Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 52 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka tn Trtic — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton MiklavCK — Odgovorni urednik Albin U caka r KRANJ, sreda, 7. 7. 1971 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik. in sicer ob sredah ln sobotah -••■"j. ciavnj urednik Anton mikkivcic ^ Odgovorni urednik Albin Ucakar '* -- glASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Delavci Iskre so praznovali 4. stran Veselo razpoloženje na srečanju delavcev Iskre v Preddvoru je trajalo pozno v noč Izseljenski piknik V Škof ji Loki 6. stran Na proslavi v Preddvoru, kjer »c je zbralo nekaj tisoč delavcev lz Iskrlnih tovarn, Je po lovoru direktorja kranj-»kc Iskre tovariša Hujša govoril tudi generalni direktor združenega podjetja Vladimir Logar. »Uspehi Iskre so najlepše priznanje za 25-letni razvoj nase socialistične družbe«, je rut proslavi v Preddvoru v govoru rekel predsednik slovenske skupščine SergeJ Kraigher. Razen več tisoč delavcev Iskre so se proslave udeležili tudi številni gostje. KRANJ popularnega muzikanta Lojzeta Slaka. 0 Na zadnji seji predsedstva občinske konference Zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Jesenice so sprejeli letošnji operativni plan ZKPO vključno s proračunom, ki ga bo pozneje potrdila kulturna skupnost. Program vsebuje tudi seminar za kulturne delavce, kulturne prireditve, razstave v okviru DOLIK in delo kulturno umetniškega kluba Tone čutar. Izrekli so priznanje Pihalnemu orkestru jeseniških žele-zarjev za prvo mesto na tekmovanju republiških pihalnih orkestrov in potrdili obrazložitve letošnjih kandidatov za Cu-farjeve plakete. D. S. 0 Na zadnji seji sveta za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno kulturo pri skupčini občine Jesenice so obravnavali predlog za spremembo šolskega okoliša. Tiste učence osnovne šole Prežihov Voranc na Jesenicah, ki stanujejo na Hrušici, naj bi prešolali v osnovno šolo v Mojstrani. Šola v Mojstrani je bolj prostorna, večja, učence pa bi s Hrušice vozili s posebnim avtobusom. D. S. KRANJ 0 Izvršni odbor temeljne izobraževalne skupnosti Kranj je na svoji zadnji seji pred poletnimi počitnicami določil med drugim tudi datum dneva prosvetnih delavcev. 25. septembra naj bi v prvem delu proslave spregovorila prosvetnim delavcem Vinko Hafner, podpredsednik izvršnega sveta, in pa direktor zavoda za šolstvo SRS. Ob tej prilonžosti bodo 37 prsovetnim delavcem podelili denarne nagrade in pa pismena priznanja za dolgoletno uspešno pedagoško delo. 0 V soboto je obiskal podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj predsednik sveta za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo zvezne gospodarske zbornice Boro Ostojič, ki je hkrati direktor stanovanjskega podjetja Sarajevo. S predstavniki podjetja v Kranju se je pogovarjal o problemih stanovanjskega gospodarstva nasploh in o stanovanjski gradnji v kranjski občini. — Kranjsko stanovanjsko podjetje pa je ta dan obiskal tudi predsednik inštituta za gradnjo ljudskih stanovanj v Gorici, profesor Massimo Cellie. Tradicionalne stike s tem inštitutom ima poslovno združenje stanovanjskih podjetij Slovenije . A. Z. RADOVLJICA £ 5. avgusta letos bo minilo 30 let, ko je bil formiran Cankarjev bataljon. Vsako leto ta dan praznujejo občani radovljiške občine svoj praznik. Letos so se v Radovljici odločili, da bo to praznovanje še posebno slovesno. Tako pripravljajo programe različnih prireditev kulturna skupnost, občinska /veza za telesno kulturo in druge organizacije in društva. Občinska skupščina pa je za zadnji seji sprejela tudi odlok o podeljevanju priznanj občine Radovljica. Ob letošnjem občinskem prazniku bodo petim občanom podelili priznanja. A. Z. Na osnovi 1. odstavka 93. člena Temeljnega ..ikona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 17/6*5, 31/67, 48/68, 55/69) razpisuje predsednik skupščine občine Tržič prosto delovno mesto direktorja v Tovarni usnja Rimo Tržič Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih rudi na slednje pogoje: 1 visoka Strokovna izobrazbi ekonomske ali kemij-sk< stroke bi 5 lel delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ali 2. srednja strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih. Rok razpisa poteče 15 dan po objavi. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o Izpolnjenih pogojih na Tovarno usnja Rudo Tržič, z oznako »ZA RAZPIS«. Predsedstvo mladinskega aktiva v žirovski tovarni obutve Alpina bo zastavilo vse sile, da bo delo mladih v Zireh zaživelo. — Foto: J. Govekar Delo mladih v Alpini zaživelo Najmočnejši mladinski aktiv v Zireh ima tovarna Alpina. Kako tud-i ne, saj je v tej tovarni! zaposlenih ved kot 300 mladih ali '/j vseh zaposlenih. Sicer pa bi o kakem drugem aktivu v Zireh le težko govorili. Obstajajo na papirju, a delajo ne. Zato je v glavnem od mladih v Alpini odvisno vse delovanje mladih v Zireh. Pred dnevi sem mlade v Alpini obiskal. Celotno predsedstvo aktiva se je zbralo k pogovoru in izvedel sem prenekatero zanimivost o življenju mladih v Alprni in Zireh. Nov odbor mladinskega aktiva so v Alipini izvolili šole pred kratkim, a imajo že kar lepe načrte. V zadnjem času so izvedli akcijo 1000 palčk v pomoč slepim. Pravijo pa, da akcije priprav-Ijajo sprotli in jih jikušajo čimveč izvesti. Se posebno veliko si obetajo od tesnih stikov z mladinci iz tržJ*ke tovarne obutve Peko, ki imajo vzorno mladinsko organizacijo. Pred krarkrm so jih v Tržiču že obiskali in prav zdaj se dogovarjajo, da jim bodo Tržičani obisk vrniH. Podobne stoke bodo v prihodnje poskusili navezati tudi s Planiko i/. Kranja. Precej hude težave imajo mladinci v AhTini z denarjem. »Ne bi mogli reči, da smo deležni kake velike podpore. Priznamo, tudi sami smo krivi. Doslej Je bila organizacija vse premrtva. Upamo pa, da bomo z delom dobili tudi vso podporo tovarne. O tem smo skoraj prepričani. Lahko trdimo, da Je pri starejših za nas še vedno premalo razumevanja. Pravijo, naj zagrabimo lopate In tako prislužimo denar. Mislimo tudi, da bi lahko vsaj malo podpore dobili tudi od občine. Res ne mislimo, da bi nas samo drugI podpirali, tudi sami bomo radi delali.« Pred leti so imeli v Zireh celo mladinski klub. Imel je kratko življenje. Razpadel je. »V začetku Je klub dobro delal,« so mi povedali. »Zaradi slabega vodstva je kmalu razpadel. Zakaj? Klub je bil brez vsakega programa in dejavnost kluba je bila slabo organizirana. V glavnem je krivo vodstvo. Poleg tega so se v klubu zadrževali vedno eni In Isti ljudje ter brezposelnežl in klub Je kma lu prišel na slab glas. Zdaj imamo spet možnosti, da ga dobimo. Potrebovali bi 300.00!) S din Kje naj Jih dobimo? To Je naša celotna dotacija. Zato bo verjetno klub za nekaj časa le še naša želja. Misli i no pa, da bi se toliko denarja le moralo nekje dobiti.« Zabave v Zireh skoraj ni. Poiskati si jo morajo drugod. »Med tremi gostilnami lahko Izbiramo,« pravijo. »Najbližje plesne prireditve so 15 kilometrov daleč. C* nimaš lastnega prevoznega sredstva, ne moreš na plese, ker avtobusov ob večernih urah ni več. Edino razvedrilo najdejo mladi v športu-Tudi z dramsko sekcijo ni nič. V Ziri hodijo na gosto vanja le dramske skupine od drugod, za kar pa ni toliko zanimanja kot za domače predstave. Menimo, da bi nam na tem področju lahko precej pomagali učitelji. Med njimi pa ni pravega odziva.« še marsikaj som i/.vedd Tudi to, da na prave poveza-ve med mladimi, ki študirajo v Ljubljani kn tistimi, ki sc zaposleni v Zireh. Sicer P'1 kar zadeva izboljšave glede zabave za mlade v Zireh ne kaže najboljše. Dobro urejen Klub bi bfl doma rešitev. Pravijo pa mladi v Alprini, da bodo zagrabili za delo in poskusi* vse, da bodo čimveč naredili. J. Govekar Srečanje borcev Prešernove brigade na Leskovici Na Leskovici pod Blego-šem se bodo prihodnjo nede I jo 11. julija, zbrali na prijateljskem srečanju preživeli borci Prešernove brigade. Krajevna organizacija ZB ita Leskovici ima zadnje tedne s pripravami polne roke dela. To pa Je povsem razumljivo, saj bo to prva večja prireditev v tem kraju. Prav Je, da bo letos srečanje prav tu pod Blegošem, saj so sc med vojno v teh krajih pogosto zadrževale večje partizanske enote In ob večerih priprav ljale mitinge. Proslava in srečanje Prešernovccv je bilo sicer za Leskovico že večkrat predvideno, a so ga doslej še vedno pripravili v kakem drugem kraju. Na nedeljskem slavju bodo borci domače organizacij* ZB razvili svoj prapor, obenem pa bodo odkrili tudi spomenik padlemu polit-komisarju nu Rohidniškenri brdu. Pričakujejo, da bo Leskovico obiskalo več kot 2000 ljudi, ki se bodo v vas pripeljali /. avtobusi ali osebnimi vo/ili i/ suhi i skol'1« Loke ali Cerknega. Sie. i i« bo prav gotovo zanimivo tudi za domačine, saj se bodo srečali z borci, ki so se tu zadrževali med vojno. - jg © Nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke [kaj? AUSTIN1300 kdo? morda VI Za vse, ki bodo do 31. julija vezali 2000 din za 1 leto 1000 din za 2 leti ali v tem času obnovili vezavo. Kranj — Radovljica — Tržič — Bled Jesenice — Škof j a Loka — Železniki © . Nagradno žrebanje Gorenjske kreditne banke [kje? v ŠKOFJi LOKI fKDAJ? 18. avgusta Kudiiik kaolina letOS pOSlU-*• 7 »zgubo, ki za prvo štiri fncsc-ce letošnjega leta znaša Jv|v, 6 din. v zadnjih desetih se obseg proizvodnje Prisilna uprava v rudniku kaolina Črna Nizka produktivnost, visoki osebni dohodki — Spori med člani kolektiva vodijo k nizki produktivnosti in nedisciplini — Po v°jni se je zamenjalo 14 direktorjev ° ne bo klasična prisilna uprava, delavski svet podjetja sil razPUščen, ampak ostane kot posvetovalni organ pri-■ "c uprave. Prisilna uprava bo potrebna, dokler bodo plod-a "a za demagoška stališča, ki so lokalno obarvana,« je na cji občinske skupščine Kamnik dejal Vinko Gobec, predsed-nj* skupščine, ko so razpravljali o Rudniku kaolina Crna. Vzrokih za podporo k takemu sklepu. Med drugim je v informaciji rečeno, da je občinska skupščina Kamnik že lani razpravljala <> neurejenih odnosih v rudniku in zahtevala najostrejše ukrepe proti raznim formalnim in neformalnim skupinam, ki vnašajo razdor V kolektiv, nezaupanje in druge nezdrave pojivc. Delovna disciplina v rudniku je tako opešala, da znatno ovira normalno gospodarjenje. Po vojni je bilo v rudniku zaposlenih že 14 direktorjev, med njimi nekaj zelo sposobnih, ki pa so odšli, ker so jim rizne skupine onemogočale prizadevanja za izboljšanje disciplina in odnosov v podjetju. Kot patrih mi zanimivost naj navedem to, da so na sejo občinske skupščine poklicali tri člane delavskega sveta rudnika, ki so se na seji delavskega sveta izrekli proti UVCdbl prisilne upiaviv Vsem je bila dana in<>/......t. da pred odborniki branijo svoia stališča. J. Vldlc Pičeno ni povečal, v neka- *c>ih obdobjih |e produktivno« celo upadla. Osebni do Z**1 Pa so kljub temu na- ^^eaii. v prvem tromese« |u tos> znašajo poprečni osebni Jpnodkj v rudniku 1596 din. enakem obdobju so po-J^cni osebni dohodki v Tita-|g Znašali 1357, v podji tju ^•minik« 1430 in v Stolu 1455 '"■ '•' in podjetja so mat-," u'> ia kot Rudnik kaolina, j 1 I« zaposlenih le 313 de 'Va'v' bolje gospodarijo in nravlj;,j0 7. večjimi sredstvi, CHEMO<" JESENICE Borisa Kidriča 21 Veliko prijavljenih, malo izbranih mosti. li nn;lll*?skl SVl'' rudnika ka(>-obš" ,e v n"si'mu Inform icijl ""»o obvestil rudarja o Na Ekonomsko administrativnem centru v Kranju so nam povedala učne uspehe četrtih letnikov ekonomske in upravno administrativne šole ter zaključne rezultate dijakov administrativne šole. Na ekonomski srednji šoli je četrti letnik uspešno izdelalo 86,80 odstotka dijakov, na upravno administrativni šoli 71,40 odstotka dijakov, administrativno šolo pa je uspešno končalo 79,20 odstotka dijakov. Seveda bo rezultat po opravijonih popravnih izpitih še boljši. Znano je tudi število prijav za prihodnja šolsko leto. Na ekonomsko srednjo šolo bo sprejetih 60 dijakinj in di|a-kov. Prijav je 159, od lega je 30 kandidatov zaključilo osnovno šolo I odliko. Tem ne bo treba opravljati sprejemnih izpitov. Za ostale bo na sprejemnih izpitih iz slovenščine, matematike in tujega jezika huda selekcija in bo prizadetih veliko prav dobrih in dobrih učenk in učencev, ki čutijo nagnjenje do tega poklica in bi ga po vsej verjetnosti tudi uspešno opravljali. Na upravi šole prav tako pravijo, da več dijakov zaradi veliike prostorske stiske niti sprejeti ne morejo, čeprav bi jih radi, saj je po delovnih organizacijah za ekonomske tehnike veliko zanimanje in so absolvent je ekonomske srednje šole dobesedno razgrabljeni še pred zaključkom ioiskega lota. To je rezultat dobrega sodelovanja ustanove z delovnimi organizacijami, šola pa uživa tudi sloves solidne šole. Podoben primer je na upravno administrativni šoli. Sola bo morala po selekciji vpisati samo polovuco prijavljenih učenk irn učencev. Administrativna šola bo v prihodnjem šolskem lotu sprejela 30 učencev, prijav pa je tudi 18 več. Veliko učencev bokore j zaradi omejenega vpisa ostalo zunaj šolskih vrat, Ne bo jim preostak drugega, kakor poiskati druge kljuke ali čakati (beri izgubiti) dragoceno šolsko leto. To povzroča velike skrbi tudi staršem, ki si bodo ob letu belili glave, kam z otrokom. J. Košnjek 113 delavcem Iskre, ki so že 25 let v podjetju, so v petek dopoldne po slavnostnih sejah delavskega sveta združenega podjetja in delavskega sveta Iskra Elektromehanika Kranj izročili zlate značke. Slavnostni zasedanji delavskih svetov, na katerih je govoril predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, sta pomenili tudi uvod v glavni del proslav ob 25-letnici Iskre, 10-letnicl združenega podjetja in 20-letnici samoupravljanja. Med več tisoč IskraSi ni bilo v nedeljo v Preddvoru nikogar, ki bi ostal lačen. Dobra organizacija fai vojaška kuhinja sta poskrbeli za vse. Vsak član Iskre je na nedeljski proslavi v Preddvoru dobil za spomin na 25-letnico obstoja Iskre keramično skodelico. Zato je bila DO ok epčilu oziroma po toplem obroku precejšnja gneča tudi pri pomivalnem koritu. _ . Besedilo: A. Zalar Slike: F. Pcrdan Pogovor s člani vojnore-volucionarnega komiteja Pripravljalni odbor kamniške občine za proslavo 30-Iet-nice vstaje je prvič po osvoboditvi pripravil pogovor s preživelimi člani vojnorevolu-cionarnega komiteja, ki so vodili vstajo na kamniško-domžalskem področju. Znano je, da so na kamniško-dom-žalskem področju že maja 1941. leta ustanovili vojno revolucionarni komite, ki so ga sestavljali dr. Marjan Derma-stja, Tone Šturm in Stane Zerovnik. Vsi trije so vojno preživeli. Dr. Marjan Der-mastja in Stane Zerovnik živita v Ljubljani, Tone Šturm pa v Kobaridu. Na pogovor so povabili še narodnega heroja Mirka Jermana in Romana Potočnika (živi v Gozd-Martuljku), oba znana aktivista in organizatorja vstaje. Pogovor sta vodila Franc Svetelj in Vinko Gobec, udeležili pa so se ga predstavniki tiska in ljubljanske televizije. Tone Sturm, ki je bil 1940. izvoljen za sekretarja kamniškega okrožnega komiteja komunistične partije, delal je v Titanu, je obudil spomine na predvojno dejavnost komunistov kamniškega okrožja. Partija je v kamniškem okrožju delovala od leta 1934. Za širjenje svojih idej je večkrat organizirala razne skupinske izlete in shode. Skoraj se nismo mogli načuditi, kako so preživeli člani vojno-revolucionarnega komiteja dobro spominjajo dogodkov pred tridesetimi leti. Sklep o vstaji je vojno-revolucionarni komite za kamniško okrožje sprejel na sestanku 25. julija 1941. leta, ki sc ga je udeležil tudi pokojni Tomo Brejc, član CK KPS. Vstaja se je začela v noči od nedelje na ponedeljek, to je od 27. na 28. julij 1941. Zato kamniška in domžalska občina 27. julija slavita občinski praznik. Letos, ob tridesetletnici, bosta skupno pripravili veliko proslavo v Radomljah, kjer je bil sprejet sklep o vstaji. Na skupni slavnostni seji bodo vojno-revolucionarni komite odlikovali z zlato plaketo. J. Vidic Podražitev stroškov za prevoze učencev Kdo bi si lani mislil, da bodo letos skoraj vse šole v težavah zaradi podražitve prevoza šoloobveznih otrok iz oddaljenih krajev (več kot 4 km od šole) so obvezni. Lani so v kamniški občini za te namene porabili 229.360 din. Letos bo prevozno podjetje Ljubijana-transport povišalo cone svojiih storitev in je zato nujno treba predvideti za prevoz otrok v šole vsaj 350.000 din. To je za 33 odstotkov več kot lani. Podražitev povzroča precejšen j glavobol TIS, ker pri izdelavi finančnega predračuna za letošnje leto niso upoštevali višje cene za prevoz otrok. Vprašanje, odkod naj TIS dobi sredstva za poravnavo te razlike, je na zadnji seji občinske skupščine povzročilo burno razpravo. S tem vprašanjem pa se srečujejo tudi druge temeljne izobraževalne skupnosti. J. V. Na Vodiški planini 8. avgusta Vsakoletno srečanje gorenjskih borcev na Vodiški planini na Jelovici bo letos 8. avgusta In ne 22. julija, kot so prvotno predvidevali. Občinski odbor ZB Radovljica je sklenil, da srečanje preložijo zaradi osrednje slovenske proslave ob MM etnici vstaje v Lokvah pri Črnomlju, ki bo 22. julija. Tako bodo srečanje na Vodiški planini, kjer je bila pred 30 leti partijska konferenca .u Gorenjsko (vodi! jo je član CK KPS Stane Žagar), združeno s praznovanjem radovljiškega občinskega praznika. Sklep, da bo letošnje srečanje na Vodiški planini 8. avgusta, so sprejeli tudi predstavniki gorenjskih zdiii/cnj borcev na zadnjem posvetu v Škof j L Loki. A. 2. Delavcem iz Davče zagotovljen prevoz na delo Dolgoletna želja po prevozu na delo v 16 kilometrov oddaljene Železnike se je Da vi-a no m končno izpolnila. Prva Je prevoz za okrog 20 delavcev zagotovila tovarna Iskra, te dni pa je začel voziti delavce lz Davče v /ele/-nlke kombl tovarne pohištva Al ples. S tem Je rešen pro- blem prevoza za približno 40 delavcev. Težko Je popisa? I zadovoljstvo delavcev, ki sc# morali prej prepešačiti v dolino vso dolgo pot. Največja zahvala za to veliko pridobitev za Davčane gre vodstvom tovarn Iskra In AIplcs v ?.e-Ic/nikih. I. V. Davča Moralno - da, materialno - ne Na zadnji seji občinske skupščine Jesenice so obravnavali tudi predlog občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV o ustanovitvi muzeja revolucije na Jesenicah. Predstavnik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV je v uvodnih besedah poudaril, da potekajo prizadevanja in akcija za ustanovitev že dalj časa in da bi bilo prav, da bi prav ktos, ko praznujemo pomemben jubilej — 30-letnico vstaje — sprejeli sklep o ustanovitvi muzeja, ki ga na Jesenicah že dalj časa pogrešajo. Do zdaj je bilo dokumentarno gradivo iz zgodovine delavskega gibanja in »goaovine NOB razstavljeno v tesnem prostoru Tehniškega muzeja železarne Jesenice. V razpravi so akcijo in Predlog za ustanovitev pozdravili vsi odborniki, vendar ■ pripombo, da je ustanovitev v tem trenutku še neizvedljiva zaradi velikih finančnih stroškov. Za ureditev Kosove graščine, ki bi bila Po mnenju občinskega odbora ZZB NOV najbolj primerna, bi potrebovali okoli mi-»jon dinarjev. Gradivo, ki naj bi ga uporabili za muzej, bi moralo nujno zajeti tudi območje sosednje radovljiške občine, ki pa denarnih sredstev za muzej ne more zagotoviti. Prizadevanja za ustaivovitev muzeja ne more materialno podpreti niti na n»vo ustanovljena kulturna »kupnost na Jesenicah, ker bi sicer morala zmanjšati Predvideno dotacijo drugim. Odborniki so tako sprejeli sklep, da bi do prihodnje **le pe.Jali izčrpno poročilo o Predvidenih denarnih sred-,tvih, ki bi jih namenili za Ustanovitev muzeja in obde-kH obe varianti, ki Jih Je P«"cdlaKal Svet za šolstvo, Prosveto, kulturo tn telesno »ulturo: muzej naj bi usta-^'U v Kosov! graščini ali P* b| muzeju namenili prostor v razstavnem paviljonu. D. Sedej Odbornikova želja Član svita krajevne skupno-*l1 Grad pri Cerkljah in ob-etnski odbornik Franc Korovi ,z Grada nam je med nc-jjvnina pogovorom dejal, da " rad, če bi tudi na Scntur- akj gori uredil! vodovod, za ■M so pripravljeni vaščani tudi sami neka) prispevati, računajo pa še na pomoč občinske skupščine Kranj, podjetja Vodovod in ostalih delovnih organizacij Korošec l"->v tako teli, da bi uredili cesto na Sentursko goro in to Vsaj toliko, da bi se otroci lahko vozil] ^ osnovno šolo v Cerklj... -Jk Najmanjša kmečka pokojnina 250 dinarjev V razpravi o-'tezah za uvedbo kmečkega pokojninskega zavarovanja so se že izoblikovala nekatera stališča. Pogovore o starostnem kmečkem zavarovanju stalno spremlja misel, da mora to zavarovanje temeljiti na trdnejših ekonomskih temeljih kot pa temelji zdravstveno zavarovanje kmetov. Če dosega aktivni kmečki prebivalec le 28 odstotkov narodnega dohodka nekmečkega prebivalca, potem je razumljivo, da je treba kmečko pokojninsko zavarovanje močneje sofinancirati. Prvič, da bo ostal na svoji zemlji in jo obdeloval, in drugič, da bo sposoben proizvajati za trg in tako več prispevati za svoje zavarovanje. Razprava je prav tako pokazala, da bo nujna sprememba davčne politike in sicer taka, da bo vsa zemlja enako obremenjena. Davčnih olajšav pa naj bi bili deležni predvsem tisti, ki se preživljajo izključno s kmetijstvom. Višina prispevka za zavarovanje naj bi bila odvisna od katastrskega dohodka oziroma od osebnega dohodka iz kmetijstva. O tezah za uvedbo kmečkega starostnega zavarovanja so govorili tudi na zvezi skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Menili so, da naj bo prispevek za vse zavezance enak. Dve tretjini bi plačali zavarovanci sami, eno tretjino pa republika. Občine bodo morale pomagati tistim, ki so socialno ogroženi in zaradi tega ne morejo plačati v celoti ali delno dvotretjinskega deleža. Najnižja pokojnina pa ne bi smela biti v nobenem primeru nižja od 250 dinarjev. - jk V hribih tudi nad 10 hektarjev Zbor narodov zvezne skupščine je že sprejel dokončno besedilo predloga ustavnih amandmajev. Ustavni amandmaji sprejemajo tudi načelo, da se zasebnim kmetijskim proizvajalcem zagotovi tak družbenoekonomski položaj, da bodo enaki ostalim delovnim ljudem. Kmetijski proizvajalci lahko združujejo svoje delo in sredstva z organizacijami združenega dela. Prav tako pa bodo imeli kmetje pravico upravljanja s skupnimi zadevami in enakopravno pravico pri delitvi dohodka, ki je ustvarjen v takem sodelovanju. Novi ustavni amandmaji predlagajo in dopuščajo, da republike lahko s svojimi zakoni predpišejo za hribovske kmetije tudi večji zemljiški maksimum. Sedanji je namreč enak za nižinske in višinske kmetije, to je 10 hektarjev obdelovalne zemlje. IMikrr na okno Ze leta 1964 je Zavod za urhunKcm Bled izdelal zazidalni načrt za gradnjo na Plavškem travniku na Jesenicah. Ta zazidalni načrt obravnava in omogoča dejavnost na Plavškem travniku naslednjim jeseniškim podjetjem: trgovskemu podjetju Untver-sal, sedaj Kovinotchna Celje, podjetju Vodovod in SGP Sava Jesenice ter podjetju Kovinar. Zazidalni načrt, ki je polrn teh rx>djetij obrav-)u;\'dl tudi deino 6,821.268 din. Za dodatne in razširjene dejavnost šol ne bo sredstev. Za osnovne Šole je letos za 1,153.683 din več sredstev kot Jani. Za vzgojno-varstveno dejavnost je letos predvidenih 766.725 din, kar znaša 185.808 dinarjev več kot v letu 1970. Za izobraževanje odraslih bo TIS v lotu 1971 namenila 40.000 din. Delavski univerzi so bila namreč že prej odobrena posebna sredstva v znesku 15.000 din za ureditev materialnih obveznosti tega zavoda. O finančnih težavah TIS bo občinska skupščina še enkrat razpravljala letošnjo jesen. J. Vidic teklina na obzorju Videti je, da osvaja visoko civilizirano Evropo nova varianta stekline, ki ima svoj prvotni izvor še v času druge svetovne vojne. Osnovni nosilec bolezni so tokrat lisice. V letih pred vojno je bilo namreč na Poljskem manjše žarišče stekline pri lisicah in jazbecih, ki pa se je začelo širiti v času vojne, ko se je povečala populacija lisic. Bolezen se je širila proti zahodu v Nemčijo in nato proti severozahodu in jugozahodu. Konec lanskega leta je bila registrirana ta enzootija v Poljski, Nemčiji, Danski, Belgiji, Luksemburgu, Franciji, Švici, Avstriji, Češkoslovaški in Madžarski. Večletna opazovanja bolezni kažejo, da se širi hitrostjo 30-60 kilometrov na leto. Hitrost je odvisna od več činiteljev, najpomembnejši pa je populacijska gostota lisic. Bolezen se širi vztrajno, vendar pa ji ni uspelo zavzeti Nizozemske in se je izognila tudi srednjemu delu Češke. V Franciji so ob prvih pojavih stekline lisic poskusili zajeziti en. zootijo, toda brez uspeha. Ker je bolezen že zajela Avstrijo in Madžarsko, jo lahko pričakujemo tudi na italijanski in naši meji. Zato je nujno, da smo pripravljeni nanjo že prej in opravimo nekatere preventivne mere. Vsekakor je treba zmanjšati število lisic ob ogroženi meji, to pa je naloga lovskih družin. Primerno bi bilo stimulirati odstrel lisic i nagradami. Posebno pozornost je treba posvetiti tudi temeljiti vakcinacijl psov in mačk; živali, ki se potepajo in ki niso cepljene, je treba odstraniti. Poleg tega pa je tre« ba biti pozoren tudi na možnosti širjenja stekline prek drugih živali. Med divjadjo zbolijo razmeroma pogosto sme, zato Je tretja zredčiti pre-goste populacije srne. Od domačih živalj so bolezni najbolj izpostavljene mačke, ki se odpravljajo na nočni lov, pa tudi govedo na paši. Govedo oboleva pogosto predvsem v zahodni Eevropi, kjer j« razširjena stalna paša goveda. Bolezen se pojavlja sezonsko, in sicer dvakrat letno: spomladi, ko se lisice parijo in jeseni, ko se mlade lisice osamosvojijo ter zapustijo leglo. dr. S. Bavdek Lastovk Rekordno število obiskovalcev na XVI. izseljenskem pikniku v Škofji Loki — Izseljenci navdušeni nad prireditvijo — Piknik obiskal predsednik ZIS Mitja Ribičič Glavna skrb organizatorjev XVI. izseljenskega piknika, vreme, je odpadla. Po več-tedenskem stalnem deževju je bilo v nedeljo nebo kristalno čisto in že od ranega jutra je sonce močno pripekalo. Marsikdo se ni mogel upreti skušnjavi in se je v ranem nedeljskem jutru odločil, da obišče Skofjo Loko. Zato ni nič čudno, da se je na zbirnem prostoru pred stavbo škofjeloške občinske skupščine že v zgodnjem dopoldnevu zbralo veliko število obiskovalcev. Zbirali so se naši rojaki, njihovi svojci in ostali obiskovalci. Pred očmi so se vrstili nepozabni prizori. Solze, stiski rok, objemanje, srečanja po dolgih desetletjih . .. Fantje in dekleta v narodnih nošah so izseljencem pripenjali rdeče slovenske nageljne z rožmarinom, godba na pihala iz Škofje Loke pa je neutrudno igrala. Val navdušenja je med našimi rojaki sprožil prihod konjenikov in vozov, na katerih so se pripeljali fantje in dekleta v narodnih nošah iz Stare Loke. Otroci naših izseljencev se temu prizoru skoraj niso mogli načuditi, a so na povabilo go stiteljev skupno s starejšimi stopili na vozove in se odpeljali na grad. Veselih vriskov in poskočnih skladbic muzi-kantov med vožnjo na grad seveda na manjkalo. Na prireditvenem prostoru je med tem časom goste zabaval ansambel naših rojakov iz ZDA »Del Fis«. Pri Naš rojak Frenk Česen je prišel na obisk iz največje slovenske naselbine v Ohiu. Ansambel »Del Fi's« Iz Ptttsburga v ameriški državi Pcnnsylvanlja In pevki Frances Rosenber-ger Sylvester ter Milile Smolkovich so na loškem pikniku poželi viharen aplavz. paviljonu gostilne Lipan iz Hotavelj sta se že vrtela na ražnju dva prašička in najbolj žejni gostje so že iskali tolažbe ob stojnicah. Ob pogledu na prireditveni prostor je bilo lahko vsakemu jasno, da lačen in žejen ne bo odšel iz Škofje Loke. Do 11. ure so se rojaki zbrali na grajskem vrtu. Borci so se s prapori postavili na oder in tanfare so naznanile začetek osrednjega kulturnega programa. Predsednik pripravljalnega odbora za izvedbo piknika Ciril Je-lovšek je pozdravil vse obiskovalce in še posebno naše rojake ter župana iz. pobratenega mesta Sel na Koroškem Hermana Velika in podpredsednika občine iz italijanskega mesta Medicina Santi ju Renat i ja. Se posebno se |e spomnil M-letniee vstaje jugoslovanskih narodov in boieev ter aktivistov. Sledila sta pozdrava predsednika škofjeloške občinske skupščine Zdrav ka Ki v ine in pred .sednika slovenske i/seljenske inaliee Dr.iea Seli-ei ja. IVed stavniki izšel jeneev: predsednik fugoslovanskega združe nja za severno Francijo Ju-»tia Cebulj, m letni Frenk Česen iz zda in Benjamin Braikovič i/, kluba »Triglav« V Avstraliji so povedali, da vsi Slovenci spremljajo v daljnih krajcih razvoj nove Jugoslavije m zagotavljajo še dolgoletno ohranitev slovenskega jezika in glasbe med njimi. Na letošnji piknik v Škofjo l.oko sta Iz ZDA prišla zlaloporočenea Antonija In Rudolf Dolenc. Iz Roch- ■prlngaa v ameriški državi Wyoming sta Ju za nagrada pripeljala njuna sinova. Oče Rudolf je bil rojen v Poljanah, mama Antonija pa V Formah pri Skofji Loki. Poročila sta se v Ameriki, v zakonu pa se jima je rodilo pet otrok — hčerka in štirje sinovi. Zadnja dva sta dvojčka. »Tako rada bi pripeljala k vam na obisk vseh sedem vnukov, ml je povedala mama, »da bi jim pokazala mojo domovino.« Ob koncu kar ni mogla prehvaliti darila, ki ga je dobila na pikniku — štorkljo in šop nageljnov. V drugem delu kulturnega programa so nastopale glasbene in pevske skupine do-maČinOV m i o Jakov — brat je Vadnal, »IX I 1'i's« s pevkama in Edi Kenik z. oi k.st 11 .m Bdija Buhnerja. Spored sta popestrila še /na na dramska Igralca Majda Potokar in Danilo Benedieie. Kljub žgočemu soncu so gledalci vztrajali na svojih inestilt, saj je bil spored res zanimiv. Tudi plesalci so se kmalu ra/./i-veli. Takoj po koneaneni osrednjem kulturnem progi amu |e cače] za ples Igi>iii ansambel bratov Vadnal i/, (levelaiula, ki je tudi letos navdušil. Meti tem časom pa so se obiskovalci izdatno krepeali / ledini in pijačami in kar kmalu so morali začeti voziti na prireditveni prostor nove zaloge pijač. Slaki, Slaki, sem že dopoldne sliva i, Po,jan( k, ,c bila tedaj še mlada deklica. Takole pl*c Marija Frlle: F •skn anj j,. {■ »o takrat hodili naj i,PO IU'J« «U Se več c«ste ki 1 «° ka' po sredi ' Vsakc 1 SL> pogovarjali. t« uPin< »- Ko '■ U b'h' poteona so Prišli prvi, je mati: »To so Ho "|ena Ko rek|;i »avlje Je "v|via- »t " —■—••» C|* Za n 8° ,,a n"'»av- * lam;..""" So PriUl doma- pc* so pa lantje iz Gorenje vasi in t;vkrat je mati kar bolj °oano poved da: »To Iv.,.;.,. Takrat so največ peli ra/ne v'»c v nemščini le.tuko) . bil aoi V poslednji jeseni svojih nienveskih let (1827—29) je bil Hol/a|>lcl P*J I jen, da s pesmimi in ocenami sodeluje pri Kranjski Cbelici, ki jo je to začel snovati Miha Kastelic. Naj v tej /ve/i i>o\/.imemo še odlomek i/ ^"'^ radovanja Jurija Kosmača (Slov. Glasnik 1846, 246): »Enega jesenskega 1 * ob velicih šolskih praznikih me gosp. K. nagovori, da ga spremim v lvlt'"1^,r ker misli ondašnjega duhovnika gosp. J. 1 lolcaplclna obiskati on ima, ka/ slišim, lepo zbirko slovenskih pesnili-, bodem videl, ali jih kaj prikoledUj. /a Izdajo omenjene Cbelice! Rad se mu pridružim, in koj drugi dan i«' n, neva v Mengeš K njenMI priaodša mu brez obol a ve razodeneva, po k "k«'*"! nšč'1 poslu sva prišla. Najin predlog razveseli /e od mladih dni za sloveli .ni" vnetega moža in piavi: Draga gospoda! jez nisem noben i/vei sten P1"' j( s pesništvom se nikdar nisem posebno ukvarjal, le včasih sem klcio v za kratek čas zakrožil. Menda jih imam ie nekoliko zapisanih; s tem sc / proti piedalniku, in vzame iz njega precej obilen šopek raznih pesmic j* jame nama eno za drugo brati, kakor: »No posipu starega gradi , .i"'"1 in še več drugih, ter pravi, če \ un bo k t era za namen |<-no C belico vsec. vam dam, kar imam. pa ne danes, ampak čez nekoliko časa vam " [jtj, pošljem, moram |lh tu i>.i tam nekoliko popraviti in kar bo mo< i"'1",,^ Poldne /a/voiii m g. 11. gre h kosilu; jez m gosp. K. se verneva pa iz. M'*" proti Ljubliani nazaj.« yt 1'ie.eie..... llolzaplel .ta utegnila vzdrževati OŽje itike /l'r'",fvl v letih 1829—1834, ko je stanoval Prešeren v Rožni ulici v Ljubljani, H"l/" pa bil šentjakobski kaplan in sta bila tako ickoč soseda. J-R' 25* - 7. JULIJA 1971 GLAS * 13. STRAN ČRPALKO nje 92 )- Trilar. Zg. Bh- Pocen- 3393 KETA Tprodarn 40 m2 PAR-49, sw°nja Ivan' Sv- Duh la Loka 3412 &fl '"DODAJA-AVT0GUM V USCAH 77 551 Nlci in Prodam dve KOSIL-2elo v odličnem stanju, rme te- DavČa 7;atntin«»e Amalija, Poce C,eznikJ 3413 Ske SpAi Kpdam del zakon-steljni ^1NICE (Postelji, pomična £r\nci>' dobro ohra-te za" hjcv lcs in elemen-Uhui* Frlnrr0 garažo. Hrib ^,ant*a, Preddvor Prodam h 5" okmt ve vezati> BitnJe a 1*««0 cm. Zg. • -tabnica 3425 3414 dvo- ^OTOF *NA VOZILA' OstaniFlnT 750 v do-Cerv?/U- Poi^ se v tra-proda 3415 SnenTLFlAT 750. v račun g* in a,i drug mo- ^ov v ?radbeni material, kasnem oddelku ^SjjnAT 7» p™ ^ V o\?,aJCTn P">dam. Na-°«,asnem oddelku 3417 ,ldala t M°*« * "J? Kranj. U,ka ra1J T "Prave lista-St*Vba o£i revo,Uc,Jc *. Tek n"ke «kuP*^ I Kranlu Prt SDK Sni- JU 5,5 1 135 _ Te- .,"860: i,neUaktija 21 «35, >«crr «* * zh« 221« nilr"čni8ka cen« 5 " . Para m .eno 8»cvllko l ° Pominar^nlkl »majo n° objavljamo. Ugodno prodam FIAT 600 po generalni in GRADBENO BARAKO. Ogled vsak popoldne. Zajec Janez, Hrastje, nasproti gostilne pri Gabru 3418 Prodam FIAT 600 za 7400 din, plačljivo tudi s čekom. Telefon 75-565 Radovljica 3419 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Informacije na telefon 23-875 Kranj vsak dan od 15. do 16. ure 3426 ' K Url M Kupim KAVČ in OMARO (komodo). Naslov v oglasnem oddelku 3424 POSEST! Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na Gorenjskem. Maruša Cernič, Ljubljana, Pohorskega bataljona 177 Prodam TRISOBNO STANOVANJE v Skofji Loki. Tele Ion 85-295 3420 KAVA i* I VIL. A ZAPOSilTVC Takoj zaposlim dva kvali-fuuana ali nekvalificirana PLESKARJA. Rihtaršič Jurij, Golniška cesta 15, Koknca. Kranj 3379 IH em ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu. Sever Peter, Planina 4 d, Kranj 3421 Iscem DELAVCA za ccinni-tarsko obrt. Likozar Marjan, Bcnedikova 18, Kranj 3427 PGI) SUMA priredi v nedeljo, 11 julija, ob 15. uri veliko VRTNO VESELICO 3422 GASILSKO DRUŠTVO — IENCUR bo priredilo v soboto, 10. julija, ob 20. uri ZABAVNI VEČER v novi dvorani kulturnega doma. Vabljenil 3423 Kolesarstvo Gorsko prvenstvo Gorenjske Kolesarski klub Kranj je v nedeljo organiziral letošnje gorsko prvenstvo Gorenjske v kolesarstvu. Vrstni red: člani: 1. Frelih (Rog) 36, 2. Rib-nikar (Kranj) 30, 3. Denko (Bled — J L A) 23, 4. Smolkovič (Kranj) 23; mladinci: 1. Žagar (Kranj) 31, 2. Rakuš (Bled) 31, 3. Nosan (Kranj) 30, 4. Knaflič (Bled) 18 itd.; turisti: 1. Demšar 10, 2. Knaflič 7, 3. Virtnrk 6, 4. Kopar 4 (vsi Kranj). A. Potočnik Vaterpolisti Triglava v Splitu Tekmovanje v drugi zvezni vaterpolski ligi, kjer letos sodeluje tudi kranjski Triglav, se bo pričelo v drugi polovici julija. V ponedeljek so na enotedenske priprave v Split odpotovali kranjski vaterpolisti, da bi se za bližnje prvenstvo čim bolje pripravili. V tem času bodo odigrali v Splitu tudi nekaj tekem s splitskimi prvoligaši. J. J. Kranj CENTER 7. julija angl. barv. film URAD ZA UMORE ob 16., 18. in 20. uri 8. julija angl. barv. film URAD ZA UMORE ob 16., 18. in 20. uri 9. julija angl. barv. film DIRKA S ČASOM ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 7. julija angl. barv. film DR. SYN ALI STRAŠILO ob 18. in 20. uri 8. julija amer. barv. film POZIV REVOLVERAŠU ob 18. in 20. uri 9. julija franc. barv. film VOJSKA V SENCI ob 17.30 in 20. uri Tržič 9. julija franc. barv. film PROTIGANGSTERSKA BRIGADA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 9. julija premiera amer. barv. CS filma BANDOLE-RO ob 18. in 20. uri Radovljica 7. julija amer. barv. film CINCINNATI KID ob 18. uri, amer.-italij. barv. film BOLJE VDOVA, KAKOR... ob 20. uri skofj., Loka SORA 7. julija angl. barv. film MADAM BOVARY ob 18. in 20. uri 8. julija franc.-italij. barv. film PRIMI HUDIČA ZA REP ob 20. uri 9. julija franc.-italij. barv. film PRIMI HUDIČA Z V REP ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 7. julija amer. barv. film ŽIVETI SVOBODNO ob 20. uri 9. julija amer. barv. film JOHN IN MARY ob 20. uri Popravek DEŽURNI VETERINARJI 2.7.-9.7.: Cepuder Bogdan, Kajuhova 23, tel.22-994; 10. 7.—23. 7.: Vehovec Srečko, Stošičeva 3, tel. 22-405 ah 21-2S3 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Radovljica razpisuje delovno mes* POMOŽNE VZGOJITELJICE za deljeni delovni čas v delovni enoti Radovljica. 4> Prijave sprejemamo do 20. 7.1971. Nastop službe 1.8.1971 Stanovanja ni. Blejska razglednica — Foto: F. Pcrdan ----_____ vaniicni: jf£.-> ••"-J-'"" ■ «•*.!»•«.»■■■.».«• — • » . » v,w«.n XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. Transturist priporoča prijetne poletne izlete: 6 dnevno potovanje LEPOTE ŠVICE IN JEZER GORNJE ITALIJE z ogledom Grossglocknerja, slapov pri Krimmlu, knjižnice v St. Gallenu, slapov na Renu in mest Zuricha in Luzerna. Izlet z zobato žičnico pod Jungfrau, potovanje čez Sustenpass in St. Gothardt ter ogled jezer Lugano, Maggiore, Como in Garda, vam bo ostal v spominu kot enkratno doživetje. NE POZABITE NA ODHOD 25. JULIJA 19711 enodnevne izlete NA GROSSGLOCKNER 22. 7. in 21. 8. 1971 V CORTINO DAMPEZZO 7. 8. 1971 V PADOVO IN BENETKE 5. 9. 1971 ... in prijetne počitnice V DALMACIJI • 7- in 14-dnevniml aranžmaji. OBIŠČITE NAŠE POSLOVALNICE V ŠKOFJI LOKI, RADOVUICI, NA BLEDU IN V LJUBLJANI IN SI OGLEJTE PODROBNE PROGRAME! ranslurisl" DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI VPISUJE V DOPISNE ŠOLE — osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativno šolo (dveletna) — ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) —- tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) —- poklicno šolo kovinarske stroke VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE — nemškega in italijanskega jezika — tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavcc v kovinarski stroki — za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) VPISUJEJO VSAK DAN od 7. do 14.30, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šol. leto 1971/72, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. S takojšnjim vpisom pridobite na času! SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 3,00 dinarje na naslov: DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA, Ljubljana, Par-mova 39, telefon 312-141, poštni predal 106. Svet krajevne skupnosti Škot "ja Loka Kopališka ulica št. 1 ponovno razpisuje prosto delovno mesto tajnika krajevne skupnosti Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje, im.-ti mora: 1. višjo šolsko izobrazbo in dve leti delovnih izkušenj ali 2. srednješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj. Zaželena je ekonomska ali gradbena smer. Kandidat mora imeti sposobnosti in delovne navade, ki so potrebne za tako delo. Nastop službe je možen takoj. Prijavo z ustreznimi dokazili pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. nesreče PADEL V OVINKU V Hrašah pri Radovljici je v petek, 2. julija, popoldne ^ nik kolesa s pomožnim motorjem Franc Brelih iz P°1J j desnem nepreglednem ovinku zapeljal s ceste in pade' pretresom možgan so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico- NEZGODA PRI PREHITEVANJU . V soboto, 3. julija, popoldne je na Blejski Dobravi W Jesenicah voznik osebnega avtomobila Anton Mrak z ^eSC^ prehiteval traktor. Iz nasprotne smeri je tedaj privozil oseja avtomobil, voznik Bogdan Lavtižar z Jesenic. Pri trčenju tomobilov so bili lažje ranjeni sopotnika v Lavtižarjevetfi tomobilu in pa voznik Mrak. Huje ranjena pa je bila m Cilka, škode na vozilih je za 10.000 din. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE nedeljo, 4. julija, zjutraj je kolesar Mihael Klan star 64 let, v Dovjah zapeljal na cesto prvega reda ne ds se prepričal, če je cesta prosta. Ko je opazil prihajajoči a mobil z desne strani, se je umaknil v levo in zaprl pot v0?n' j, kombija nemške registracije Gani Hidavet. Kombi je K'3^ nika zadel in zbil po cesti. S hudimi poškodbami so ga pj peljali v jeseniško bolnišnico, kjer pa je naslednji dan u11 SREČANJE V OVINKU * le i Na cesti tretjega reda med Trato in Velesovim se t nedeljo, 4. julija, popoldne pripetila hujša prometna »eS ^ Voznik mopeda Franc Avbelj, star 69 let, je vozil P/V,^ po desni od češnjevka proti Trati. V ostrem pregJ*?^ ovinku je iz nasprotne smeri hitro pripeljal voznik ose ^ avtomobila Franc Terllkar s Srednje Dobrave pri Krop • ^ srečanjem z mopedistom je avtomobil zaradi zavija'1! ^ neslo v levo s ceste v obcestni jarek. Med drsenjem j* ^ mobil zadel mopedista, ga zbil po cesti, nato pa se J ^ vrnil in obstal na kolesih. Franc Avbelj je bil v nesreč^,, hudo ranjen, da je že med prevozom v bolnišnico urnr sta bila ranjena voznik avtomobila in sopotnica Jana \f lz Radovljice, Rogač Marjan pa je bil le laže ranjen- » na vozilih je za 10.000 din. ZAVOZILA S CESTE j • na cC V ponedeljek, 5. julija, ob tretji uri zjutraj se |C četrtega reda med Selcami in Kališami piipetila p'° ^ a« nezgoda voznici osebnega avtomobila Ivani Hcrčič na rta. Berčlčeva je zaradi neprimerne hitrosti in neobvl vozila zapeljala levo v breg, nato pa v desno s ceste '"p prevračanjem vozila po bregu sta padli iz vozila vOZ^e^ sopotnica Ivanka Lotrič s Kališ. Škode na vozilu je za 9000 din. Obe sta bili huje cd* ZASPAL ZA VOLANOM V torek, 6. Julija, ob eni uri zjutraj je na Ljubijansa ^ v Kranju voznik osebnega avtomobila Vlado Tehovnik ^ nja pri hiši 5t. 16 zapeljal v levo in trčil v železni drog razsvetljave. Voznik Je po vsej verjetnosti med vožnjo Jj| Huje ranjenega so prepeljali v ZD Kranj, škode Jc *a 20.000 din. I. •i Zahvala Ob smrti naše drage mame, tašče, stare mame in prababice Košir Mafija, roj. Ovsenek bivše trgovke in posestnice v Relnjah se iskreno zahval ju jemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so našo mamo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence in šopke. Prav posebno zahvalo smo dolžni dobrim sosedom in č. sestri Mihaeli /a OJihOVO nesebično pomoč ob njeni smrti, dr. Robiču za njegovo prizadevanje ob času bolezni, domačim pevcem, častiti duhovščini za spremstvo, prav posebno pa še domačemu g. župniVu za lepe poslovilne besede in vso tolažbo v njeni dolgi bolezni. žalujoči: hčerka Vilka por ' LZbeC, z družino Križe, 5. Julija 1971 Gorska nesreča Med plezanjem po .e i *ki skzi v PHsanku se M Julija smrtno ponesreči' sirijski ilrhtvlj.tn Ikms '"' star 30 let. GaJj*** Junija zjutrai pri**' ^ v''šlč In se naslednje^ Odpravi] na plc/alno ",r"' Oknu pa mu Je »P0*, na snežnem pf.i/n, "»ko ^ Je zilmvl kak I/i 230 met**j globino ln obležal nirte*'-dolino so ga vrv"^ reševalci lz Krunjuke g0** Triglav v evropskem finalu V odločilnem kegljaškem tro-boju za vstop v finale evropskega pokala je bil v kranjski ekipi najboljši čensen, ki je podrl 994 kegljev Kegljači kranjskega Triglava so v soboto dosegli jzreden uspeh. V odločilnem troboju prvakov Romuni-1*, Madžarske in Jugoslavije so izbojevali pomembno pnago in se uvrstili v finale za evropski pokal v kegljanju, ki bo v začetku oktobra v CSSR. V finalu bodo nastopili štirje najboljši, in to trije prvaki kvalifikacijskih skupin in lanskoletni evropski prvak. Kranjčani upajo, da se bodo uvrstili od prvega do tretjega mesta, vsaj tako nam je dejal po končanem kranjskem nastopu tehnični sekretar kluba Triglav Dr^akujejo, da bodo osvojili drugo mesto, ob malo VecJi sreči pa lahko osvojijo tudi prvo mesto. Sobotni skoraj sedemurni nastop je bil Izredno zanimiv ln je navdušil nabito polno kegljišče. Zvesti na "jaci kegljaške ekipe iz Kranja so ves čas vzpodbujali ■gralce Triglava, ki so pridno podirali keglje in bili v v°dstvu od začetka do konca. Kranjski nastop je bil namreč odločilen, kdo izmed trojice se bo uvrstil v nale. Pred nastopom v Kranju so imele namreč vse r[\-|kipe enako Stevi,° tock, to jc 4. Kranjčani so izko-stili prednost domačega kegljišča in gledalcev ter tudl°b0t0 podr,i naJvec kegljev ln si s tem pridobili 1 končno zmago. Vsa šesterica je odlično zaigrala m dosegla izredno dober rezultat 5690 kegljev ali po-cek 5483. Med njimi se je najbolje odrezal česen, ** Je podrl le 6 kegljev manj kot 1000. . 2? ni*črt kranjskih kegljačev v tem tekmovanju j? 0,1 * tem izpolnjen. Zdaj bodo imeli dovolj časa, oraj tri mesece, da se temeljito pripravijo za finalni sttr i Cežkoslova*kem. Z marljivim delom in s dno vadbo si bodo lahko nabrali potrebno znanje ki ,"aJpomen,bnel*i nastop v zgodovini kegljaškega a Triglav. Uvrstitev v finale pa je tudi že velik j^Pen In t0 prav ob 20-letnici KK Triglav. Za uspeli p_ Zas,užni prav vsi igralci, pa tudi izredno prizadevno *S,VO' Predvsem pa tehnični sekretar Slane Rebolj, ' sednik Rozman in tehnični vodja Ivan Kranjc. Rezultati: 1. Triglav 5690 (Jereb 93«, Stare 946, Česen . Prion 912, Ambrožlč 944, Turk 956), 2. Pctrolul 5458, J^rencvaros 5388. Končni vrstni red: 1. Triglav 7 Cočk, 2. Petrolul 6 in ■ »-erenevaros 5. J. Javnmik Slepi iz Kranja premagali Ljubljančane Končane so 7. letne športne igre ZP Iskra Največ prvih mest za Kranjčane Ob koncu tedna je bil Kranj dva dni gostitelj športnic in športnikov tovarn združenega podjetja Iskra. Na sporedu so bile namreč 7. letne športne igre ZP Iskre, kjer se je pomerilo v osmih panogah okoli 500 tekmovalcev. Letošnje igre pa sc bile hkrati tudi jubilejne, saj so potekale hkrati s proslavo 25-letnice kranjske Iskre, številne lepe borbe mladih športnikov in športnic največjega slovensekga podjetja so prinesle največ uspeha tovarni Iskre-Elektromehanike, ki je zmagala tudi v skupnem seštevku točk. 2. Kerstein, 3. Trček (vsi Vrstni red — nogomet: 1. Elektromehanika, 2. Avtoelek-trika, 3. Commerce; rokomet: 1. Elektromehanika, 2. Polprevodniki, 3. Avtomatika; odbojka: 1. Commerce, 2. Elektromehanika, 3. ZZA; namizni tenis — moški: 1. Elektromehanika, 2. TEN, 3. Commerce ... 13. Instrumenti-Otoče; ženske: 1. Elektromehanika, 2. Avtomatika, 3. Commerce; posamezno — moški: L Tadina, Elektromehanika); ženske: 1 Novak (Elektromehanika), 2. Golob (Avtomatika), 3. Fabja-ni (Polprevodniki); streljanje — moški: 1. Elektromehanika. 2. Avtoelektrika, 3. Aparati . . . 6. Instrumenti-Otoče; ženske: 1. Elektromehanika, 2. Instrumenti, 3. Commerce; posamezno — moški: 1. Danijel Hrovat (Avtoelektrika), 2. Henrik Peternelj (Elektrome- hanika), 3. Marko Jeglič (Aparati); ženske: 1. Zdenka Oblak (Elektromehanika), 2. Jožica Potokar (Commerce), 3. Klara Resman (Instrumenti); kegljanje — moški: 1. Elektromehanika, 2. ZZA, 3. Aparati ... 8. Instrumenti; ženske: 1. Elektromehanika, 2. Instrumenti, 3. Commerce; posamezno — moški: 1. Jože Farkaš (Commerce), 2. Alojz Kordež (Šolski center), 3. Janez Šuštaršič (ZZA); ženske: 1. Zlata Mihelič, 2. Zalka Kr-žišnik, 3. Zvonka Kejžar (vse Elektromehanika); balinanje: 1. ZZA, 2. Sprejemniki, 3. Elektromehanika; šah: 1. Avtoelektrika, 2. ZZA, 3. Elektromehanika. Končni vrstni red: 1. Elektromehanika-Kranj 775, 2. ZZA-Ljubljana 705, 3. Avtoelektrika-Nova Gorica 570, 4. Commerce-Ljubljana 545, 5. Avtomatika-Pržan 535 . .. 13. Instrumenti-Otoče 180, 15. Elektromotorji-Železniki 170, 17. šolski center-Kranj 70. J.Javornik Na sedmih letnih športnih igrah ZP Iskra so nogometaši kranjske Elektromehanike osvojili prvo mesto . Športniki ŠD Borec dan borca Zveza slepih Kranj je pred Onevi organizirala dvoboj ša n,*tOv slepih i/. Krama in Ljubljane. Zmagali so Kranjci s 6:3. Posamezni rezultati: Ulaga : Mat,ašič 0:1, Ko- movec : Džordževič m. Jane žič Anževič remi, Konc : (,a/voda remi, Hrovat : Sta-gar remi. Tadič : Pelhan remi, Jeraj : Kralj 1:0, Pire : Misle j 0:1, Rozman : Potočnik 0:1. Prvoimenovani šahisti so iz Ljubi].me F. Stagar Zaključni turnir Jahovski klub Bore« je peo dnevi organiziral za-111 turah sezone. Med 16 ^lh,s'1 ie bil zmagovalec Du-5an Murovee, ki je zbral 13 točk Ostali vrstni red: 2. Ma-tjašič 12, 3. Naglic in Rabič po 11, 5. Gabrič 10, 6. Mczek 9 itd. F. štagar Jože Zagore, eden izmed organizatorjev invalidskega športa v Kranju Na znanem invalidskem tednu v Tržiču so nastopili tudi športniki SD Borec iz Kranja. Kljub temu, da so bili zelo uspešni, pa so se Kranjčani vrnili iz Tržiča nezadovoljni in razočarani. Vodja potovanja kranjskih invalidov Jože Zagore nam je dejal: »Naša želja, da bi v počastitev dneva borca organizirali večje športno tekmovanje, se ni izpolnila. Nismo bili deležni pomoči, da bi organizirali takšno prireditev. Vsekakor posvečajo odgovorni organi v Kranju premalo pozornosti invalidskemu športu.« V kegljaškem dvoboju pa so v Kranju kegl jači Borca premagali Lek iz. Ljubljane ? 2894:2502. Za Kranj so kegljali: Nadižar 391, Rndosavl jevič 421, Zukcvič 441, Koželj 426, Vukanac 398, Cernc 438, Zagore 438. V. Didič Tudi letos nogometaši Hajduka v Kranju Na priprave za novo nogometno sezono bodo tudi letos prišli v Kranj nogometaši splitskega Hajduka, ki so letos osvojili po dolgih letih spet naslov državnega prvaka. Na pripravah v Kranju bodo deset dni in bodo v tem času odigrali več prijateljskih tekem. S treningom bodo začeli 14. julija. V drugi polovici julija bo v Kranju tudi nogometna tekma med bivšimi nogometa .i Hajduka, ki so v letu 1955 osvojili naslov državnega prvaka, in nogometaši bivšega kranjskega Ko rotana. l j. j. C LAS SREDA — 7. JULIJA 1971 Iv p r a š a n j e O o d g ovo r i V poletnih mesecih število a\ tostoparjev narašča. Nekateri stopajo na krajših progah, drugi pa se z avtostopom odpravijo tudi v druge dežele. V uredništvu smo se odločili, da v današnji številki predstavimo tri avtostoparje. Poiskali smo jih na kranjskih štoparskih mestih pri savskem mostu in na Zlatem polju. Zanimalo nas je, zakaj stopajo. Tole so nam povedali. # SLAVO KAJZER, študent elektrotehnike iz Sut-ne: »Med šolskim letom sem imel karto in takrat nisem stopal. Sedaj pa grem le občasno v Ljubljano in zato se mi karte ne izplača kupiti. S tem, da stopam, prihranim kakšen tisočak. Navadno mi ni treba dolgo stati ob cesti. V glavnem mi ustavljajo moški in tujci, nekateri celo v primerih, ko nisem imel dvignjenega palca. To dokazuje, da je v tujini avtostop bolj razvit, počasi pa se uveljavlja tudi pri nas. Doslej sem stopal najdlje do morja, za daljšo turo pa se ne bi odločil.« $ S. MISLIMOVA. Jesenice: »Grem na Jesenice. Na avtobusih je ponavadi gneča, razen tega pa sem s štopom tudi hitreje doma. Mislim, da ženske pri avtostopu nimamo prednosti, čeprav mnogi tako trdijo. Doslej še nisem čakala več kot pol ure. Vozniki mi radi ustavljajo, med njimi tudi ženske. Včasih stopam do morja. Zjutraj grem z Jesenic in sem v petih urah na cilju. Na enak način se tudi vračam. Z Jesenic do Ljubljane se ponavadi peljem z našimi vozniki, naprej pa s tujimi. Nekatere prijateljice so mi pripovedovale o nasilnosti voznikov, vendar se meni kaj takega še ni pripetilo, ker nikoli ne stopam sama.« 0 DAR F. ERDEUEC, študent iz K: .tn i i: »Avtostop mi je bobi. Nerad se peljem z avtobusom ali vlakom, tudi če imam v žepu deset tisočakov, razen v primerih, ko moram biti na cilju ob določeni uri. Največkrat stopam lz Kranja v Ljubljano in obratno. Ker imam dosti znancev, le redko čakam več kot eno uro. Tujci ne ustavljajo radi. Izjeme so mlajši. Zgodilo se ml je, da so me vozniki povabili na kavo, neka ženska pa celo na kosilo. Z avtostopom sem se doslej peljal najdlje do Biograda na moru. Vozil sem sc 13 ur ln sem moral štirikrat prestopiti. Strinjam se, da imajo ženske pri avtostopu absolutno prednost. Uspešne so celo na neprimernih mestih.« mg-jk Ob 50-letnici organizirane telesne vzgoje v Gorenji vasi so najzaslužnejšim članom TVD PaT* tizan podelili odlikovanja. — Foto: F. Govekar Slavje TVD Partizan v Gorenji vasi bradlji in v ritmični sestavi ter člani na bradlji, drog*1 in v preskoku. Se posebno veliko zanimanje so gledalci pokazali za nastop gostov državne gimnastične repf** sen tance. Reprezentanti •? res pokazali vse svoje zanje in obiskovalci na priredit'' ob tem tudi niso skoparili ' aplavzom. Lahko rečemo, *" je bila akademija lepo p1* pravljena, obenem pa tu*" dostojno praznovanje višek6, ga jubileja. Člani društva s° še dolgo v noč olinjali sP^ mine na nekdanje čase ''j delo v društvu. Tudi B»f reprezentanti so se dolgo PJ končani akademiji ostali * Gorenji vasi in se pogovarj** H z domačini. Lahko rečen'"' da je tudi sedanje druš'vt' zastavilo vse sile za uspeš"" delo TVD Partizan GoreflJf vas. J. Govekar Poročali smo že, da slavi letos TVD Partizan iz Gorenje vasi v Poljanski dolini 50-Ietnico organizirane telesne vzgoje v kraju. V ta namen so marljivi člani društva pripravili že več tekmovanj, osrednja proslava ln akademija pa je bila v nedeljo popoldne na letnem telovadišču pod društvenim domom. Pokroviteljstvo nad proslavo je prevzel predsednik škojfeloškc občinske skupščine Zdravko Krvi na, a se zaradi zadržanosti sam ni mogel udeležiti prireditve. Proslave pa se je udeležil njegov zastopnik poslance Janez Ster. Sedanji predsednik društva Jože Demšar je po prihodu nastopajočih v paradi na igrišče najprej orisal dolgoletno uspešno delo društva. Velikokrat so sc morali čla- ni spoprijemati s številnimi težavami, a so vse uspešno prebrodili in letos lahko praznujejo visok jubilej. Člani društva, ki so v njem že od vsega začetka, so za svoje požrtvovalno delo prejeli spominsko plaketo. Pet je takih: Marija Krapš, Jeli-ca Pipan, dr. Milan Gregorčič, Matevž Inglič in Rajko Jelovčan. Poleg tega so za športno aktivnost in uspešno vodenje društva prejeli posebna priznanja še številni člani 1VD Partizan Gorenja vas. V drugem delu je sledila akademija. Kljub precejšni vročini so nastopajoči pokazali lepe vaje. Pionirji in pionirke so nastopile v prostih vajah na dvovišinski bradlji, v parterju, vaji s palicami, bradlji in na gredi, mladinke na dvovišinski Ob dnevu borca so Imeli v Mostah pri Žirovnici žalno komemoracijo. Prireditev je bila v o* ru praznovanja krajevnega praznika Žirovnice, svečanosti pa so sc udeležili Člani ZB, deset'' pripadnikov JLA. gasilci in prebivalci kraja, ki so na spomenik talcev položili vence. — F0' B. Blcnkus