200 otrok 5.000.000 1975 Selo Moste Prizidek za 80 otrok 2.000.000 1976 Polje Nov vrtec za 120 otrok za 740 otrok 3.000.000 17.500.000 ŠIŠKA 1972 Brod Nov vrtec za 210 otrok 5.250.000 1973 Zg. Šiška Nov vrtec za 250 otrok 6.250.000 1974 Šentvid Nov vrtec za 250 otrok 6.250.000 1975 Litostroj Prizidek za 120 otrok 3.000.000 1976 Koseze Nov vrtec za 160 otrok 4.000.000 1976 Medvode Nov vrtec za 120 otrok 3.000.000 za 1110 otrok 27.750.000 VIČ 1972 Škofljica Nov vrtec za 80 otrok 2.000.000 1973 Malči Belič Nov vrtec za 120 otrok 3.000.000 1973 Vič,-S-VI. Nov vrtec za 130 otrok 3.250.000 1974 Vrhovci Nov vrtec za 140 otrok 3.500.000 1975 Murglje Nov vrtec za 200 otrok 5.000.000 za 670 otrok 16.750.000 Skupaj 90.000.000 STISKA OSAMELIH IN OSTARELIH Kaj, ko bi sočloveku priskočili na pomoč? t Pomenek v troje. Foto: F. Modic Iz analize, ki jo je pripravil zavod za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik, je razvidno, da živi v naši občini 313 nad 60 let starosti osamelih oseb. Med temi je'65 moških in 248 žensk, največ v starosti od 65 do 85 let. Najmočneje.je zastopana skupina tistih ostarelih oseb, ki so jih otroci zapustili in odšli z doma. Zaposlili so se, ustvarili svoje družine, na svoje starše pa so pozabili in jih pustili v osamljenosti in v več primerih celo v pomanjkanju. To pa prav v času, ko bi starši otrokovo pomoč najbolj potrebovali. ‘Čeprav ima večina osamljenih ostarelih oseb zagotovljena vsaj minimalna materialna sredstva za preživljanje (minimalno starostno, invalidsko ali družinsko pokojnino, priznavalnino, družbeno denarno pomoč), še ne moremo zato trditi, da so ta sredstva zadostna in da te osebe živijo v kolikor toliko ugodnih življenjskih razmerah. V najtežjem položaju so nedvomno tisti starostniki, ki jih preživljajo sorodniki ali tuji ljudje. Njihova pomoč ostarelim je minimalna, v glavnem v naturalijah. Zato moramo prav tem osebam posvetiti posebno skrb in jim nuditi ustrezno obliko družbene pomoči. OB TROJNEM JUBILEJU ŠOLE; NA VIČU Preteklost obvezuje sedanjost Ob 75. jubileju šole na Viču nam stopajo v ospredje trije pomembni mejniki: — leto 1896, ko so Vičani dobili šolo - leto 1911, ko se je pričel pouk na Viču v današnji šolski stavbi in — 1971, današnji čas - čas, ko potekata dva pomembna jubileja Vpis v glasbeno šolo V glasbeno šolo se vpiše učenec ponavadi zato, ker ima do glasbe veselje in bi se zategadelj rad naučil peti in igrati na neki instrument. Ker je glasbena šola neobvezna šola in se učenec sam prostovoljno odloči za obiskovanje nekega predmeta, šola ne more učence prisiljevati v študij, saj bi bilo tako početje v nasprotju z osnovnim nagibom, s kkaterim učenec pride v glasbeno šolo, pa tudi z načinom poučevanja instrumenta ali petja, ki mora biti sproščeno, vedro, neprisiljeno' in učinkovito. Iz teh razlogov bi moral biti tudi učni uspeh v glasbeni šoli skoraj vedno odličen ali prav dober. Vsi pa vemo, da so težave okoli učnega uspeha dokaj zapletene in da vpliva nanj več činiteljev. Naj jih naštejem samo nekaj. Tu je predvsem učenec s svojimi muzikalnimi dispozicijami: posluh, ritmični čut, glasbeni spomin itd., učenčeva prizadevnost in vztrajnost pri študiju, učitelj kot strokovnjak in animator, starši kot opora učitelju, delovni pogoji, ekonomična izraba časa za vodenje, učni prostori itd. Vsi ti činitelji skupaj in vsak zase, pomagajo pri učenčevem prizadevanju za boljši uspeh. Glasbeno šolanje se prične lahko že v predšolski dobi, nekako od 5-7 leta starosti. V obliki petja, igre in plesa, igranja na frulici se otroci polagoma uvajajo v čudovit svet glasbe. Najkasneje z 8. letom, v izjemnih primerih tudi prej, lahko pa tudi kasneje (odvisno od instrumenta), se mora otrok odločiti za glasbilo, ki se ga bo učil. Prav je, da si izbere instrument učenec sam. Z nasveti mu lahko pomagajo starši in strokovnjak. Previdnost tu ni odveč. Upoštevanja vreden nasvet je nasvet strokovnjaka, saj zna on najbolje preceniti otrokove glasbene dispozicije. Tako-imenovani netemperirani instrumenti (n. pr. godala in pozavna na poteg) zahtevajo več muzikalnosti, zlasti posluha, kot inštrumenti z danim tonom (klavir, harmonika itd). Otrok rad sprejema vtise iz okolja, v katerem živi, pa tudi radio in televizija imata tu svoj vpliv. Zato se ne velja vedno podrediti trenutni želji otroka in muhavostim modne glasbe hipertrofije, ki išče v glasbi največkrat samo ceneno veseljačenje in nič več. Tu mora voditi tudi vsaka glasbena šola pravo politiko glede zasedbe posameznih inštrumentov in ustvariti med njimi zdravo ravnotežje. Ob upoštevanju teh dejstev nastajajo neljube kadrovske težave, saj za instrumente, za katere imamo kvalificirane pedagoge, primanjkuje učencev, za instrumente, za katere pa ni kvalificiranih pedagogov, pa je učencev preveč. To nesorazmerje morajo uravnavati šola, Temeljna izobraževalna skupnost in Zavod za šolstvo, kajti problem postaja iz leta v leto bolj akuten. Staršem priporočamo, da vpisujejo svoje otroke, zlasti tiste z odličnimi glasbenimi dispozicijami na godala (violina, čelo), pihala in trobila (flavta, klarinet, trobenta, pozavna), iz mladinskih pevskih zborov pa se naj oglasijo na oddelek za solo petje tisti pevci, ki so že mutirali in so dobili v zboru solidno podlago. Tudi klavir, ta najbolj univerzalni instrument, ki daje odlično razgledanost v glasbenem svetu, čaka hvaležnih učencev. Glasbena šola Vič-Rudnik vstopa v novo šolsko leto z optimizmom kljub temu, da še vedno ni rešen zanjo osrednji problem prostorov. V dosedanjih razmerah je nemogoče kolikor toliko resno delati ne pedagogu, ne uslužbencu na občini. Prostorna stiska je tolikšna, da zahteva nemudoma rešitve. CVETKO BUDKOVlC Operetna in dramska sekcija KUD ..France Prešeren" Trnovo, Korunova 14 bo v, sezoni 71172 uprizorila eno najbolj popularnih operet. Zato vabi k sodelovanju pevce - amaterje. Javijo naj se v društvu vsak dan od 20. ure dalje. Odbor KUD,,France Prešeren" V kroniki osnovne šole Vič be- sočasnem pomembnem zgodovinskem prazniku našega naroda: 30-letnici ustanovitve OF. remo: . . . .“sredi prejšnjega stoletja so naprednejši Vičani pošiljali svoje otroke v ljubljanske šote. O lastni šoli so začeli razmišljati že leta 1870 (torej pred dobrimi 100 leti). Dobili pa so šolo leta 1896, ko je ljubljanska občina onemogočila šolanje viških otrok v mestnih šolah". V trenutku, ko je Vič, tedaj še popolnoma vaško predmestje Ljubljane, dobil šolo, se je začelo jasniti v mladih glavah - otroci so se pričeli izobraževati. Število nepismenih prebivalcev je bilo veliko. Z ustanovitvijo šole seje nepismenost občutno zmanjšala, zlasti pri mladini, kljub temu, da šole niso obiskovali vsi (od 138 šoloobveznih otrok je obiskovalo šolo le 82 otrok). Prvo učenost so dobili viški otroci v privatnih hišah: v Plavčevi in Tribučevi hiši na Glincah. Šele leta 1898 so dobili novo šolsko poslopje, to je poslopje sedanjega VVZ Malči Beličeve ob Tržaški cesti. Imela je 4 učilnice, pisarno in upraviteljevo stanovanje. Število šoloobveznih otrok je rastlo iz leta v leto. Od trirazrednice v letu 1900 se je šola do leta 1911 razširila v šest-razrcdnico s štirimi vzporednicami s 600 učenci. 18. 9. 1911 so odprli novo šolsko poslopje ob Tržaški cesti. Stavba je imela 14 učilnic, zbornico, pisarno, telovadnico in 2 stanovanji. V šolskem letu 1913/14 je že obiskovalo šolo 844 otrok. Šolski upravitelj je bil oproščen pouka, kar je bil prvi primer na bivšem Kranjskem. Po letu 1919 se je šola razširila v osemrazrednico. Uvedli so obvezen pouk telovadbe tudi za deklice. Odprli so obrtno nadaljevalno šolo in pomožni oddelek za slabše nadar- jene učence. Leta 1925/26 je šola ~'3/2~ dobila elektriko, leta 1928/29 pa tudi vodovod. Septembra 1935 je bil Vič priključen mestni občini Ljubljana, do tega časa je pripadal okraju Ljub-Ijana-okolica. Ob pričetku 2. svetovne vojne je bila šola šestrazredna, imela je 22 oddelkov, 788 učencev. S 1. 4. 1941 je bil pouk prekinjen. S poukom so nadaljevali 14. 5. 1941. V dobi okupacije je bil pouk oviran. Blokada je presekala šolski okoliš v dva dela. Učenci izven bloka so neredno prihajali v šolo. Šolske prostore je začasno koristila vojska. Po osvoboditvi je bila šola v šolskem letu 1945/46 šestrazrednica, zatem je bila sedemletka. Od šolskega leta 1948/49 do 1958/59 je imela šola samo 4 razrede (1. do 4. razred). V tem času so učenci nadaljevali šolanje na nižji gimnaziji. Z reorganizacijo šolstva v šolskem letu 1958/59 smo na Viču dobili dve samostojni osnovni šoli z 8 razredi, 1. in 2. osnovno šolo Vič. V šolskem letu 1962/63 sta se obč šoli združili v osnovno šolo Ljubljana-Vič. Od takrat deluje kot samostojna osnovna šola z razrednim poukom do 4. razreda in predmetnim poukom od 5. do 8. razreda v šolski stavbi, kije bila zgrajena 1911 leta. V stari stavbi iz leta 1898 je otroško varstvo. Po adaptaciji v letu 1964 ima šola za pouk 11 matičnih učilnic in 2 specialni učilnici, telovadnico, knjižnico z 8550 knjigami in 3 kabinete za učila. V šolskem letu 1966/67 seje pre-šolalo na novo osnovno šolo Bičevje ca. 400 učencev. V šolskem letu 1970/71 je imela šola 24 oddelkov za redni pouk, 4 oddelke podaljšanega bivanja, ki so v prostorih TV D Partizan-Vič. Šolo je obiskovalo 717 učencev. Naša prihodnja naloga naloga naše družbene sredine - pa je: omogočiti viški mladini sodoben pouk in vzgojo, kot so jo imeli mladi Vičani ob ustanovitvi danes že šest desetletij stare zgradbe. SLAVICA KUMAR, ravnateljica Poseben problem je tudi 42 ostarelih kmetov, ki kljub starosti, osamljenosti in bolezni še vedno obdelujejo zemljo in sc s tem preživljajo. Lemu pruneren je tudi njihov dohodek, ki zadošča komaj za osnovno preživljanje. Zemljo obdelujejo na klasičen način, njihove hiše so stare in gospodarska poslopja propadajo. Njihova zemlja zaradi majhnih površin in hribovite lege ni in ostarelih oseb, moramo ugotoviti, da nikakor ni zadovoljiva. Zato morajo biti vsa naša nadaljnja prizadevanja usmerjena tudi v to, da bo imel vsak star človek ne samo osamljen - zagotovljeno prehrano, primerno njegovi starosti in zdravstvenemu stanju. S skupnimi močmi se je treba zavzemati, da bodo obrati družbene prehrane številnejši kot sedaj in da bodo pripravljali tudi vila 313 osamljenih ostarelih osebi 147 oseb, ki imajo po enega, dvaaj ^ več otrok. Vseh otrok je 347;vsift, že odrasli in preskrbljeni. Kakšna) njihova pomoč staršem. pove slednji podatek: 10 staršev P_reje® ||S od svojih otrok stalno pomoč v dt j1' j. .... . r ... narju ali naturalijah; 61 staršev Pr' jema občasno pomoč v denarja sj JUllUl pomoč V UV1IS—J- J , naturalijah in kar 76 staršev-ne p?? “J jema nikakršne pomoči od svoj«rvl otrok! :n: ta Na zadnji seji koordinacijskega odbora za pomoč ostarelim in osamljenim osebam ta odbor dela v okviru izvršnega odbora občinske konference SZDL smo podrobno analizirali življenjske razmere osamljenih in ostarelih oseb v občini Ljubljana-Vič-Rudnik ter sprejeli tudi določene sklepe. Le-ti naj pripomorejo, da bo postala skrb za stare in osamele nenehna naloga ne samo za to poklicanih dejavnikov, marveč tudi vseh družbeno političnih organizacij, gospodarskih organizacij ter slehernega izmed nas. Lahko torej trdimo, da oti» ,r zelo slabo izpolnjujejo svoje obv»tM nosti do ostarelih staršev. Ne P’reji samo za preživljanje in izboljšaj li n materialnega položaja starih marveč tudi za to, kako jim zagot“ s viti dostojno življenje na staro*trt tako da jim bo zagotovljena potrrjjoji na oskrba, nega in tudi družabnosti Sprašujemo se, zakaj mora pri ostj •jv relih osebah, ki imajo otroke pMt zelo dobro situirane!), prevzen«'9n vso odgovornost in skrb druibfjjk zanimiva niti za posameznika, niti za družbo. Ti kmetje je ne bodo mogli več dolgo obdelovati zaradi svoje starosti in onemoglosti. Zemlja, čeprav ima svojo vrednost, za te ljudi kmalu ne bo predstavljala ničesar, .saj si na njej ne bodo mogli zagotoviti niti najnujnejših sredstev za preživljanje. Analiza zavoda za socialno delo kaže, da je med ostarelimi in osam- skupnost? Zakaj se mora Jrul* Mb boriti s problemom, kako stare W hr Najstarejša v Preseiju: Ančka Oblak. Prejema socialno podporo. Ali je s tem družba že poravnala svoje obveznosti? Ijenimi osebami kar 70 % takšnih, ki so dokaj slabega zdravja. Med huje bolnimi je največ takšnih z obolenji, tipičnimi za starost. To so predvsem arterioskleroza, revma, jetika, sladkorna bolezen, bolezni srca in druga degenerativna obolenja. Huje bolni prejemajo v glavnem le občasno pomoč, kljub temu, da kar 36 % oseb potrebuje stalno pomoč v negi in oskrbi, ker so izključno vezane na posteljo. V vseh drugih primerih bi ta pomoč morala biti bolj intenzivna, kar pričakujemo od novo ustanovljene službe za pomoč in nego na domu, ki bo delovala v okviru doma na Bokalcah. Ta služba bo zaenkrat nudila pomoč le prizadetim osebam na mestnem območju občine. Za bolne in osamljene ostarele osebe s podeželja pa morajo poskrbeti krajevne skupnosti preko svojilt prostovoljnih socialnih delavcev v tesnem sodelovanju z zavodom za socialno delo. 15 ostarelih in onemoglih oseb ne uživa zdravstvenega varstva. Med temi so osebe, ki jih preživljajo sorodniki in tuji ljudje, pa tudi nekaj kmetov. Gre za kmete, ki sicer posedujejo zemljo in jih zajemajo predpisi o zdravstvenem zavarovanju kmetov, toda ne morejo koristiti pravic iz tega zavarovanja, ker so v zaostanku s plačilom prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov. Menimo, da bi morala v teh primerih nujno posredovati občinska skupščina in iz svojih proračunskih sredstev, ki so namenjena za te potrebe, pokriti zaostanke socialno ogroženih kmetov. Vsekakor moramo poskrbeti za to, da bodo vse ostarele osebe tudi zdravstveno za- • varovane. Stanovanjska problematika osam-Ijenih ostarelih oseb je zelo pereča, če izvzamemo nekaj primerov. Dolžnost družbene skupnosti je, da poskrbi za izboljšanje nemogočih stanovanjskih razmer, v katerih živi kar 79 osamljenih ostarelih oseb, če želimo, da bodo ti ljudje vsaj zadnja leta svojega življenja preživeli v normalnih razmerah in okolju, ki so ga vajeni. Za tiste, ki pa niso tako močno vezani na sedanje okolje, pa bo treba poskrbeti za nastanitev v domovih počitka. Kar zadeva prehrano osamljenih hrano, ki je primerna za starejše ljudi. Služba za pomoč in nego osamljenim in ostarelim osebam na domu bo vsaj za mestni del naše občine poskrbela, da bodo ostarele osebe prejemale ustrezno hrano, bodisi, da bo ta pripravljena v njihovih lastnih gospodinjstvih, ali pa jo bodo dostavljali na dom iz doma na Bokalcah oziroma iz bližnjega • obrata družbene prehrane. Na podeželju bodo morale poskrbeti za to obliko iztrgati iz osamljenosti ter jii11/" je. gotoviti, da bodo zadnja leta svojef Jaj življenja preživeli dostojno, k®.. Pel sami ne morejo več pomagati? W so pri tej skrbi za stare ljudi njih® lV| otroci, ali ne občutijo nik*ja odgovornosti in humanosti do sM Me staršev, ki so jim v mladosti flU" top vse, kar so zmogli? Pv Koordinacijski odbor za pom«^ ostarelim osebam pri občinski ^ pomoči krajevne skupnosti, oziroma njihove socialne komisije v sodelovanju z organizacijo SZDL, RK in drugimi, ki naj preko prostovoljnih socialnih delavcev ali organizirane sosedske pomoči poskrbe, poleg drugih oblik pomoči, tudi za ustrezno prehrano starih in osamelih. Naj na kraju omenimo še dokaj žalosten podatek. Od skupnega šte- ferenci SZDL se je pohvalno o delu zavoda za socialno delo, ^ svojo tehtno analizo prikazal*!? (|l s svojo icnino analizo priKuza, osamelih in ostarelih občanov, j no, kakršna je. Sklenil je priporo® občinski skupščini, da na eni S>°> # sej obravnava to problematiko, ■ da prejme tudi določene sklfPt, oiuucm; —-;(jni ■slavoKO |(pr.( predsednik koordinacij«1"6 odbora za pomoč ostarel0" * in osamelim pri OK SZDL ^ Vič-Rudnik Kaj je z mladinsko organizacijo Krim —Rudnik Dve leti je že, kar mladinska organizacija na tem območju ne t*6*11),6!! 4 Zadnjega predsednika organizacije, Rudija Goloba, sem obiskala na d®n , kako in kdaj je postal predsednik , delo organizacije, njene težave, "T’ njenega razpada, to so bila moja vprašanja. Žal pa o načrtih organiZ" nisva mogla govoriti, ker jih ni. ! f! l 1968. leta je postala mladinska organizacija, ki je do tega leta delovala z občasnimi prekinitvami, pod vodstvom Rudija zopet aktivna. Funkcije, ki so bile podeljene samoiniciativno, so zahtevale tudi svojo realizacijo. Delo se je začelo, s proslavami in raznimi drugimi prireditvami se je začel stekati v blagajno denar. K sodelovanju so večkrat povabili tudi ansambel Minerve, ki je njihov program še popestril. Številni izleti, pozimi smučanje in podobno, vse to je mladino še bolj pritegnilo in zbližalo, njihova aktivnost in interes do mladinske organizacije sta se povečala. Finančnih težav organizacija ni imela, ob njenem razpadu je bilo v blagajni še nekaj denarja. Nekaj več težav so imeli s prostorom, ki po opremi in velikosti ni bil najboljši. Toda to ni zmanjšalo aktivnosti mladih. Ob tako neznatnem problemu, drugih, kot mi je povedal Rudi, organizacija ni imela. Ob njenem dokaj uspešnem delovanju 1969. leta. je na medklubskem tekmovanj'0. R sedla prvo mesto, tako da je lij iskati in najti vzroke njenega j! ■ pada. Res se je Rudi, ki ima zasluge za organizacijsko dejavn® svoji funkciji odpovedal in 06 svetil svoji družini, toda ali je J0 . Vrl ko razlog, da je organizacija r 0(j nehala delovati? Kam s? Je Pij i gubilo vse tisto navdušenje? 'L ni bilo nobenega, ki bi prevzel k jevo mesto? . „ Samo dve leti je organi*^ uspešno delovala, organizacija« j bila skoraj brez težav. Mladine! volj, a po Rudijevem txl ostalo organizaciji zvestih le * e( članov, ki so v mladinski sohi" ^ časa še kartali. Zdaj pa imajo strelci spravljene puške. Zadnje čase se vse bolj razVU Osr . 'I J® o I 'azi sPo ŽOg lov; f Usp I [to sl tem območju udejstvuje na ' j šport, miav-, vseh področjih« ^ mladih0 ka samo nov Rudi, ki bo P°oiii vzpostavil klubsko dejavnost. ^ jev naslednik, ne čakaj, mlad* potrebuje! ». ANICE RUDOLF NI VEČ k|C! fc 8-C 1'C 'C l'C C s C i J05 V I VeliH*? šla 'sloj 26. septembra je umrla Anica Rudolf, rojena 1916 na Osojniku v veliki družini malega kmeta. Že mlada je šu> ■■■ j,, kasneje se je izučila za šiviljo. Zaposlila se je kot trgovska Prfij. jalka z zelo nizkimi osebnimi dohodki. Leta 1937 scjeporoC' Že v prvem letu vojne je postala sodelavka OF. Naslednje J je že bila kurirka odgovornih funkcionarjev NOV. V tem lctLc že kandidirala za sprejem v partijo. Njeno stanovanje, Pr'z g^pii- sestankov in zatočišče ilegalcev, so pričeli nadzorovati žrvni tft Zn ti mA L. I.. I ... IX'. I.. »/ ........... — — * »- piiwv.il I Uivw.v/1''***• ' .. torji, zato je že pred kapitulacijo Italije živela na pol v ne# ^ Maja 1943 so jo aretirali in zapili v ljubljanske zapore. Tam s.0jj, zelo mučili, a se je zelo dobro držala. Ko sojo novembra amnestiji izpustili, je morala takoj v bolnico, kjer se je zdr0 ,e nato pa še v ilegali. Kljub majhnemu otroku je odšla v P0rllZ4 jp kjer so jo takoj sprejeli v partijo. Bila je borka Ljubljanske Sercerjeve brigade, nato v bazi XX. in v 30. diviziji, kjer je n011 osvoboditve. ^ Po osvoboditvi je takoj prevzela mesto upravnice deCJ^ doma, zelo delavna pa je bila tudi v političnem življcnlLga- 4 uoma, zeio uelavna pa je bila tudi v političnem z.ivijci j- .p-lerenu Kozarje, kjer je stanovala, je bila članica domala vseh 1 hj, nizacij. Ko se je preselila na Mirje, je prevzela vrsto pon'cn',|je- .........j ii.i mnje, je jirev/.eia visio družbeno političnih funkcij. Do upokojitve 1965 pa je bila1" taika občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik^, Ob njeni prezgodnji smrti jih je mnogo, ki jim bp Rudolf, zgledna družbeno politična delavka in predvsem izrc topel, sončen človek, ostala v trajnem spominu 'ISTI RAČUNI VIŠKEGA DRUGOLIGAŠA ponosna nogometna reklama vaali 'siS (P,° PreseneUj'v> zmag* nad moštvom Zagreba je med igralci in funkcionarii n»j',|*,0l3a vladalo izredno razpoloženje. Bržčas smo ..izkoristili" pravi trc-n* ; ' .za pomenek o drugi strani medalje viškega drugoligaša - o enajsterici, 'e?' ii m S '"'“j™’ letošnjimi nastopi v drugoligaški konkurenci pridružila bolj ini’nj Profesi°nalni nogometni družbi. Mar so potemtakem postali tudi pIt uiije iz Gerbičeve ceste ..sužnji" dvomljivega nogometnega kruha? Mar so 11 Uip« iJajnostj° '’skrili'' Pod krinko amaterskega kluba? Vprašanja bi lahko P-fcilvr r do neskončnosti. Da bi naposled ..odkrili" pravo resnico in da bi 'tnari SVOje tlstlm- ki mislijo, da se nogometaši Mercatorja kopljejo v !??10 obiskali direktorja športnega parka Svoboda Janeza Ruglja, ki (roč! , v°lJe potešil našo radovednost. >velieznaVin°Stcdela ni za nas PravzaPrav nič novega, odkar nastopamo v H. g« J 1 “S1- s pravilnikom o nagrajevanju in disciplinski odgovornosti imamo 3l,il si m a med seboj ne obveznosti igralcev do kluba in obratno. Potemtakem so judi eusebojni odnosi med klubom in igralci zasnovani po tem pravilniku.' ;oW Si ioA mpravilnikorn se določajo osnove e m Skik K niaiiipJj11* del0vni čas. saj so vsi v red-ben iv-• °Xnem razmerju (!) vsi igral- Li, ?er|la. po katerih klub nagrajuje ..a igrulce za uspehe v drugo-os«hvk' knnkurenci. Seveda pa imajo l.jBL|)C0.d° nadomestila, torej za iz-' .1 “Rni delovni čas. sai so vsi v red- „ih 1 imajo s klubom sklenjeno po-S ?°' Nadomestilo tvori stalni del /ttfema in gibljivi del pre-iie* |a .VlS,na gibljivega dela nadome-„ s .“J6 nmljivo odvisna od doseženih ■ gji^aovv tekmovanju. '^^NOST DELA i' oj i) \| lud* inrvercator *ma trenutno 18 pogod-P^i?an*h igralcev. V prvi sku-, ’v„kateri znaša mesečna hrana-iriO^ oOO dinarjev, je 13 nogometa-koi ’ med katerimi so vsi igralci liga-ivu .moštva. Prvo kategorijo se-H (»P0 vs‘ tisti igralci, ki so od-t itt minuli sezoni večjsot 75 od-c k i iV vseb prvenstvenih in pokal-tviub pa je svoje igralce '°l i S d ^ v drugo in tretjo katego-' .im* mesečnimi hranarinami 400 kP . ma 300 dinarjev, vendar tretje [f.lne praktično ni, saj preostala kc8 riCa pogodbeno vezanih nogo-W uživa ..blagodati" druge Remija za vsako osvojeno točko i ali na tujem znaša 200 dinar-Ae bi se moštvo borilo za obstanka Ia*’ k' veljala vsaka osvojena a,3 '0 dinatjev. Za sleherno višje "jeno razmerju z odigranimi tekmami in osvojenimi točkami. Klubska ,.povečanja" bi znašala za osvojeno prvo mesto 280 dinarjev, za vsako nižje mesto do 14. mesta pa po 20 dinarjev manj. ..Najvišji možni mesečni dohodek", meni J. Rugelj, ,.znaša 60 sta-rrh tisočakov. V primeru, da bi moštvo štirikrat zmagalo doma in na tujem, kar je verjetno izključeno, bi zaslužili igralci prvega moštva vsak po 220 starih tisočakov. Realni zaslužek je okoli 1200 dinarjev, seveda pod pogojem, da fantje dobijo dve tekmi na domačem igrišču." Vodji kolegija trenerjev in glavnemu trenerju Andjelu Žikoviču pripadajo mesečni prejemki v višini 2500 dinarjev z vsemi premijami, ki so sicer ,.na voljo" igralcem ligaške enajsterice. Klub plačuje trenerju Žikoviču za ločeno življenje posebej hrano in stanovanje. Glavni trener kluba je odgovoren razen za moštvo tudi za strokovno delo z dvoma mladinskima ekipama in pionirji, kar je brez dvoma izredno zahtevno delo v primerjavi z obveznostmi, ki jih imajo trenerji ostalih drugoligaških moštev. KAZNI Za disciplinske prekrške so v klubu uvedli nemara že kar rigorozne ukrepe. Tako mora odšteti igralec, ki zamudi na trening najmanj pet minut, 20 dinarjev, za zamudo do desetih 30 in za zamudo preko desetih minut kar 50 dinarjev! Neopravičen izostanek z vsakodnevnih priprav ga velja osem starih tisočakov, če ga ni na tekmo, pa ga to dejanje prikrajša za celili 400 dinarjev. Drastične disciplinske kazni so uvedli tudi za nešportno obnašanje na tekmi. za neizpolnjevanje nalog v igri, za nepravilen odnos do trenerja, za kršenje klubske discipline, medčloveških odnosov in za ustvarjanje nezdravega vzdušja med igralci ali v klubskih okvirih. Pri viškem drugoligašu so med- Uspešen start Mokerca Rokometaši Mokerca so v novi sezoni LRCL startali nepričakovano dobro. V prvih štirih kolih so zabeležili štiri zmage in vodijo na lestvici z dvema točkama prednosti pred Zagorjem, Tržičem in Slovanom B. Vsa štiri srečanja so bila težka in do zadnje minute napeta. Proti Kamniku je bilo težko, ker je to tradicionalno neugoden nasprotnik. V Hrastniku smo po zasluženi zmagi doživeli na poti v slačilnico pravi barbarski zahrbtni napad, kakršne vidiš le v kriminalnih lilmili. Igralci Mokerca so se le s težavo otresli podivjane množice in se prebili do slačilnic. Toda tam jih je čakalo nekaj sto, večina pijanih in pretepaško razpoloženih ljudi. Že v polčasu so spremljevalci ekipe predvideli, kaj Med dvema ognjema sleherno višje «l. — mesto na prvenstveni le-* . Pj? končani letošnji sezoni, ki avya obstanek v II. zvezni ligi, , j n.a osnovi sedanjega tekmoval-sistema vrednost točke pove-v®' Za 20 dinarjev, razumljivo v so- e It n«1 f , ti vr ne 24. septembra 1971 je bilo na novih igriščih osnovne šole o! ovci občinsko prvenstvo osnovnih šol v igri „MED DVEMA g,l OGNJEMA". Tekmovanje sta organizirali ObZTK Vič-Rudnik in lj i Snovna šola Vrhovci. [Ul ■ Tekmovanje se je odigralo po sistemu - vsak z vsakim - tak način Omogočil realni pregled moči in znanja v tej športni igri. lCj ‘gro ,,Med dvema ognjema" goje predvsem ucenci četrtih do šestih a aztedov in je to njihov prvi resnejši stik z žogo. Pri tem se začno j 'Poznavati z osnovnimi elementi: lovljenja, vodenja in podajanja u , gc, hkrati pa jim z igro privzgajamo smisel do kolektivne igre, |(,j 'Ovarištva, borbenosti, srčnosti, itd. Prvič spoznavajo smisel kolektivne igre in doprinos posameznika k (j UsPehu igre. Istočasno dobijo s to igro osnove za nadaljnje igre z žogo, kajti v ^slednjih letih, to je v višjih razredih, se že diferencirajo v skupine, ICr trenirajo košarko, rokomet ali mali nogomet. KONČNI VRSTNI RED TEKMOVANJA č k i: 2 Osnovna šola Polhov Gradec <• Osnovna šola Oskar Kovačič , ■ Osnovna šola Brezovica Osnovna šola Horjul Osnovna šola Dobrova 2 Osnovna šola Bičevje j' Osnovna šola Vrhovci • Osnovna šola Preserje ^Sklice: 2 Osnovna šola Polhov Gradec j- Osnovna šola Vrhovci / Osnovna šola Horjul .■ Osnovna šola Brezovica ^ Osnovna šola Oskar Kovačič y Osnovna šola Preserje ^ Osnovna šola Bičevje ■ Osnovna šola Dobrova °ŽE MESL Točk 14 12 10 6 6 4 4 0 + 83 + 37 + 50 + 12 - 24 - 25 - 44 - 89 12 10 10 8 8 4 4 0 + 94 + 22 + 16 + 18 + 1 - 38 - 40 - 83 j H|j dla ognjema sodi za mladino med 10 in 14 let med najbolj t igre z žogo. Tako tudi v osnovni šoli Trnovo, od koder ,10sne tek bo in so takoj odhiteli na postajo milice po pomoč. Toda miličniki so prišli šele čez eno uro, ko sta bila sodnika tekme že pretepena, naši igralci pa nemočni pred podivjano množico zaprti v slačilnicah. Nikdar ne bi verjel, da se kaj takega lahko zgodi pri nas. saj se štejemo med civilizirana ljudstva. Tekma z Olimpijo je bila prava paša za oči. Igralo se je hitro in lepo od prve do zadnje minute. V Črnomlju s Cosmos-Bel-tom pa ni šlo najbolje. Toda neizkušeni domačini niso mogli nuditi več kqg dostojen odpor izkušenim Ižancem. Rezultati prvih štiri kol: Mokerc : Kamnik 21:19 (8:12), Hrastnik : Mokerc 8:10 (4:5), Mokerc : Olimpija 18:13 (12:5). Cosmos-Belt : Mokerc 15:18(7:7). Tudi v področnem tekmovanju za pokal Mladosti so bili rokometaši Mokerca uspešni. Tekmovala so še moštva: Mokerc, Olimpija, Slovan B, Kamnik, Škofljica, Šentvid, Prule in Polje. Najtežji žreb je imel od četrtfinala do finala Mokerc, ker je moral premagati vse tri ligaše LRCL. Fantje so se odlično borili in premagali vse ovire. Osvojili so področni pokal in se uvrstili v republiški pokal, kjer jim bo prvi nasprotnik moštvo Ribnice, ki tekmuje v slovenski ligi. Rezultati pokala: Mokerc : Slovan B. 19:11 (9:6), Olimpija : Mokerc 15:16 (4:8), Mokerc : Kamnik 23:22 (9:10). JOŽE GREBENC sebojni odnosi med igralci in klubom torej natančno določeni, zato tudi javnost njihovega dela ni za kolektiv Mercatorja nenavaden pojem! Pravice in dolžnosti so urejene z internim pravilnikom, ki je na voljo vsakomur, ki dvomi v poštenost dela odgovornih klubskih funkcionarjev. Tako je navsezadnje tudi edino prav in na mestu. NAČRTI Občinska zveza za telesno kulturo je ustanovila športni park Svobode z namenom, da skrbi za načrten razvoj, ne samo nogometne igre, marveč tudi ostalih športnih panog, ki so imele še do pred leti na Viču dolgoletno tradicijo. Pri tem mislimo predvsem na rokomet. ,.Objekti obstajajo, vendar niso v uporabi, saj so se klubi razšli," pravi J. Rugelj. ,,Pod isto streho so ostali samo nogometaši in balinarji." ,,Injekcijo" za poživitev telesno-vzgojne dejavnosti in športa naj bi dal zavod, ki pa je od občinske zveze prejel letos le skromnih 400 starih tisočakov. Iz kritičnega stanja nas je rešil Mercator. . . Poglejte, ob koncu letošnje jesenske sezone bomo imeli v klubu za 22 starih milijonov izdatkov. Sedem milijonov bo prispevalo podjetje, od vstopnic bomo iztržili, okoli osem milijonov, pri športni prognozi računamo vsaj na tri milijone, nekaj pa bo verjetno primaknil mestni svet . . .“ Ce vemo, da je klub veljala samo nova ograja okoli igrišča okroglih deset milijonov, tedaj je na dlani, da še vedno ostaja odprto vprašanje rednega vzdrževanja objektov, ki sodijo pod okrilje športnega parka Svobode. Pozabiti namreč ne gre, da so med vsemi načrti na prvem mestu brez dvoma tisti o gradnji 12-stez-nega avtomatskega kegljišča. Viško kegljišče bi bjlo največje ne samo v Jugoslaviji, pač tudi na Balkanu. Zato zlepa ne kaže namerno pozabiti na te načrte! V Mercatorju so bili vedno in ob vsakem času pripravljanj finančno podpreti viške športne načrte, ki so temeljili na realni osnovi. Podjetju ne gre pripisati levjega deleža samo za zavidljive uspehe nogometašev, marveč tudi za skrb pri poživitvi telesnovzgojne in športne aktivnosti na Viču sploh. Podjetje, ki je znalo torej vselej prisluhniti željam naših športnikov in ki je od svojih propagandno-komercialnih sredstev v višini 200 starih milijonov podprlo nogometni klub s kar 7 milijoni, bo bržčas tudi v prihodnje skušalo dojeti težnje na razmah športa na Viču. Torej ne gre zgolj za učinkovito ..nogometno reklamo", s katero je Mercator prav letos prištedil ogromna reklamna sredstva, pač pa za razumno reševanje vseh odprtih vprašanj, ki dandanašnji sodijo v okvir in pod okrilje športnega parka Svobode. IVAN VIRNIK Izročitev pohvale republiškemu prvaku slovenske lige Svobodi -sedanjemu Mercatorju - za sezono 70/71. S tem mestom je postal Mercator član II. zvezne lige — zahod. Pokal prevzema kapetan nogometnega kluba Mercator Anton Čeh. Foto: E. Šelhaus Pacug — viška kolonija na slovenski obali Ze vrsto let preživlja viška mladina vesele počitnice ob morju v Pacugu, skoraj' idiličnem zalivčku med Fieso pri Piranu in Strunjanom. V sedmih stanovanjskih zgradbah je prostora za 160 otrok. Ce jili pride več, lahko razpnejo še šotore. V dveh drugih zgradbah so še kuhinja “ jedilnico in higiensko-sanitarni za prehrano), ostalo pa za investicije in nabavo osnovnih sredstev. Prispevek staršev je v polni vrednosti znašal 25 ND na dan, vendar se je zmanjšal z ozirom na socialno stanje v družini tudi na nič. Šolarje je na letovanju in plavalnih tečajih varovalo skupno 66 vzgojiteljev, zanje pa je skrbelo še pomožno osebje, povprečno po 10 v letovalo v Pacugu 683 šolarjev, ki so ------------------:----------------- preživeli na morju vsak po 14 dni. Pred prvo počitniško izmeno pia sta bili v Pacugu še šoli v naravi plavalna tečaja, na katerih je bil 201 šolar četrtih razredov. Lastnik počitniškega naselja v Pacugu je naša občinska skupščina, občinska zveza prijateljev mladine pa je leta 1966 prevzela vso organizacijo letovanj in tudi oskrbo počitniške baze. Letošnji proračun Pa-cuga beleži 194.000 ND dotacije občinske skupščine in 192.000 ND prispevkov staršev in organizacij. Od tega je šlo 267.000 neposredno za letovanje 884 otrok (120.000 samo Skakalci v vodo spet med najboljšimi Na letošnjem državnem prvenstvu v skokih v vodo - bilo je v Šibeniku -je sodelovalo skoraj 100 skakalcev iz Srbije, Hrvatske in Slovenije. Med številnim slovenskim zastopstvom smo seveda pričakovali največ predstavnikov Ljubljane, ki so doslej nič-kolikokrat segli po najvišjih odličjih v elitni domači kokurenci. Naša pričakovanja so se izpolnila domala v celoti, saj smo dobili z Obšteterjem, . Kristanom in Grgurevičem spet tri nove državne prvake. Bržčas ni nič presenetljivega, če je tudi v ekipni konkurenci potekal boj za prvo mesto med najboljšima klubskima kolektivoma v državi -ljubljansko Ilirijo in njihovimi najhujšimi tekmeci s Kolezije. Naslov v članski ekipni konkurenci je pripadal Ilirijanom, zato pa so skakalci Ljubljane nadoknadili zamujeno v tekmovanju mladinskih vrst, kjer so dokazali, da se na Koleziji razvija nov rod odličnih skakalcev, ki bodo lahko z leti dostojno nadaljevali bogato tradicijo velikih dosežkov svojih vrstnikov doma in na tujem. V skokih s stolpa je med člani pokojni Milan Hosta (Ilirija) po dolgih letih premagal večkratnega državnega prvaka Obšteteija, ki je skakal veliko slabše, kot sicer zna. Za presenečenje dneva je poskrbel mladi član Ljubljane Jakopin, ki je med najboljšimi skakalci z deske osvojil celo bronasto medaljo. Slab vtis je Obšteter popravil v tekmovanju z deske, kjer je prepričljivo porazil svojega velikega tekmeca, Milana Hosto, članu Ilirije. Obštetcrju sta se z naslovi letošnjih državnih prvakov pridružila še mladinca Kristan, ki je zmagal v skokih z deske in Grgurevič s prvim mestom v skokih s stolpa. Med ženskami smo imeli nekoliko manj uspeha, saj se je Antončičeva uvrstila v tekmovanju z deske na tretje, Grilčeva pa na peto mesto. Slednja je na koncu prvenstva le osvojila bronasto medaljo v skokih s stolpa, Antončičeva pa se je morala zadovoljiti s četrtim mestom. Naši predstavniki - Obšteter, Jakopin, Grilčeva in Antončičeva - so se v družbi s še nekaterimi odličnimi skakalci Ilirije udeležili letošnjega balkanskega prvenstva, kjer pa niso dosegli večjih uspehov. Veliko več so dosegli na nekaterih mednarodnih tekmovanjih, kjer se je posebno izkazal veteran Obšteter, medtem ko je mladi Grgurevič na mednarodnem prvenstvu' Bodenskega jezera v švicarskem mestu Fla-willu, osvojil dvoje naj višji h odličij za prvo mesto v skokih z deske in s stolpa. Medaljam talentiranega Grgureviča je pridala svoje srebro in bron tudi njegova klubska tovarišica Grilčeva, ki je osvojila dve drugi in eno tretje mesto. Pri našem sprehodu pa ne smemo pozabiti tudi slovenskega prvenstva v skokih v vodo, kjer so za razliko od revije najboljši!) jugoslovanskih skakalcev v Šibeniku, suvereno gospodarili člani Ljubljane. DERBI NA VIČU Po skorajda pričakovanem porazu na gostovanju v Šibeniku : Mercator je zadnjo nedeljo izgubil s tamkajšnjim moštvom z 0:2 se bo viški drugoligaš pomeril v nedeljo na domačem igrišču z Muro. Že sedaj pa vas lahko opozorimo na srečanje z Reko, 31. oktobra, ki bo prav gotovo poslastica za nogometne sladokusce. mezne počitniške izmene pa so po vrsti vodili: Drago Šimenko, ravnatelj šole v Preserju, Jože Mihevc, r. š. ,,Oskar Kovačič", Franc Malovrh, r. š. Dobrova in Peter Vrhunc, direktor občinskega zavoda za socialno delo. Ves čas pa je nad Pacugom bdela sekretarka občinske ZPM Slava Prijatelj. Glavna vsebina bivanja otrok v Pacugu je seveda - morje, kopanje, plavanje. Kar je najbolj razveseljivo - po vrnitvi iz Pacuga skoraj ni ostalo nepravalcev, domala vsi so se naučili plavati. Manjkalo pa je morda več iger in kulturnih, tehničnih in podobnih dejavnosti, zlasti za tiste otroke, ki jih športna in standardna zabavna dejavnost ne pritegne. Tudi kaže razmisliti o tem, da bi ločili funkcijo pedagoškega vodje, ki je bila doslej združena z vodjem tabora, ta pa je bil obenem še gospodar Pojavljali so se vzgojni problemi, ki kažejo na potrebo po bolj intenzivnem, poglobljenem in individualnem pedagoškem delu z otroki. Kar pa je ob svojem obisku v četrti izmeni še posebej opazil naš novinar, je Bila tudi dokaj zanemarjena okolica naselja, ki bi jo otroci y nekaj minutah dnevno lahko sami dokaj uredili. Načrti za viško kolonijo na slovenski morski obali predvidevajo najprej zasaditev senčnih dreves in okrasnega grmičevja v okolici, obnovitev in napeljavo raznih vodov, po-lepšanje in preslikanje zgradb, zamenjavo dotrajanega inventarja z novim, obnovo dovozne ceste in pomola, itd. Vse za lepše počitnice našiti otrok. Saš ^ SH I ''f-' ,«• 1^%- . ;:-:r .................................................................................................—^ jr ^ Pacug — počitniško naselje naših šolaijev / N Predlog odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in VVZ na območju Ljubljane \___________________________1_____________________________________________________/ 9. člen Stroški odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka pri davčnih upravah gredo v breme proračunov občin Ljubljane. 10. člen Svet za finance je pooblaščen, da daje po potrebi navodila za izvajanje tega odloka. 11. člen S * Na podlagi 162. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/69) in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) ter po odločitvi volivcev na referendumu dne ..... 1971 je skupščina mesta Ljubljane na seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne.... 1971 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov na območju mesta Ljubljane 1. člen Za območje mesta Ljubljane se po določilitv tega odloka uvede krajevni samoprispevek v denarju za sofinanciranje enotnega programa gradnje naslednjih osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov: I. osnovne šole: .................................. II. vzgojnovarstveni zavodi: ...................... 2. člen ' Krajevni samoprispevek se uvaja za čas od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1976. Objekti zaradi katerih je uveden krajevni samoprispevek morajo biti zgrajeni do leta 1978. 3. člen Samoprispevek se plačuje v sklad za gradnjo osnovnih šol > in vzgojnovarstvenih zavodov na območju mesta Ljubljane, ki se vodi pri Temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana. Sklad ustanovijo ljubljanske občine in mesta s posebnim odlokom. Po enotnem programu gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov v mestu Ljubljana je predračunska vrednost del, ki se bodo po 1. členu odloka sofinancirala s krajevnim samoprispevkom ......... dinarjev. Delež krajevnega samoprispevka presega 50 % predračunske vrednosti. 4. člen Krajevni samoprispevek plačujejo po stopnji 1 % naslednji občani, ki imajo stalno prebivališče na območju mesta Ljubljane: 1. občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 900 dinarjev mesečno od neto osebnih dohodkov, 2. občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav od osnov za prispevek, 3. občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki presegajo 900 dinarjev mesečno, od pokojnin. 5. člen Krajevnega samoprispevka so oproščeni: - občani od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad, - občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, ki ne presegajo 900 dinarjev, - občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, - zavezanci prispevka od obrti in intelektualnih poklicev v pavšalnem letnem znesku. Krajevnega samoprispevka so na lasten predlog oproščeni tudi občani, če v njihovi družini dohodek na družinskega člana ne presega 300 dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo dohodki, ki so osnova za odmero krajevnega samoprispevka po tem odloku. O teh predlogih občanov odloča na podlagi mnenja organa za socialno skrbstvo posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. 6. člen Krajevni samoprispevek zavezancev iz prve in tretje točke 4. člena tega odloka obračunavajo in plačujejo v sklad iz 3. člena izplačevalci osebnih dohodkov, nadomestil osebnega dohodka in pokojnin. Krajevni samoprispevek zavezancev iz 2. točke 4. člena tega odloka obračunavajo in pobirajo davčne uprave ljubljanskih občin. 1 7. člen Za izvajanje del je odgovoren sklad iz 3. člena tega odloka za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka pa davčne uprave ljubljanskih občinskih skupščin. 8. člen Glede odmere, pobiranja in izterjave krajevnega samoprispevka ter olajšav veljajo predpisi, ki veljajo za odmero, pobiranje in izterjavo prispevkov in davkov. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. ing. Predsednik mestnega Predsednik zbora delovnih zbora skupnosti dr. Majda Strobl Andrej Levičnik, dipl. oec. Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in VVZ na območju Ljubljane V-------------------------------------------------------------------------------------------------------J Zaradi izvedbe enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, ki je zadeva skupnega pomena za mesto, so skupščine ljubljanskih občin in mesta na podlagi 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 15/70), 92. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70), 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 17/70), 92. člena statuta občine Lj. Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70), 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 16/70) ter 78. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14/70) na sejah občinskih zborov oziroma mestnega zbora in zborov delovnih skupnosti in sicer skupščine občine Ljubljana Bežigrad dne..., skupščine občine Ljubljana Center dne ...., skupščine občine Ljubljana Moste—Polje dne ..., skupščine občine Ljubljana Šiška dne ........., skupščine občine Ljubljana Vič—Rudnik dne........ ter skupščine mesta Ljubljana dne.....sprejele SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov na območju mesta Ljubljane 1. člen Za območje mesta Ljubljane se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje enotnega programa gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, in sicer: I. osnovne šole: .................................. II. vzgojnovarstveni zavodi: ...................... 2. člen Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik v občinah na območju mesta Ljubljane. 3. člen Referendum bo v nedeljo, dne 21. 11. 1971, ob 6. do 22. ure na glasovalnih mestih, ki jih določijo občinske volilne komisije. 4. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: ..Skupščine občin Ljubljana Bežigrad, Lljubljana Center, Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič—Rudnik in skupščina mesta Ljubljane GLASOVNICA Referendum za uvedbi krajevnega samoprispevka dne .... 1971 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju, za sofinanciranje gradnje osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov po enotnem programu, ki je bil obravnavan na zborih volivcev v krajevnih skupnostih in sprejet na sejah ljubljanskih občinskih skupščin ter na seji skupščine mesta Ljubljane, ki naj bi bil predpisan za dobo petih let od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1976 in ki bi ga plačevati po stopnji 1 % naslednji zavezanci: — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, ki presegajo 900 dinarjev mesečno, od neto osebnih dohodkov. 'I — občani, ki so zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od Jcmetijske dejavnosti, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev ter od avtorskih pra/ic, patentov in tehničnih izboljšav od osnov za prispevek, — občani, ki imajo dohodke od pokojnin, ki presegajo 900 dinarjev mesečno, od pokojnin in ki bi ga bili oproščeni: — občani od socialnih podpor, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad, — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in pokojnin, ki ne presegajo 900 dinarjev mesečno, — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja, — zavezanci prispevka od obrtnih in intelektualnih poklicev v pavšalnem letnem znesku, — na lasten predlog občani, če v njihovi družini dohodek na enega družinskega člana ne presega 300 dinarjev mesečno. Pri tem se bi v dohodek šteli dohodki, ki so zgoraj navedeni kot osnova za odmero krajevnega samoprispevka. O predlogih občanov bi na podlagi mnenja organa za socialno skrbstvo odločala posebna komisija, ki bi jo imenovala občinska skupščina. . N. glasujem ZA PROTI v_________________________________________________y Volivec izpolni glasovnico tako, da obkroži „za", če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka, besedo „proti" pa obkroži, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka ne strinja. 5. člen Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodijo in ugotavljajo izid glasovanja volilne komisije občine Ljubljane^ 6. člen Izid glasovanja na referendumu se ugotavlja po ljubljanskih občinah. Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka bo sprejela skupščina mesta Ljubljane, in sicer za tiste občine, v katerih se bo večina vseh vpisanih izjavila zanj na referendumu. 7. člen Osnutek odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka bo pred referendumom obravnavan na zborih volivcev v krajevnih skupnostih, na sejah ljubljanskih občinskih skupščin in skupščine mesta Ljubljane, objavljen pa bo tudi v občinskih glasilih. 8. člen- Sfedstva za izvedbo referenduma zagotovijo skupščine občin in mesta Ljubljane ter temeljna izobraževalna skupnost. 9. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Karel Kušar Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Predsednik skupščine občine Danilo Sbrizaj Ljubljana Center Tone Kolar Predsednik skupščine občin6 Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik skupščine občine ing. Slavko Korbar Ljubljana Moste—Polje Polde Maček Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. in9-