Lete iXXV,, st. gft fJprav..;atvo' Ljubljana. Puccinijeva ul. 5. Tele. on št. 31-22. 31-23, 31.24. Cnssr; ni odc'elok Ljubljana. Puccinijeva i:Iic . 5. Telelou št. 31-25, 31-26. .Jc i:ca Novo mesto Ljubljanska c. 42 .o zastopstvo oe lase iz Italije in -u^emstvo: UPI S.A. vlilano. ..a^ui • .:a Ljubljansko pnki Dri poštno-ček. sem zav. št. 17.749 za ista;e kraje fta -jorvizio Conti. Con t-. i i -3118 fošm'ra ptafirr» « Po*tgct>3hr tat bezahle NARODNBj PIONIRJE Ljubljana, torek 1®. aprila 1945 a - >wte — Coa Ž* L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 5. Teiefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Schwere Kample Im Siid* und Westteil Wiens Uspešni nemški napadi na ratiborskem področju — Poulični boji v Kölligsberga Močni sovjetski napadi so bili odbiti v Samlandu — Sovražnikovi padalski lovci so bili razbiti v severno vzhodni Nizozemski — Ogorčenii boji z britanskim! oddelki med rekama Ems in Weser — Sovr ažnilc je bil zaustavljen zapadno od Hannovra — Visoke ameriške izgube v Thürinskera gozdu — Dobro napredujejo naši protinapadi pri Crailsheimu Aus dem Führerhauptquartier, 9. ApriL (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt-- Im Süden der Ostfront kam es zwischen Drau und Lcüha nur zu örtliehcn Kampfhandlungen. Das Schwergewicht der Kampfe liegt weiter im Wiener Raum. Starke Angriffe aus dem Wienerwald nach Westen und Norden scheiterten unter Abschuss von 35 Panzern an dem hartnäckigen Widerstand unserer Verbände. Im Süd- und Wertteil von Wien stehen unsere Truppen ia schweren Kämpfen. Versuche des Feindes, seine Brückenköpfe über die March zu erweitern, bliebt n im allgemeinen erfolglos. Südlich und südöstlich der Weissen Karpathen hält der Druck des Gegners an. Mehrere Einbrüche wurden abgeriegelt. Von der Front zwischen der Slowakei und der Ostsee werden erfolgreiche eigene Angriffe im Kaum südlich Ratibor gemeldet. An der Danziger Bucht zerbrachen erneute Vorsvösse der Sowjets am Zugang zur Putziger Nehrung und in der westlichen Weichselniederung. Schwere Artillerieträger der Kriegsmarine griffen mit guter Wirkung in die Kämpfe ein. Die tapfere Besatzung von Königsberg kennte es nicht verhindern, dass der Feind mit überlegenen Kräften bis zum inneren Festungsring vordrang. Schwere Strassen-kämpfe sind im Gange. An der Sainiand-frent wurden starke Infanterie- und Panzerangriffe abgeschlagen und 82 Panzer vernichtet. Schlacht- und Jägerflieger fügten den Sowjets durch Allgriffe gegen Panzer, Geschützstellungen und Nachschubkolonnen empfindliche Verluste zu und schössen in den letzten 48 Stunden 41 Flugzeuge ab. In Holland führten die Kanadier bei Zutphen und östlich Deventer wieder starke Angriffe, die bi sauf geringe Einbrüche verlustreiche zusammenbrachen. Nach Nordwesten und Norden fühlte der Gegner mit Aufklärungskräften weiter vor. In Nordosthclland hinter unserer Front abgesetzte feindliche Fallschirm-Jäg^r wurden aufgerieben. Die zwischen der Ems ürid der Weser vcrsiosser.den britischen Verbände wur- -den in heftige Kämpfe verwickelt und stehen mit den vordersten Spitzen in der Weserniederung zwischen Syke und Verden an der Aller. Aus seinen Brückenköpfen bef Stolzenau und Minden trat der Feid mit neu ztr geführten Kräften nach Norden Und Osten an. Er wurde östlich Nienburg an der Weser sowie westlich Hannover in halten Kämpfen zum Stehen gebracht. Weitet südlich ging Hildesheim verloren. Um die W'eserübergänge bei Holzminden und Höxter sowie im Raum westlich Gütigen wird gekämpft. Die Schlacht am Nordrand des Ruhrgebietes, an der Sieg-Front und im Rothaargebirge hat gestern an< Heftigkeit1 rnge-nommen; Unsere IWVisror.ein; verhlndeirtffn überall' den vom Feind erstrebten Durchbrach. Ein nördlich Köln über den Rhein gesetztes Batailon der 82. amerikanischen Lnftlande-Dffvišiem wurde zerschlagen, ein erneuter Uberseizversuch im Gegenstoß abgeschlagen. In Thüringen Wald fügten in Flanken und Rücken der Amerikaner angesetzte Jagtlkommandos und Ste&strupps diesen hohe Verhüte zu und vernichteten einen höheren Stab. Zwischen den Westaus-läfern des Thüringer Waldes und dem Main-Dreieck halten die wechselvollen Kämpfe an. Westlich SchweHnfurt zerschellten wiederholte Angriffe der Amerikaner. Bei Crailsheim snd unsere Gegenangriffe im. guten Fortschreiten. Die Stadt wurde vierter ^genommen. FetödHiche Entsatz-, versuche südlich und südwestlich von Bad Mergentheftm abgewiesen. In Pforzheim eingedrungener Feind wurde aus dem Westteil der Stadt wieder geworfen. Verbände der Luftwaffe bekämpften bei nag undf Nach* angifloaimerikepfische Angriffsspitzen und Nachschubstützpunkte und brachten 7 Flugzeuge zum Absturz. An der mittelitalienische® Front setzte der Feind seine Angriffe an der Figurischen Küste wieder mit stärkeren Kräften fort. Er konnte unsere Abwehxfront geringfügig zuiiickdrüeken. Durch Angriffe amreikanischer Bomberverbände entstanden Schäden besonders in Plauen, Haltestadt und Stendal In der Nacht graffen britLsrehe Kampfflugzeuge Hamburg und Städte m Mitteldeutschland an. Luftvcrteidigengskräfte vernichteten nach bisherigen Meldungen 34 meist viermotorige Bomber,' Hud! fesji v južnem in zapadnem delu Dunafa Erfolgreiche deutsche Angriffe 3m Raum von Ratibor — In Königsberg Stras-senkämpfe — In Samland starke Sow jetangriffe abgeschlagen — Feindliche Fallschirmjäger in Nordostholland aufgerieben — Heftige1 Kämpfe mit britischen Verbänden zwischen Ems und Weser — Der Feind westlich Hannover zum Stehen gebracht — Hohe Verlust« der Amerikaner im Thüringer Wald — Unsere Gegenangriffe bei Crailsheim in gutem Fortsehreiten Fiihrerjev glavni stari, 9. aprila. (DNB';) Vrhovno poveljstvo oboroženih sij javlja: Na Jugu vzhodnega bojišča je prišlo mrd! Dravo in Leltho iq do krajevnih operacij. Težišče bojev Je še Aadalje na, področju okoli Dunaja. Močni napadi iz Wie-nerwalda proti zapadu in severu so se po uničenju 35 oklopnikov izjalovili ob žilavem odporu naših oddelkov. V Južnem hi zapadnem delu Dunaja so niše čete v hü-dih bojih. V splošnem so ostali brezuspešni sovražnikovi poizkusi večanja njegovih predmestij preko Mcrave. Južno ln jugovzhodno od Belih Karpatov še traja sovražnikov pritisk. Zapahnjenih Je bilo več vdorov. Z bojišča med Slovaško In Vzhodnim morjem Javljajo o uspešnih lastnih napadih na področni južno od Ratlborja. Ob Gdanskem zalivu so se zlomili ponovni sovjetski sunki ob vhodu v Putziger Nehrung in v zapadni Vislini nlž ni. V boje so z dobrim uspehom posegli težki topniški nosilci vojne mornarice. Hrabra konigsberška. posadka ni mogla preprečiti, da ne bi sovražnik prodrl do notranjega trdnjavskega ohro'a V teku so hudi poulični boji. Na Sämlandskcm bojišču so bili odbiti močni pehotni in oklep-niski napadi, 82 oklepnikov Ja bilo Uničenih. 1 Borbeni in lovski letalci so prizadejali Sovjetcm z napadi na oklepnike, topevske položaje in preskrboval ne kolon« občutne izgube ter so v zadnjih 80 urah sestrelili 41 letal. Kanadci so na Nizozemskem pri Zut-phenu in vzhcskio od Deventerja fzvedli močne napade,^! pa so se razen skromnih vdorov zlomili z Izgubami. Sovražnik pa je tipal z ogledniškimi silam} daljo pro-i se ver oza pada in severu. Uničeni so bili sovražnikovi padalski lovcf, ki so jih spustili za. našim bojiščem. Britanski oddelki, ki so sunili med rekama Em* In Wesero, so bili zapleteni v egoreene bojo ter so s svojimi ostmi v niža \ i Wesera med S.vkem in Verdencm ob reki Alt??, Iz svnyflfc predmostij pri Stolzenauu in 50,300 BcSgar&v jfHfsrešanih* B-cijše vikom prijazna viaoa tzprsSča robide. Madrid, 9. aprila. V Bolgariji se nada-Itiij-e boljfeviški nr.cril.gki teror. Kakor pr&vt neka Španska vest iz Sofije, je bilo vradfcij-ih. dneh sapet obsojenih 197 cSeb na smrt in takoj asm rč enih. Uradno priznano žtpvilc usmrtitev znaša 1224, vendar na označujejo 30.000 Bclgarov za »pogrešane«. Te so torej z vednostjo Scvjetov pritožne izdajalske vlade aretirale in depor-tirale, Označujoče za prevrednotenje vseh vrednosti, ki prihaja pod beljševiškim pritiskom na plan m ki zadevat Vse dežele, ki so jih zasedli, je amnestija za vse zločine onih zločincev, ki so obsojeni na ječo» ali robi jo. Medtem ko so vsi narodnemisleči Bolgari vseh plasti prebivalstva izpostavljeni najstrašnejšemu zasledovanju, izpušča boij-sevikojn prijazna yJsäar tttms te Zborovanje nemških zastavitvenih si! v Ljubljani SS-Ghaf: jienfiihreff Rösener ge govoril predstavnikcm vseh nemfkiii vojaških In otvi!- ßih oblasti i» ustanov v Llabljaiu Ljubljana, 9. aprila. Snoči jo bilo v dramskem gledališču manifestacij-sko zborovanje nemških zastavitvenih sil Ljubljane. Gledališče je bilo nabito polno predstavnikov nemških vojaških in civilnih oblasti in ustanov. Qiiö» je bil okrašen z zelenjem, z zastavami in z velHdru nemškim grbom na zavesi v ozadju. Zborovanje je točno ob 18. otvoril Amtsleiter des Amtes für Propagand» Presse und Kultur Wcrhouz s pozdravom vsem navzočim. Takoj nato jc povzel besedo SS Obergruppenführer General der Waffen-SS und Polizei Rösener, ki je izvajal f Nemške žene in možje! Tovarišiee in tovariši v stranki! Spoštovani gostje! če imamo pred očmi neposi edni vzrok te vojne, revizijo statuta * svobodnega mesta Gdanskac n »poljskega koridorja« in si ogledamo posledice, Id so iz tega nastale, potem pač ni treba, da bi bil človek baš politik posebnega, formata, da. lahko ugotovi, da povod ni istoveten s pravim vzrokom, ki je dovede! do vejne. Mindenu je prešel sovražnik z novimi silami zopet v napad proti sever uin vzhodu. Po hudih bojih Je bil vzhodno Nienburgs c o Wcseri in zapadno od Hannover zaustavijeii. Halje Jašns Je big BfWesateitn izgubljen. Za prehode preko Wesere pri Kolzmšn-denu In Höxterju kakor na področju zapadno od Götisingena träjajo' lioji. Ritka ob severnem robu Porurj», na bojišču ob relq Sieg i» v pogorju Rothaar je včeraj narastla do s2fovifosti. Naše | 'viziije so povsod preprečile prodor, ld ga i je nameraval Sovražnik. Nek bataljon 82. , ameriške prisitajalne divizije, ki je prekoračil Ren severno od Kölna, je bil razbit, nek obnovljen pqizkus prekoiaöenja reke pa cdbifc v protinapadu. V Thurmškem gozdai so lovsbi oddelM in naskakovalne čete, -vrženi v boke in za^ ledja Američanov, prizadejali le tem hude izgube ter uničili nek višji štab. Med za. padnimi obronki Thurinškega gozda; ini malnskim trikotoni še trajajo šzprememb polni beji. Zapadno od Schweänfurta so bili razbiti ponovni ameriški napadi. Dobro napredujejo naši protinapadi porj Crailsheimu. Mesto smo zopet zavzeli. Odblii s© bili sovražnikovi leševain poizkusi južno in ju-gOzapatlno od kopališča Magentheim. Sovražnika, ki je vdrl v Pforzheim, smo vrgl zopet jLz zapadnega dela mesta. Oddelki letalstva so napadalj podnevi in pernoči angloameriške napadalne osti in preskrbovalna oporišča ter sestrelili 1 letal. Na srednještalijansfkem bojišč« je sovražnik nadaljeval z močnimi silamli svoje napade ob Ligurski obaM. Uspelo mu je nekoliko nazaj potisniti naše obrambno^ bojišče. Napadi ameriških bombnišklh oddelkov so povzročili škodo pieä\sem v Plauen«, Halberstadtu in Stendaän. V noči so napadla brianska bojna letala Hamburg ln mesta srednje Nemčije. Po dosedanjih vesteh so letalsko obrambne sile uničile 34 večinoma štirimetornih bombnikov. McsfcovsJko posilstvo Jugovzhodne I IhTope. Stockholm, 9. an rila. Kakor pravi sovjetska poročevalska agencija Tass, Je mo-. ral vodja tolp Tito p:' povelju obiskati Stalina. OH tej prilik-, in pri nadaljnjih pogovorih 7 Miolctovom, je dobil točna Krem-ljeva navodila o vladi na 1 jugovzhodnim evropskim področjem. To ponovno Titovo pojavljanje pred' svojimi moskovskimi dajal, ci naročil je sim.pt,e>m za boljševiške namene na jugovzhodu. * Amsterdam, 9. acm'i-lai. V poslopje L&o Läano v Via Gariglien^ 1?*jer je n*«neščena Titova vojaäka. miaije. so vijgfl v sc!bo:o avcičeir b;cr-ibo, i^ja- br.itaacSlca poročevalska služba. S tKdl ije lVfee sa biüe poškodovane. Ta čo^dicic je) v aveai % ziboiovainjsm dijakov v Rämu, k} so aaatevia^ M Italija «S^Sfži , :;.ui — — —... — — je to poljski nared. Opirajoč se na angleška jamstva, je poljska vlada odklonilo m 1-lcljubljno ponudbo nemške državne viade, danes pa — po šestih letih — je Poijs^a p»'epuščena totalni boljševiz-aciji in izpostavljena biološkemu zdesetkanju. To je dejstvo ie tega ne more nihče ta-jäi ali zavijatxi, kajti ta razvoj re je odigral pred ferorn evropskih narodov in m-, komm-, ki je hotel in hoče videti, dokazujeta Anglija in Amerika vsakodnevno sve-jo nesramnost, s liatero mečeta t' od njih samih tako hvalisana demoliratična načela v žrelo boljševiške pošasti. Pravi vzrok p-a, zaradi katerega je bila krvavo uprizoijena ta diuga svetovna vej-na,, je, izločiti Evropo kot prevladujočo, .gospodarsko in duhovno osnovo pri razdelitvi sveta. Ta eMja pa je mogoče doseči le tedaj, če se uniči osrčje Evrope', nemški Reich kot nosilec reda. To je tudi razlog militaristične dirke med angioameriškimi in sovjetskim" armadami, kajti tisti, ki si bo prilastil več te Evrope, bo močnejši v bodočnosti. že danes stopajo na, plan vedno številnejša nasprotja med zavezniškimi sovražnimi silami. Med tem ko pretresa evropske narode vojna mrzlica in stotiseči krvave na bojnih poljanah, govore v taboru zavezni- kov že o tretji svetovni vojni, ki bo neizprosno nastala, med današnjimi zavezniki. Vodstvu nemškega naroda, pa tudi vsemu nemškemu narodu saineanu je bil in je uni. čevalni namen sovražnih sil znan in zato nismo šli v to vojno s kakšnim hura-patric-tizmera, marveč s trdno odločnostjo, boriti se za svoje življenje in za svojo bodočnost. Nikdar nismo govoričili o »veseli vojni«, tudi ne o sprehodu v sovražno deželo«, mar-, veC smo vedeli, pomeni beseda vojna tudi uničenje, razdejanje n nepopisne trpljenje pri nas in pri. onih ne. drugi strank Narod, ki je s tc zavestjo in s takšnim spoznanjem nastopil trdno pot, ne bo nikdar postal pohlevna žrtev hinavske sovražne a gi tac'je, marveč se bo boril, zmagal ali umrl, toda nikdar kapituliral. Dogoditi zadnjih tednov in dni, prodiranje Angioameričanov na zapadu Reicha in vdor boljševikov na jugovzhodu dižavnega področja — na področje Dunaja — sc za:, dali živcem :n zadržanju nemškega naroda trde udarce in zahtevali napore, ki presegajo vsako mero. K temu pride še ojačeni letalski teror, ki v svoji strahotni brezpri-mernosti besni kot maožinsk: umor otrok i nžena. A kljub temu ni nikjer nastopila utrujenost ali izčrpanost, ne pri nemškem narodu, ne pri nemških vojakih. Volja do borbe, volja do zmage, pa tudi volja do maščevanja, je ustvarila vsega naroda eno samo strnjeno obrambno fronto, ki je prekaljena v skupni sili in v skupno doprinešenih žitvah. Vsak drug narod bi se bil pod tako hudimi udarci zrušil in bi bil v obupu kap'iuliral in s tem napravil samomor, ne pa nemški narod, ki se zaveda ob spominu ma leto 1918., da je tudi najtežja borba še vedno boljša kakor pa izgubljena vojna. Uinobesno pošilja sovražnik svoj preuranjeni zmagoslavni krik v svet in poizkuša Težki boji na celotnem zapadnem bojišču kakor tudi v dunajski kotlini Berlin, 9. april. Boji na -anadu se razvijajo vedno bolj in bolj do strnjene velike obrambne bitke, ki se izvaja na razprostrtih, daleč oddaljenih področjih. Bojno I polje se vleče od Nizozemske v velikem loku, ki ima smer- proti vzhodu preko pod- ; ročja c-b Wia-seri in srednji Thiiringiji, pa notri do Frankovske .'n severnega Badena. ; Že več dni je možno opaziti giavna žarišča, | ki leže med reko Ems in spodnjim tekom ; W:esere, v pogorju cb Weseri, med Minde- i nom in Holzmi ntienom, nato na severnem in i srednjettnirinškem področju med obronki 1 Hainie te in južnozapadnim robom Thürin-škega gozda ter končno ob Mainc-vem rečnem področju ob rreki Jagst in srednjem Neckarju. Nasprotno pa so se na severnem in jugovzhodnem področju Porurja razvili ogorčeni boji, ki so dosegli v nedeljo svoj višek: Angioameričani so na posSmeznih težiščih zbrali močne oklopniske sile, ki jih z dovozom iz globine stalno ojačujejo. Z brezobzirnim posegom teh oddelkov, katerim je pripadala tudi motorizirana pehota, jim je uspelo napredovati vzhodno od Emsa v smeri proti spodnjemu teku reke Wesere ter južno od Hammelna prebiti nemške zaščitnike. To napredovanje pa so morali plačati z občutnimi neuspehi na drugih mestih. Tako jim ni uspelo, zlomiti nemškega odpora pri Branscheju, severno od Ovjnabrücka, tako da so se sovražnikove sile, ki so jih tamkaj vrglo v borbo, izčrpalo v več dni trajajočih bojih. Sovražnikovo predmostje pri Fischbecku pa so nemške čete napadle z osredotočenimi" napadi ter ga odstranile. Razen tega pa so sovražnika v severnem in srednjenemškem področju spričo žlavega držania lastnih oporišč, predvsem pa z uspešnimi protinapadi v njegove boke, prisilile v izgub polne boje, tako da se je njegov enotni napad, ki ga je hotel izvesti proti vzhodu, razvil na delne akcije ter n' dovede! do nikakega nadaljnjega napredovanja. . Tem večjo pažrtjo na polaga sovražnik na prodore posameznih "okiopniških sil, ki jih skuša po možnosti čim bolj razširiti ~in stalno ja-čiti. V nžini med Emsom in Wesero mu je na ta način uspelo nadalinje prodiranje preko železnice Diepholz-Nienburg proti severu in severovzhodu. Dalje zapadno na obeh straneh železnice Rheine-QuakenbrÜck so doseglle njegove oklopni-äke osti področje med Haselinnejem in ISranschejem. Težavnejše pa postajajo te oklopn šite operac-je v pogorfu Wiese re, in tc med Hemelnom in Kclzmindenom, kjer je sovražniku u v pel o suniti le z ozkim napadalnim klinom preko Elze do področja pri Hilcesheimu; ta klin pa ogrožajo nemški. protisunki. Prel&napadi v Thüringiji preprečujejo nadaljnje sovražnikovo prediranje. Thü'.ineko bojišče, ki s 'svojimi ozemeljskimi predpogoji otožkoča večje operacije, je cd 4Kle5jti.ce Heiligenstalt-JBleichemcde pa d-c Hlidbui'ghanjsena si-edišče sovražnikovih napad:.v iri uenižkih protinapadov. Severnoameriški napad, ki je pričel v so. bete m-ed S(5i'.ouslrefenom m uTiemo r jem, ja svojo un očiščenja tega področja iz-pCilnil le deloma.; za preprečitev tegs. cilja So bili maroiajni nemški protinapadi. Uspešni protinapadi pri kopališču Mergen^lüfim. V nadaljnjem težižčti med Karlstadtcm, W"drzburgom in Mengentheimom pa je v sobete trajal scvražnikov pritisk z nezmanjšan:. silovitostjo, vendar pa je bilo tudi tukaj videti delovanje nemških! protiukrepov. Ti so se pokazali predvsem na področju pri Mergentheimu, kjer je neki sovražnikovi skupini uspelo, da je sunila skozji nemške položaje ter predrla do ped. ročja p-i Ciausheimu. Deli dveh divizij narodnih grenadirjov pa so bili polslani k protinapadu. Ti so prodrli skozi sovražnikove zaščitnice in c drezali proirle severno ameriške oklopnj&fce; 9$ zalednih zvez. Sovražnik je doživi v teh. bojih izredno visoke izgube. Dalje severno med Jagstom ih spodnjim Renom pa so Severnoameričand "podvzoll VečjC" število napadov, vendar se je večina teh napa lov zlomila pod izcednimi izgubami. Piti Dortmfondu se se izjalovili sovraž-niliovi prebijalni poizkusi. Nemško odporno področje med; rekama Lppe in Sieg je v soboto pritegnilo zopet močne sovražnikove napade, ne da bi prišlo do bistvenih izprememb. Posebno ogorčeni boji so zadivjaii ob severnem robu industrijskega področja severno oi Dort-rounda in severno od: področja Zechen med Gelsenkirchcsn in Oberhaufeenom. V teü bojih se» se nemÄko četef sovražniku vzu no upiralo ter mu .prizadejale izredno visoke izgube. Tudi ob reki Sieg jn v pogorju Rothaar so osredotočeni sovražnikovi napaii le skromno napredovali. Sklenjena je bila boj^ščna vrzel med1 Muro V nasprotju z zapadnim. bojiščem pa. so bili boji na vzhodnem bojišču krajevno omejeni. V ospredju je še vedno stala borba na nemško-maidžanskem otbmcinem področju, kakor tudi v dunajski kotlini. Med Muro in Rabcm so Sovjeti pri prvem navalu pred nekaj dnevi povzročui vrzel v .hojni črti, skozi: katero so dovedli ojačenja v smeri proti Gradiču. Močni protinapadi pa sei vrgli sovražnika, v večdnevnih, huliih napadalnih bojih zopet nazaj. Po osvoboditvi Feldbacha in Fehringa je bila v soboto sklenjena vrziel v bojni črti, tako da Sovjetom ni Uspel njihov načrt, da bj pro. d-rli ;!o Gradca. Na področju zapaano od ßzombathelyja so se izjalovili ogorčeni sovražnikovi napadi. Severözapadno od Neu-kirchena in Wiener Neustadta so Sovjeti z uporabo cest, ki vodijo- v pogorje, napadli z močnimi oklopniškimL silami, vendar so se sovražnikove oklcpniäke skupine zaustavile pred nemškimi, žilavo se bolečimi oporišči, potem ko so doživele občutne izgube. Nasprotno io boljševikom uspelo, da so predrli dalje v "Dunajskem gozdu proii za-paeüu in severu, vendar pa so se izjalovili njihovi napadi pred nemškimi predmostnim položajem1 Tullnom. Hudi bajfi v južnih predmestjih Dunaja. Močne sovražnikove eile so. se z zapaia vrgle proti obrambnemu področju Dunaja. Nadaljevale so s svojimi napadi s ležiščem na jugozapadu in jugu ©roti obmestiu. Ogorčeni boji so v teku v južnih predmestjih Nemške čete so očistile južni kolodvor, kakor tudi Ma.rgareten.rirg. Nespretno pa je uspelo, močnejšim sovražnikovim silam nrodreti do zapadnega kolodvora. Ob Mo. ravi so pod vzeli boljševiki Številne poizkuse prekoračenja reke, a so uspeli le na nekaterih mestih, čete, ki sa prekoračile reko, so bile izpostavljene osredotočenemu c-gnui, v katerem so doživele visoke izgube. "Južno od Malih Karpatov so Sovjeti nadaljevali le na dveh posameznih mestih med Moravo in Vahom proti seve'u. Vsi drugi napali pa so !se zlomili pod občutnimi Izgubami. I Na celotnem bojišču ob Odri mtd za-padnimi Beskidi in Stettinsklm Haffccn ni prišlo do bistvenih openadj. Odbiti so tih posamezni sovražnikovi napadi posebno tudi proti Breslau. Tem bolj trdi pa so bili boji na. polrcčju pri KönLgsbergu. kjer je sovražnik razširil svoje napade tudi na področje bojidča Samland. Posamezne sovjetske bojne skupine sc-prodcle dc Preprla in glavnega kolodvora. Tamkaj so v teku ogorčeno borbe z nemškimi četami, ki so pričele s protinapadom. Tudi s severoza-pada je uspeto boljševikom nekaj vdorov. Nasprotno pa eo bili v bistvu odbiti sovražnikovi napadi proti bojišfiu Samland. Čete vojsk oi so v težiti obrambni bitki kö-nig-sherške posadke in na obmejnem sam-landskem oodročju ponovno uničile 31 sovjetskih oklopnikov. V Kurlandiji boljševiki po izreetao visokih izgubah zadnjih tednov niso pričeli z svoje, vojne že naveličane narode predramiti za zaključno kolo. Z najbolj norim po-tvarjanjem si pi>adcva s pomočjo divje agitacije zavest« nemški narod, da bi opustil nadaljnjo borbo. Je to prav enaka p:--»t izkušnja, živcev kakor leta 1918. Takrat je vzdržala nemška fionta kijub največji materialni premoči sovražnika, do-čim so v zaledju ma redarji, skrivat' in fi-go.'ci izkoristili pomanjkanje vodstva pri množici ter z gladovnimi' upc-ri in municij-sk mi stavkami zadali berečim se vejakem-na fronti sunek z bodalo-m v hrbet. Množica -naroda, je takrat nasedla goli prevari demokratske pravičnosti, svbe-de in bratstva ter je s plapclajočimi rdečimi zastavami čakala' na izpolnitev obljub Ameriškega, prezidents, ki — das: je bil pre-feser zemljopisja — ni imel nobenega pojma o evropski stvarnosti. Takrat je imela ista demokratska klika, ki nam stoji tudi danes nasproti kot sovražnik, možnost deliti pravico in potonit: narodom sveta resničen mir ter s; tako postaviti spomenik za. večne čase. Toda v za-sleplenem sovraštvu so to možnost potep« tali z nogami in zasejali to drugo svetovno vojnh. Svetovna zgodovina bo nekoč Czrekla svojo sodijo in ugotovila; da so mogli biti-to le norci ali pa zločinci, ki so odločali o usedi narodov in ljudstev za cele g -oc-raoije. Okrnili sc- Reich, izročili milijone nero ških ljudi tujemu gošpodstvu, morili ir» ono-čaščali nemške žene in otroke, ko so kc?jti-že zadnje žrtve te vojne že davno bledele; in strohnele. Na oslabljenem nemškem /ta-rodnean telesu so uprizcrsli sadističen plei«, ltakršnegoi svetovna zgodovina ni še nkdsv zaibeležUa. Nikdar ne bo.;nc pozaJdli črncev ob Renu, ki so po naročilu »svobodnih narodov« zapadne kulture in civilizacije c-nö-čaSčali nemške žene in dekleta, ki so za vedno vkapljal: strup brezrasnosti v nemšiii nar-od. Več ko 50.000 bastardov je produkt teh hudičevih »mirovnih dejanj«. Zaradi tega nas prav nič ne čudi in ne preseneča, če tudi danes iz zasedenih nemških pokrajin na zapadu slišimo ne le s lične, marveč še mnogo bolj strašne vesti o zadižanju Američanov. Povsod, kamor so prišli Angleži in Američani kot »osvoboditelji« in kjer jih je prebivalstvo kot take pozdravilo, ni bila nji'/ hova skrb, prinesti mir in svobodo, marveč, nemir, desorganizacijo, bedo in pomanjka^ nje, da bi na koncu koncev pospešili boljše-vizacijo. če že torej »osvobojeni« narodi trpe- pod pritiskom zavezniških zasedbenh. oblasti^ fcc-likoir bolj divjajo potem brezobzirnost, brutalnost in nesramnost angioameriske soi-dateske na nemških tleh proti nemškemu prebivalstvu! Iz nekega ameriškega armadnega povelja z dne 10. decembra 1943. posnemamo naslednje navodilo: oNi nobene tenkočutne razlike, če je govora o ,Nemcih', o .nemški vojski', ali o .nacistih' ali ,hitlerjancih'. Ta ugotovitev v armad nem povelju, ki naj služi za smernice četam, zadošča za dokaz, da sovražniku ne gre za to, da bi zadel ali uničil narodni socializem, marveč ves nemški narod. Iz istega povelja posnemamo, da so ma« ščevalni ukrepi morda primerni za civiliste,' ne pa za vojake. Po načelu starega testa«-j menta »oko za oko« se lahko danes v na~, vem testamentu vojne glasi same.: »Ustreli1 sovražnika v glavo, če ti je prestrelü prst: na nogi.« »Navodila za mržnjo« pravijo lzrecnc, da je mržnja v prvi vrsti zadeva praktične; vzgoje in v drugi vrsti moraiično sporno vprašanje. Zaradi tega je smatrati ubijanje za glavna sredstvo. ' Kako brezmejno globoko se vsaja obču-| tek mržnje proti nam, se da posneti iz primerjave, da ta vojna ni' nikaka športna ve-1 selica, pri kateri gre za to. da se poraženemu nasprotniku nudi prilika za revanio, kajti v tej vojni lahko gre samo za popolno uničenje nemškega naroda. Zato ni bila potrebna šele zarota v Jaitij da bi nemški narod izvedel, da je bilo sklenjeno njegovo uničenje in iztrebljenje pod skupnim židovskim poveljem. Primeri iz vse Evrope, na Finskem, v Rumuniji, na Folj-5 skem, v Bolgariji, Srbiji, Grčiji, Bonomijevi, Italiji na Madžarskem in v Franciji, vs. so preveč zgovorni, da bi se mogli še uda-) jati takim iluzijam. üim bolj ogorčena postaja borba, den bolj se bliža odločitvi. V tej dobi povečan« nevarnosti nastopajo pojavi, Iti naj bi nt eni strani lastne sile zazibali v največji pričakovanja in ki jih na drugi stran pc spešeju tudi sovražnik v docrmevi, da bo pc stal nemški narod zaradi sledečega razoia, ranja bolj sprejemljiv za kapitulacijsk; predloge. Ta pojav nastopa tudi v mnogo obravna vanem vprašanju: »Zgoditi bi se moral ču dež.« . < V »čudež čudežev« ne moremo verjet: ker je to nenaravni dogodek. Zato pa tut ne čakamo z rokami v žepu, dokler se n bi zgodil čudež, marveč gremo z žilavi marljivostjo in samopožrtvovalno predf' nostjo na delo. Kajti le v borbeni vgu t v zavesti svoje moči vidimo nalogo in mo: nest, ki edini morata končno dovesti c zmage. V zvezi s skoro nadčloveškim napore-: vseh naših sil in z brezprimemimi žrtvair» ki jih dcpi'inaša nemško ljudstvo, da premagalo borbo, ki jo vodi sovražnik t satanski način, da bi dosegli boljšo bode nost, se hočem obrniti prav na tiste, uvidevajo, da. morejo živeti le v novi Evi, pi, pa nočejo nič storiti za to. V spoznan.; da v Evropi ni nobeno ljudstvo toliko žrtvi valo kakor nemško, je pravično in prav, mere jo tisti, nansdi, ki bodo po naravni nr nosti v novi Evropi živeli in proepevali; nemškim narodom, dobiti zasluženo plač le s nemoč j o skupne borbe. Neispoabit zakon človeške družbe ostale, da je me.-če postavljati zahteve šele po ustreza storjenih delih in ne obratno.. Samo v t. smislu vidim nastop narodov kot prispeu za dosege čim prejšnjega preobrata v vo; Grczovitosti boljševikov v zaseden vzhodnih pokrajinah, za katere smo zvec in o katerih moremo vsak dan slišati, p. kašajo vsakršno človeško fantazijo. , mam besed, s katerimi bi mcgel ofcigor , vseh posameznosti. Tukaj se izdivja v kar sta mogla iznajti žddovska perverzn' in azijatska krvoločnost. Kdor je bil t- f tako arzen, da je veroval, da se bodo ____-_______ ^.^Aftnr Rösener o položaja (Nadaljevanje s 1. strani) nadaljnjem prodiranju Sovjetov proti zapa-öü spremenile tudi njihove metode, ta je moral 6poznati svojo zmoto v strahotni grozi. Ta je pod vtisom bestialmih doživetij zaigral svoje lastno življenje. Naj mi bo dovoljeno podati poročilo o dejstvih zadnjih dni, ki so se dogodila v nekem kraju v južnem Burgenlandu: Sovjeti so vdrli v več burgenlandskih krajev. Z rednimi Četami so prišli tudi njihovi poli-fcjuki, ki so takoj- sklicali prebivalstvo na frg. Poltruki so v nepopacenem dialektu Vzhodne marke pripovedovali kmečkemu prebivalstvu, da prihajajo v deželo ne kot Gsvojevalci, temveč kot osvoboditelji in da mu jamčijo ža lepo. ravnanje, že uporaba domače govorice naj bi prebivalstvo na ra-finiran način zavedla, da bi verjelo. Nek kmef, ki še mu je posrečilo zbežati iz Reschitza in je zdaj stal pred pelitru-kom, je hotel v svoji preprostosti poročati o strašnih dogodkih v Rčschitzu. Nato je politruk potegnii- samokres, ustrelH kmeta in dejal: »To je dokaz, da se tudi v Reschi-fzu n-3 nič zgodilo!« S tem prehajam k predmetu, za katerega se mi zdi, da je prav, če o njem enkrat javno govorimo: Ko je pred 27 leti stara donavska monarhija razpadla in so prejšnji v njej združeni narodi s pomočjo zmagovalcev dobili svö jo narodno samostojnost, je kot ostanek nekdanje avstrcogrske velesile preostal spaček, v katerem so stanovali izključno Nemci in je imel za. življenje premalo, za smrt pa preveč. Narodni svet, ki se je sestal no rojstvu te pritlikave države, je objavil kot 10. april m Hrvati Dne 10. aprila t 1. stopa Nezavisna Država Hrvatska) v peto leto svojega obstoja. V zgodovini narodov in držav sicer pet let ne pomeni veliko, kajti državam ne merimo življenja po človeških generacijah, ■toda v hrvatskem primeru so štiri leta obstoja sredi največje vojne vihre, kar jih svet pozna, izstavila spričevalla državne življenjske^ tL Hrvatski narod je v tem času v svojem drža vnem okviru organiziral prav vse-, kar mu jamči državna samostojnost: osnoval je svojo narodno vlado, organiziral svojo narodno vojske*, ki so ji položili temelj Boglavnj&ovl usteški bataljoni. Uvedel je ha vseh področjih organizirano državno-upravo, postavil v vseh zavezniških državah fsveje •dliipjlomatpke jpredis;tavn:ike (in dosegel priznanje svoje državne samostojnosti pri vseh prijateljskih zaveznüsScjh narodih. Razen tega se je prvič po 9. oktobru 1918 spet sestal tudi hrvatski Državni sabor, ki je izvnšil ogromino zakonodajno dalo. Kot predstavnik suverenosti, hrvatskega naroda je v najkrajšem času razveljavil vsa državnopravna dejanja, izvršena od 1. decembra 1918 dallje„ v kolikor' so se tikala državnopravnega položaja hrvatskega naroda. Istočasno pa je Sabor sprejel' in odobril vsa državnopravna dejanja, ki so izhajala iiz osnovanja Nezavisne Država Hrvatske. Tako je Ne-za-visna Država Krvataka postala stvarnost na zunaj in znotraj. Hrvatski narod se je na to svoje vstajenje dolgo pripravijaL Naj je bila njegova usoda kakršna koli, nikdar ni pozabil na svojo preteklosti, ki ga je stalno opozarjala na potrebo vztrajne borba za državno samostojnost. Bilo bi odveč, "ako bi se danes zatekali v zgodovino .in iskali v njej, utemeljitve za to borbo hrvatskega naawfo. J.»»'- -— '-.-it---------1 i_ j..,__ pred tem največjim hrvaftskiim narodnim uspehom poznal ves moralni pomen državne svarodavnosti, ki je* bißa v tradiciji hrvatskega naroda. Ko je versa fei. difetat s svojim slepe-mišersjem o »samoodločbi narodov« ,v imenu doktrine »velikih demokracij« določil usodo -tudi hrvatskemu narodu, je že nastopila poslednja faza borbe hrvatskega oarada za državno samostojnost Kakor mrsoga-druga narodna vprašanja, tako je lÄ^ej" Ostalo odprte tudi hrvatsko vprašaja-^ Hrvatski narod je takoj spoznal, da oo lahko uveljavil svoje starodavne pravice Te v'zaupanju vase in če se bo iznebil ■vseh. utvar, ki jih je prinesel s seboj ver-eajski svetovni red., čigar bistvo so ostali miiliitaritični .in imparialitlčni načrti zmagovalnih velesil in njifaovih satelitov. Hr-v-atski narod namreč ni. mogel nikdar pristati na ia da bi zatajil samega sebe, da bi se odrekel svoji zgodovini, svoji tradiciji, in svoji samobitnosti, še najmanj pa, tla bi se odpovedal svoji 'hrvatski domovini, katere razdelitve ni mogel nikdar priiiznati. Trdno odločen, da bi sa naposled na svoji zemlji popolnoma osvobodil in na njej obnovil svojo starodavno .in neodvisne» državo-, je kot evropski narod, ki se je štel v krog zapadne civilizacije, stopil na stran velikega nemškega naroda kot zaščitnika in branika evropske kulture in civilizacije. Dobro je vedel, da si bo v družbi najbolj zanesljivo zavaroval svojo narodno in državno samostojnost Dogodki. ki so nato sledili, ga v tem njegovem velikem pričakovanju niso pustili na cedilu. Dosegel je svoje najvišje, svojo popotno samostojnost in neodvisnost, pri tem pa ostali zvest samemu sebi, zvest svojemu narodnemu bistvu in svoji narodni preteklosti •Pred štirimi leti je Nezavisna Država Hrvatska postala stvarnost, kakor si jo je hrvatski narod želel. Toda prelepa lega hrvatske domovine in njen izpostavljenl geopolitični položaj sta izzivala sovražnike hr vatskega naroda, med katere Pav&ličeva Hrvatska upravičeno šteje tudi nezanesljive in neisferene savojskoibadoljevske Italijane, ki novi državi niso daCli ro'cu. Namesto da hi ji bili pomagali na noge, so nasprotno z vsemi sredstvi zavirali njeno konsolidacijo, saj je vsem še prav dobro v spominu, kako so tr'! izdajalci skupne zavezniške stvari, za katero se je bila odločila tudi Hrvatska, sami ustvarjali razno odmeiniške pekrete nas Hrvatskem, jih podpirali in hujskali proti državi. Toda mlada Hrvatska in njene oborožene sile niso navziic temu nikdar ■klonile,, temveč ' so ramo ob rami n velikim nemškim Raj-hiom vodile brobo doma in daleč na evropskih peljanah za svojo samostojnost in za" novi- red v Evropi — proti! židovskim, fr^masonskim in boljševiškim silam, 'ki so se spet zaklele proti hrvatskemu narodu, kakor že pred nefka-j desetletjji. Dane? stoji Nezavisna Država Hrvatska 'trdno, s puško ob nogi, v obrambi svoje zemlje, taüco da tudi nevtralci in celo sovražniki priznavajo, da ima na evropskem jugovzhodu samo ona. še disciplinirano m hrabro vojsko. Medtem ko sej je »zaveznikom« posrečilo, da sq v imenu -demokracije^ premamili, marsikateri evropski -na-red, da je; p-cfcl&knil pred njimi na kolona, stoji Poglavniikova Nezavisna Država Hr-vRtska še vedno trdno m nogah, kajti prvo izjavo resolucijo, v kateri je bilo ugotovljeno, da jie nemško-avstrijska republika sseta.vni- del Nemčije. Vzlic v takratnem parlamentu zastopanim številnim demokratskim strankam je bil ta sklep soglasen. Po demoki atslcih načelih je bile torej s tem sklepom izraženo mnenje ljudstva. Mednarodna mirovna komisija je ta sklep zavrgla, takoj prepovedala označbo »Nemška Avstrja« in je zahtevala za priključitev k Nemčiji soglasen sklep Zveze narodov, Foznejša ljudska glasovanja na Tirolskem in Salzburškem so — čeprav je 95 % glasovalo za priključitev k Nemčiji — proglasili za nična. To so dejstva, izvršena dolgo pred narodnem socializmom, torej pod demokratskimi zakoni in pogoji. Označevati ponovno združitev Vzhodne marke z Nemčijo kot posilstvo se pravi* postaviti zgodovinsko dejstvo na glavo. Nemci v Vzhodni marki so enedušno sklenit, da bodo znova zapečatili' tisočletno pripadnost k Nemčiji in ta sklep je bil po-tujen v ljudskem glasovanju dne 10. aprila 1. 1938. Več let pred tem so skušali reakcionarni krogi motiti ta normalni, razvoj z zlorabo državne oblasti. Tudi borba ilegalnih narodnih socialistov sc je zdela brezlsgledna ker' je bila oblastna in gmotna premoč reakcije tako očitna, da bi človek verjel, da je mogoče ljudstvo prisiliti k molku proti njegovi volji. Fanatična borbena odločenost vseh avstrijskih narodnih socialistov pa je dovedJ?. do 12. in 13. marca 1938. Ta zmaga je bila dosežena, čeprav je bil vsakdo prepričan o porazu in zlomu »nacijev«. To je analogija v letu 1932, ko konec leta nikdc- n: več verjel v uspeh narodnih socialistov, pa. je bilo vendar uvod v prelom in k prevzemu oblasti eine 30. januarja 1933. Tudi po svoji dramatiki se da primerjati s sedanjim časom, ko bo usoda podelila plačilo zmage le tistemu, ki je v divji fanatični odločenosti pripravljen vzeti nase zadnjo, najsi še tako žrtev, polno borbe. Sovražniki so že v začetku te vojne po-j skušali narediti Vzhodno marko — in po-• sebno Dunaj — s pomočjo židovske in re-| akcioname emigracije za žarišče svoje agi-I tacije. če isti ljudje, ki so nekoč razbili vse-; kakor na tradiciji bogato donavsko menar-I hijo, danes obljubljajo neko »svobodno j Avstrijo« in neko novo izdajo stare monar-j hije, potemhije, potem je to lov na kaline j brez realne aji verodostojne podlage, j Nemški vojaki iz vseh* pokrajin Vzhodne marke so se v tej vojni-, največji od vseh vojn, ramo ob rami borili s svojimi tovariši v vseh edinicah nemške vojske, orožja SS in policije, oni so znali kot Nemci zmagovati in umirati ter so s svojo krvjo v boju pred vsem svetom in pred sovražnikom izpovedali svojo voljo za enotnost z Nemčijo. Zato je smešno in absurdno, če sovražni tabor verjame, da se bo lahko v Vzhodni marki poceni podal na lov na kaline, če naj mi bo na koncu dovoljeno sprego-i voriti na kratko še o sedanjem političnem in vojaškem položaju, potem bi ga označil z naslednjimi besedami: Sovražnikom — Angloameričanom in prav tako bc-ljševikom — se je po strnitvi vseh njihovih sil in njihovega materiala posrečilo doseči Sunek na zapadu ter vdor na. vzhodu in jugovzhodu Nemčije. Ti velikanski vojaški nastopi so imeli cilj, doseči 3 skupnim koncentričnim napadom v najkrajšem času tak strateški prostor, iz katerega nemško vojaško vodstvo ne bi več moglo s svoje &trafit izvršiti defenzivnih ali ofenzivnih protiukrepov in tako doseči neizogiben zlom. Istočasno naj fc'i ustvaril živčni sunek pri nemškem ljudstvu paniko, ki bi omajala zaupanje v vodstvo in dovedia do sploš- dokazalo svojo absolutno nadmoč hi ie s tem ustvarilo pogoj za točno začrtano delo na vseh področjih. Ne da bi se spuščal v preroške fraze, hočem zatrditi., da bodo še obstoječe krize prav tako obvladane in na. koncu tudi premagane. S tem pa je premagan tudi cäüj sovražne strategije. . Gotovo je boleče, ko moramo izgubljati ozemlje in še bolj nas tlači k tlom, da mora prebivalstvo — ženske ih otroci — na zasedenem ozemlju trpeti strahovite muke m nas Istva. če pa je mogoče za to ceno dobiti bodočnost., potem odloča borba do skrajnosti, . . _ . Na današnjem zborovanju pa hočem zlasti uporabiti priložnost, da vsem svojim nemškim vojakom,, ki na tem prostoru izpolnjujejo svojo dolžnost v boju proti zvitemu in zahrbtnemu sovražniku, izrečem švole priznanje in svojo odkrito zahvalo. Poznam vaše skrbi iti vem, Kje väs žuh čevelj, četudi bi bila skrb za dobro nase družine upravičena, se vendar kljub temu ne smemo predati duševnim depresijam, ampak se še bolj zagrizeno boriti naprej, ker vsak posameznik ve, da bi b:la s porazom Nemčije usoda naših dragih dokončno zapečatena. . . , . če vedno znova, zatrjujemo, da je borba nemškega ljudstva tudi eksistenčna borba vseh evropskih narodov, potem je boj na nemških tleh to zopet dokazal. Iz te svetovne borbe, iz tega neprimerljivega spopada družbe, ki se je zarotila k uničenju — in to je cilj zavezništva naših sovražnikov — s silami življenjske volje nemškega ljudstva, ki hoče vedno gradit'-, bo nastala revolucija narodnega in socialnega preloma svobodnih evropskih narodov. Niti materialistični zapad s svojim erup-tivnim namenöm na novo poživiti preteklo stoletje, niti imperialistični boljševizem s svojimi metodami pomnožičenja ne bosta mogla za trajno pokopati mogočne ljudske reakcije evropske celine. Zmaga ali poraz sta le epohi v razvoju človeštva, nad katerima zmaguje večno življenje narodov. M' Nemci verujemo v svojega Fuhrer]a, ki je že dolgo, gledajoč naprej, spoznal razvoj na evropski celini in hoče ne le kot Nemec, temveč tudi kot Evropec vreči vse na tehtnico zadnje odločitve za življenje in bodočnost Nemčije in s tem za Evropo. Mi neomajno zaupamo našemu Führer ju, mi verujemo vanj in povsod izpolnjujemo njegova povelja. Po govoru, ki je na vse navzoče naredil n-aigloblji vtis, je g. Werhouz zaključil zborovanje, nakar so zborovalci ob sprem-ljevanju vojaške godbe stoje odpeli nemški himni. hrvatski narod še vedno trdnol ter z orožjem 'in tisočerimi padlimi, predi vsem s vetom poudarja svojo -pravico do narodne svobode in državne neodvisnosti. Po svojii naravi in po znanem hrvatskem reku: »Čuvati svoje in spoštovati tuje!« — hrvatski vojak nitii ne kloni, niti ne zažiga tujih domov,, temveč samo brani sebe in svoj dom. Vsak narod ima pravico do svoj d svobode, taiko tudi' hrvatski. Zato ■odkliainjial vsakega -tujega varuha, kajti on že ima svojega očeta, svoj krstni list in svojo zemljo. V tem znamenju se je hrvatski narod ob peti obletnici svojega vstajenja združil okrog svojega Pcglavni-kai, svoje državne vlade in svojih oboroženih sil, ki so tudi v -bodoče najzanesljivejše jamstvo njegovega narodnega in državnega obstoja. ...... Iž LJnMJane Novi grobovi. Dotrpela je v 72. letu starosti gia. Ivana Jordanova. Pogreb bo v torek ob pol 9 iz kapele Sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Zal vedno je zapustila svojce g. Marija Drofenig. Na zadnji poti jo bodo spremili v sredo ob pol 9 iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — V 47. letu starosti je premi-nib. stre kovni tajnik Pokrajinske delavske zveze g. Pater Lombard o. Pogreb rajnega bo v srelo izpred župne cerkve sv. Antena na Viču na tamešnje pokopaiišče. — Dne 12. januanja je v sta. osti 33 let umrl dr. StanJto S k e t. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! r:— Poroka. V it-bcLc. 7. t. m. eta se v cerkvi Marijinega. Oznanjenja poročila mr. ph. Janez K r o m a r in MjS/jda Kavčič, čestitamo! u— SJoveP»na črrca sv. maša za pek. Edo Piapm nilcom, :bo v &redo 11. aprila ob 7. uri v cerkvi Marijinega, oznanjenja. u— Prva slana. V ncüi od racijo i. 2, ponedeljek smo dobili prvo letošnjo slano. V pedeljo je pihal precej hladen veter, vendar jse mnogi niso nadejali, da bedo polja in vrtovi zjutraj pobeljeni. K sreči je sadno drevje razmeroma skromne- razcveteno, iz-vzemši marelic, ki pa rastejo pri nas ob sidovih hiš ter so zaradv tega bolj ali manj zavarovane, če bi bila rast v bujnejšem razcvitu, bi bila napravila slana veliko škodo, tako pa upamo, da ni uničenih preveč nad v prihodnjo letino. u— Darovali so pri upravi »Jutra«: za sicpo mladino v pečaščenje spomina. Mice Mladičeve rodbina Metoda Benedika. 200 ■ir in A. in F. Benedik 200 lir, v počastitev spomina mr. ph. Adolf a Eisenbarta njegovi prijatelji in z-nanoi iz Beethovnove ulice 15.500 lir, namesto venca, na grob dr. Franca Viranta Milka Bahovec 5C0 lir; Društvu slepih dr. Ješe 500 lh- namesto venca na g; cb dr. Vira nt u; za gluhonemo mlalino družina Kunčič 300 lir namesto cvetja na greh Ivana Riutarja; za zavo-tiičc- na Viču stanovalci hiše R'tžna dolina c. H/7 200 lir namesto venca na grob Franca Ferfile; v .počastitev spomina Ivane Bajčeve njene znanke 700 Hr diužini Valenčak na TržaSki cesti 13; Slovenskemu Rdečemu križu so darovali mr. ph. H-edy Beigmann iz Novega, mesta 1000 lir v počastitev spomina dr. Otona F-ettLcha-, Avgust Aill-5 pa. 300 lir namesto cvetja na gicb Antena Lingerja. u— Dela na pnlju se pridno nadaljujejo. Kmetje orjejo, branajo, gnojijo in sadijo krompir. Večinoma so že zamenjali domač krompir za semenske vrste. Sedaj pridejo-na vrs t v mali vrtovi in Prevod bo delil semenski krompir za zemljišča pri hiši po Številu druž nkih članov. To je prav hvale'-i vredna pobuda, kajti marsikdo se bo spričo ugodnosti, ki se mu nudi, rad odrekel gojitvi enega dela zelenjave, zato da bo nekaj leh posadil s krompirjem, ki mu v vojnih časih nadomešča kiuh. Za saditev krompirja je čas še ves ta mesec. u— Predmestni vrtovi so že nekoliko oz£» leneli. Korenček, peteršilj in grah sc že pogledali iz zemlje, prav tako je zunaj blitva in rdeča pesa, kjerl so ju sadili dovolj zgodaj. čebulček izteza svoje zelene poganjke že skoro pol pedi do ped visoko. Vrtninarji se sedaj pripravljajo, da bodo v dogledhem času začeli saditi 1'ižoL V polovici maja pridejo na vrsto paradižniki, nato pa še kumare. U— I. žeiickr- realna gimnazija v Ljubljani bo imela počenši z 10. aprilom (torek), redni pouk na šolski polikliniki za I. tečaj cd 7.30 db 8.30, za D. tečaj od 8.45—9.45; v Liichtentumovem zavodu: za I. tečaj od 17—18. za n. tečaj od 18.15 do 19.15. Vise pc. doslej veljavnem -urniku. — Ravnateljstvo. u1— Učite so f/tojjeplsja, praktično znanj? prčucbno in koristno vsakomur 1 Novi eno-, dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 10., tt., Ü. aprila, tfcs dögwörto: Chrttmfov učni zavod, Domobranska 10. u— Zdravljenje novotvorb, med katerimi je najbolj zastopan rak, je v Ljubljani poverjeno zavodu dr. Cholewe, ki je opremljen z najmodernejšimi pripomočki, število oseb, ki bolehajo za to nevarno sodobno boleznijo je visoko. Lani je za rakom in drugimi podobnimi tvorbami umrio v Ljubljani 115 domačinov, 42 moških in 73 žensk. Rak je lani zahteval 8.7 % vseh smrtnih žrtev. Leta 1943. je umrlo na raku in drugih zlih tvorbah 120 oseb., Zaradi popolne slike je treba dodati, da je lani v Ljubljani umrlo za rakom in drugimi novotvorami še 37 oseb, ki so se prišle zdravit v naše mesto iz diugih občin Skupno so tako rak in druge zle novotvorbe zahtevale v Ljubljani 152 smrtnih žrtev. Največkrat je ta zavra tna bolezen nastopala v želodcu, maternici, črevesju, dihalih, .spolovilih in ženskih prsih. ,Rusija proti Sovf etifi( Pod tem ;:c.v;vvcm se je pojavil po ljubljanski! ul-er-h velik lepak, ki opozarja na borbo ruskega ljudstva proti boljševizmu. Borbi za spremembo Sovjetske unije v narodno Rusijo, se je, kakor znano, postavil ; na čelo general Via sov s svojo Rusko osvobodi i no armado (ROA). Pokretu generala ; Vla-ova se je pridružil že ves narodno zavedni ruski živel j .izven območja, ki ga obvladujejo -boljševikL Vedno bolj števil-"e pristaš j pa ima general Vlasov še tudi v Sovjetski -u.niiji sami, kjer vidijo ljudske množice v njem svoje utelešeno upanje v reš:,4ev izpod boljševizma. Za svoj odznai-s s>i je izbrala ROA starodavni Andrej evt križ, znak ruske pred-boljčeviške vojske in znak onih irskih armad, ki so se po rdcC'ii revoluciji ltetsi 1917. še več let s silnim požrtvovanjem borile pro-*' boljševikom. V znamenju Andrejevega križa posegajo sedaj ruski vojaki spet po orožju, da .pod poveljstvom, svojega pi'ljubljenega poveljnika generala VIa-ccv-2. in tfc strani ostalih pretikemunistič-nih beccev Evrope pribore svoji domovini resnične svobodo in resničen mir. V jedrnati besedi in prepričevalni sliki .pred.C-U'J.e ta preporod ruskega ljudstva omenjen,' lepak, ki je tudi v tehničnem pogledu dobro uspel, tako da vzbuja splošno pozornost in na vsakogar močno učinkuje. »Prevoda« RAZDELJEVANJE SEMENSKEGA KROMPHWA V zvezi z objavo v nedeljskih časopisih flede razdeljevanja semenskega, krompirja ajemc naslednja podrobna navodila: Semenski krompir dobijo le obdelovalci majhnih parcel. Na osebo v družini odpade- največ po 15 kg pedi pogojeni, da v jeseni ne dobi kart ža pridelano količino krompirja. t i -j Zammanci dobijo nakazila na Pnevoiu, Novj trg 4, pritličje, po naslednjem vrstnem redu: dne IL t. m. stranke z začetnimi črkami A—č, 12. t. m. D—-G, 13. H—K, 13» L—Ö, 16. P—S, 17. T—Z in 18. 2 in zamudniki. St anlke sprejemamo od pel 8 do 10 in od 16 do 19.. S seboj naj prinesejo osebno izkaznico, ter kakšno potrdilo, da imajo Iastn:< ali v najiem vzeto zemljo. Zavodi in Ustanove dobe! nakazila v sobi fit. 20/m. Zanimanci iz občin Ježica in Polie dobijo nakazila pri svoji občini. Krompir bo delila Glavna kmetijska blagovna zadruga, Novi trg 3 (Kmetijska družba.) in Dunajska cesta. 29 (Gospodar- ska ztezaf. Vsaka sfcmfca bo döbila pofoj, vico krcimpjrja rane vrste, polovico poenser vrste. Krcmpir- je popolnoma zdrav in najboljših wst j NAKAZILA MOKE ZA APRIL dvignejo trgovci in zadrugo v LjuWjanl pri »Prevodu* takele: R—z 10. t, m., P 11. t. m. in A—Ko 12. t. m. Nakazila izdajamo od 7 do pod 10. BELEŽNICA KOLEDAR Torek, 10. fcprllft: ERokijcl, Mehtllcta. UE2URNB LEKARNE Dane«: Mr. Leuatek, Re»|jeva ocet» JJ Bafe0V«c. Kongresni u* U; NaOa Kwmot«, VI*, TrtoWu» C ZATEMNITVENI cA8 *" Od 20.33 dO 6.09. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALUC& Torek, 10. aprU« zaprto. Sreda, 11. aprUa ob 17. LJabosnl ln morja itivri. (P. Grlllparzer). Red Broda četrtek 12. aprila ob 17: Gt>»ta BerUn«< (8. U-geriöf-B. Begovli). Red A. OPERNO GLEDALIŠČE Torek, 10. «^jrila zaprto, SreRe'ü C 4i)a v nemžemi. 7.10—7.30: Jutranji koncert. 7.30—7.40: ForoiUa v slovenščini. 7.40—9.00: Juti-anji koncert. Radijski orkester vodi Drago Mario Sijanec. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—14.00: Napoved sporeda — nato prenos osrednjega nemškega sporeda. Vmes od 12.30—14.45: Poročila v r.em&hrl, poročila o položaju ln poročila v sloveušcini. 14.0C—14.10' Poi-očila v nemščini. 14.10—15/50: Od dveli do treh Sare meh (prenos). 15.00—16.00: Osrednji nemški spored. 1G.00—17.00: VuJUta godba Jn domači sekate t. 17.00—17.15: Porodila v nem^i»! In slovenščini. 17.15—18.15: Salonski orkester vodi i Albert Dermelj. J3.15—^3.45: šranrel »4 faat-.e«. 13.45—19.00; Zdravniško predavanje — dr. Mavrlcij Bus: Prva pomoč pri letalskih napadih. 19.C0—19.30: Slovenska ljudska cddftje. 19.50—19.45: PoročUa v Sijovr-nščlnl. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.03—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.30: Iz opemegn tvet«, — Radijski orkester vodi Anton Neffal — Prizori lz Verdijeve ope-e »Aids.-.. Sodelujejo so-pranlstka Valerija Heybai. alilstka MUa KogeJ, tenorist dr. Jtdlus Poelaer.- basls» Julij Bpietto ln Fridertii Lupša ter baiitmir.t VokOslav Janko. 21.30—22.00: Drobne melodije. 22.0C—22.15: Poročila v nemSčlnl ln napoved sporeda. 22.15 Co 24.00: Glasba pred polnočjo (pi«nos). SPOR7 l i MEDNARODNA BOKSARSKA PRIREDITEV Prihodnjo soboto in nedeljo v frančiškanski dvorani 28K HERMES bo priredil v sohoto, 14. in nedeljo 15. t. m. -»eliko mednarodno boksarsko I prireditev, na kateri bodo razen Članov priredl-| telja nastopili še dobro znani boksarski prvaki i Koroške in Gorenjske. Poleg starih znancev z 1 Jesenic ln Celovca bede to pot nastopili odlični I mojstri lr. Trsta ln Reke, kakor tudi bivši nizozemski prvak Schneider. Uprava Hsrmesa objavlja da je doslej prejela prijave naslednjih udeležencev: z Jesenic: Zupan, Majnik, Pristov, Razinger, Smolej in Koprivnik; iz Celovca: Kol-leger. Ste? al, Ameisbuechler, Vilčnik. Rerm ln Više-vnik; iz Zagreba: bivši jugo:Jovanskl državni prvak ülsenrech; iz Kranja: Volčič ln Vidic. Iz Trsta bo nastopilo verjetno 2 do 7 boksarjev, katerih imena pa še niso znana. Na prireditev se bomo še povrnili. Turnir bo obakrat v Frančišfcfraskl dvorani od 19 dalje. Vstopnice se bodo prodajale v naprej v poslovalnici Servis biroja v fielenburgovl ulici. KINEMATOGRAF* \ KINO MATICA. »Ob zvokih glasbe«. Ob 17. in 19. KINO SLOGA. »Veleajarm«. Ob 17. in 1P. uri KINO UNION. Odlična komedija »Vaorni-soprog«. Heinz, Rühmann, Leni Marenbach. Predstav* ob 17. in 19. url. Ai®atiNOVA TRGOVINA »Hi- VOZIČEK, taiV r-i-n,. nmetninp avtomodel. — ZNAMKE, vsakovrstne, tu- IKKUNlPiA, otročki, nov, 22 > frizerska pooiočnica sprejtne službo. Ponudbe Jutru pod »Pomočnica«. 7634-1 * URADNIK. upokojenec sprejme službo kot pisarniška moč ali temu primerno zapcelftev. Ponudbe Jutru pod »Abraham«. 76-78-1 ' . ■" "a I * KUHARICO, veščo vseb gospodiniski-h del, iščeta zakonca brez otrok, za takoj Naslov v Jutru. 7408-1 a GOSP. POMOČNICO, vajeno kuhe in vsega go-spodin-jske-ga dela, iščem k dvema osetkamar za takoj. Naslov v Jutru. 7407-la ' POSTREŽNICO sprejme Antosijevič, PrijiieLjeva 8, Prule. 7588-la' ' POSTREŽNICO. 15 do 16 letno, sprejmem takoj zi od 7.30 do 15. Naslov v Jutru. 7654-la -------- ! Z^l-. IVI., „fl.U........ --- . . , FOTOAPARATA in otro- ji pokrajinske, kupim. Po- j menjam » gno,. Marmon- ško košaro prodam. Zalo šlu 34. 7585-6 KOŠARO, otroiko, prodam. Naslov v Jutru. 7598-6 VOZIČEK, globok, pro-Aifli Cclovškar 42. dvorišče. 7597-« KITARO, citre. violino in cinasto korito za pranje perila ugodno prodom. Naslov v Jutru. 76S0-6 ROČKO (kanto) jza mast, 15 kg prodam. Wager, Sv. PcUa" 7/T. 7630-6 PI.ASČ. dežni, moški, skoraj nov, prodam. Naslov v Jutru. 7673-6 BLAGO, temnosivo, za moško obleko, 1.10 m ca}ga in novo, sivo. moško obleko prodam, zasadi boJez-ni. Kamnilka 13. 7667-6 RJUHI, novi, iz prrdvoj-nega blaga, prodim. ^ Lo-zar. Rimska 23. dvorišče, levo. 766-4-6 PEČ za kopotnico, popolnoma novo .prodam. Pollak, Celovška 28a/II. 7699-6 JEDILNICO, črno, masivno, dobro ohranjeno, prodam. Moste, šušteršičeva ul. 12. 7685-6 ČEVLJE, nizke, črne, štev. 42, prodam. Naslov v Ju-7702-6 nudbe Jutru pod »Franko« itova 57/11. desno. 7689-8 6693-7 j ČEVLJE, moške, gojzerje, KOLESA kupuje tvrdka! galoše in snežke št. 43 ter »Promet«, nasproti križev (stensko uro zamenjam za niške cerkve 7184-7 aatursl'je. Naslov v Jutru. NAHRBTNIK kupim. Po- 7687-8 nudbe Jutru pod »Dobro ohranjen«. 7657-7 ZNAMKE, kompl. zbirko ali posamezne partije, kupim. Ponudbe »Jutru« pod »Znamke«. 7218-7 STEKLENICE vseh vrst plctenke, šiviljske odpadke, pločevinaste sode, vsakovrsten papir in tehnične predmete stalno kupuje ter plača najbolje Metalia, Gosposvetska 16, tel. 32-88 — nasproti Delavskega doma. J-448-7 BLAGO, 1—2 m, predvojno, rjavo, za krilo, in !.2C metra blaga za jnoške pum-parice kupim ali -dam protivrednost. NasJonr r Jutru. 7670-7 Za KROMPIR dai nckadi lec protivrednost. Naslov v Jutru. 7711-8 KROMPIR, kifeljčfc, -iza-menjafti za navadnega. Na. slov v Jutru. 7739-8 ČEVLJE, damske, črne, boksajte. št. 38, z dvojnimi podplati, skoraj nove, zamenjani. Ogled od 11 do 15. Naslov v Jutru. 7733-8 PARCELO, stavbno, veliko nad i000 kv. m, prodam samo direktnemu kupcu pod ugodnimi pogoji. Naslov v Jutru. 7287-20 SOBO. prazno, išče ves dan odsotna ženska, najra- ROKAVICO, drap. usnjeno, sem izgubila 2". marca rrt spreimem. Svctc-l Jože. Litijska, 8. 7641-44 je »jungnaus«, proaam. i • -""fr..,", stvu. Ponudbe Jutni i>od ■ [!Naslov v Jutru. 7716-6 j^ska rabi,ena oblačila.! - -»ut™ • ' ČEVLJE, moške, nizke. 5t. Jutru pod, sUgod- epra ta iot>1caK<- 7732-23» 43, z dvojnimi podplati, no zamenjamc. 7643-8 LISTNICO, črno. usnjeno, z mcr.ogrjmom M. S., sem izsrubila v Pokopališki uli-URICO, zlato, «lamsko.^ » zapestnico sem izgubila o- levo. 7646-8 GNOJ zamenjam za krom dinjstvu. Naslov v jutru. 7738-23 v Jutru 770-1-r: Pir- Naslov vi Jutru. 7647-8 PREPROGO, zelo lepo. Z,AMENJAM stara okna. 3X2 m, orodam ali za^-|ülcensI" polkna (žaluzije), niam zi profivr«^»«» Al vrata, vozove itd. za proti- ... bi«la «/FÄ«ednost. Naslov v Jutru. ^L, svilen. ,em našel v ■vrwii'rr * „IH- J 7635-8 kmu »Union« 31. marca -MENJAM črne uSj^čer. Naslov v JuUu Iirtni 37 za črne semiš in „. ______ „^..„T"3'37 J«ru. 7759-6 ČEVLJE, semiš, predvojne, modre, st. 38, prodam. Tr. žnšlca 43/1. 7703-6 VOZIČEK, frfobek, avto model, prodam. Naslov v Jutru. 7743-6 RADIOAPARAT, popoffio-n"» raw, moderen model, prodam. Povšetova 31. 7742-6 KOTEL, po možnosti ba--leneli. Korenček, peteršilj in grah so že po gledali iz zemlje, ,prav tako je zunaj blitva in rdeča pesa, kjerl so ju sadili dovolj zgodaj. čebulček izteza svoje zelene poganjke že skoro pol pedi do ped visoko. Vrtni narji se seda.j pripravljajo, da bodo v doglednem času začeli saditi fižol. V polovici maja pridejo na vrsto paradižniki, nato pa še kumare. tu— I. žensk» realna, gimnazija v Ljubljani bo imela počenši z 10. aprilom (torek), redni pouk na šolski polikliniki za I. tečaj od 7.30 dti 8.30, za H. tečaj cd 8.45—9.45; v Lichtenturnovem zavodu: za I. tečaj cd 17—18, za H. teča,} od 18.15 do 19.15. Vise pc. doölej veljavnem urniku. —< Ravnateljstvo. u1— Učite se s/Jrojepisja., praktično znanje p-otiiobno in koristno vsakomur! Novi ano-, dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 10., 11., 12. aprila. Ure dogovorno; Christofov učni zavod!, Domqfcr&nska 15« - u— Zdravljenje novotvorb, med katerimi je najbolj zastopan rak, je v Ljubljani poverjeno zavodu dr. Cholewe; ki je opremljen z najmodernejšimi pripomočki, število oseb, ki bolehajo za to nevarno sodobno boleznijo je visoko. Lani je za rakom in drugimi podobnimi tvorbami umrlo v Ljubljani 115 domačinov, 42 moških in 73 žensk. Rak je lani zahteval 8.7 % vseh smrtnih žrtev. Leta 1943. je Umrlo na raku in drugih zlih tvorbah 120 oseb.. Zaradi popolne slike je treba dodati, da je lani v Ljubljani umrlo za rakom in drugimi novotvorami še 37 os.eb, ki so se prišle zdravit v naše mesto iz drugih občin. Skupno so tako rak in dru-ae zle novotvorbe zantevale v Ljubljani 152 smrtnih žrtev. Največkrat je ta zavratna bolezen nastopala v želodcu, maternici, čre-vesju, dihalih, sr- .. Hh in ženskih prsih. Lepa, nedtelja. Narava gre. nemoteno svojo pot dalje. Krasni p red ve Likonočni dnevi š:< .poživili rast in brst drevja. Cvetni popki marelic, breskev, češenj in sliv so se. odprli, in pravibili roje pridnih čebel, ki so marljivo na delu. Narava razveseljuje oko vsakogar, četuli je zasolzeno ob vojnih grozotah. Ob bregovih Krks je vrbovje na-clahnjeno z rahlim osvežiujočim zelenjem, kjer se rado pečije trudno oko. Tudi v raznih gozdnih predelih se sveže zelenje cdbra od temnega ozadja visokih smrek. V igvcl-njih jutranjih urah imajo koncerte naši krilati pevčki, kj že prilno gnezdijo. Med njimi niso najslabši priljubljeni škorcj in kosi. Radovedni čakamo, ako so bo pojavil in oglasil znani par slavčkov v Rä-gcvem logu. Novomeški trg je bil pred Veliko reč to nekoliko bolj založen kot običajno. Seveda pa. rbile tudi cene »pred prazni ške«. Precej te bilo radiča —\ 15 lir krožnik, regrat po 6—8 Iii krožnik, pesa 4 lire komad, čebula: 7 lir glava, jajčka 12—14 lir, čebulček 30 1 Skodelica, korenje 2—i lire, hren 6—ilO lir korenina, motovileč 15 lir krožnik, orehi 130—150 lir kilogram Nekaj 1e bilo tu li kisle repe — 15 lir kro&iik in Kislega zelje. — glava 20 lir. Drobna jabolka sc šla 3 za. 1 škatlica vügaiic. Seved". je bilo precej drugih dobrot ha razpolago, a le za zamenjave*. Neka ženska je preda-iala 2 in pol kg težko prekajeno pleče za 1500 lir, druga Okoli tričetrt težak kos prskaienih reberc za' 400 lir. Manjkalo na te mleka, in mlečnih, izdelkov, ki so jih l judje pokupili že na. blokih. Vse je šlo v denar, kar je bilo- po primernih cenah, t»-eii?&tti** pa n rwn—G, 13. H—K, 13» L—O, 16. P—Š, 17. T—Z in 18. ž in zamudniki. Stranke) sprejemamo od pol 8 do 10 in od 36 do 19., S seboj naj prinesejo osebno izkaznico ter kakšno potrdilo, da imajo lastno ali v najem vzeto zemljo. Zavodi in ustanove dobe nakazila V sobi št. 20/m. Zanimanci iz občin Ježi ca in Polje dobijo nakazila, pri svoji občini. Krompr bo delila Glavna kmetijska bla- fovna zadruga, Novi trg 3 (Kmetijska ružba) in Dunajska cesta 29 (Gospodar- ska zveza). Vsaka stranka bo dobila polovico krompirja rane vrste, polovico pome vi ste. Krompir- je popolnoma zdrav in najboljših vest NAKAZILA MOKE ZA APRILI dvignejo trgovci in zadruge v Ljubljani pri »Prevodu« takele: R—2 10. t. mL, Kr— P 11. t. nt in A—Ko 12. t. m. Nakazila izdajamo od 7 do pol 10, BELEŽNICA KOLEDAft Torek, 10. «prlla: Ezefcije). MehtUdS. DEŽURNE LEKAKNK Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Bahorec, Kongresni trg 12; Nada Kcmotar. Vič, TcU&b* & ZATEMNITVENI CAS Od 20.35 do 6.05. DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Torek, io. aprila zaprto. Sreda, 11. aprUa ofi 17: Ljabezni in morja valovi- (P. Grülparzer). Red Sreda, čatrtek, 12. aprila ob 17: Gösta Beriing. (S. Lagerlöf-B. Begovlč). Red A. OPERNO GLEDAL7SČE -Tcrek, 10. aprila zaprto. Sreda, 11. aprUa ob 17: PaganinL (F. Lehar). Red C. četrtek, 12. aprila ob IT t Čarobna, pttčal« (W. hi Mozart). Red četrtek. Oddajniška skunina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA TOREK, 10. APRILA 7.00—7.10: PoročUa y nemSčlni. 7.10—7^0: jutranji koncert. 7.30—7.40: Poročila v slovenščini. 7.40—9.00: Jutranji koncert. Radijski orkesrtei? vodi Drago Mario šljanec. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—14.00: Napoved sporeda — nato prenos osrednjega usmžkega sporeda. V ar es od 12.30—14.45: Poročila v nemščini, poročila o položaju in poročila v slovenščini. 14.00—14.10; Poročila v nemščini. 14.J0—15.00: Od dveh do •reh šare meh (prenos). 15.00—16.00: Osrednji nemški spored. 16.00—17.00: Vaška godba in domači sekstet. 17.00—17.15: Poročila v nemšita* ln slovenščini. 17.15—13.15: Salonski orkester vodi , Albert DermeJJ. J3.15—<18.45: šraSaA >4 fantje<. 18.45—19.00: Zdravniško predavanje — dr. Mavrlcij Rus: Prva. pomoč pri letalskih na/» padih. 19.00—19.30: Slovenska ljudska oddala. 19.30—19.45: PoročUa v slovenščini. 19.45—ŽO.OOi Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Po-ločila v nemščini. 20.15—21.30: Iz opernöga sveta1 — Radijski orkester vodi Anton Neffat — Prizori lz Verdijeve opere »Alda-t. Sodelujejo Soprani-tka Valerija Heybai, altistka Mila Kogej, tenorist dr. Julius Poelzer, basist Julij Petotto ln Friderik Lupša ter baritonist Vekosiav Janko» 21.30—22.00: Drobne melodije. 22.00—22.15: Poročila ▼ nemSčinl in napoved sporeda. 22.15 do 24.00: Glasba pred polnočjo (precos). SPORT MEDNARODNA BOKSARSKA PRIREDITEV Prihodnjo soboto in nedeljo v frančiškanski dvorani 2ŠK HERMES bo priredil v soboto, 14, in nedeljo 15. t. m. veliko mednarodno boksarsko prireditev, na kateri bodo razen članov prireditelja nastopili še dobro znani boksarski prvaki Korcšlte in Gorenjske. Poleg starih znancev z Jesenic in Celovca bodo to pot nastopili odlični moj sti-i iz Trsta Jn Reke, kakor tudi bivši nizozemski prvak Schneider. Uprava Hermesa objavlja da je doslej prejela prijave naslednjih udeležencev: z Jesenic: Zupan, Majnik, Pristov, Razinger, SmoleJ in Koprivnlk; lz Celovca: Kol-leger, Stessl, Ameisbuechler, Vilčuik, Rom in Viševnik; iz Zagreba: bivši Jugoslovanski državni prvak Elsenrech; Iz Kranja: Volčič in Vidic. Iz Trsta bo nastopilo verjetno 5 do 7 boksarjev, katerih imena pa še niso znana. Na prireditev se bcano še povrnili. Turnir bo obakrat v Frančiškanski dvorani od 19 dalje. Vstopnice se bode prodajale v naprej v poslovalnici Servis biroja v Selenburgovl ulici. __ KINEMATOGRAFI KINO MATICA. »Ob avokife «Iasfeec. Ob 17. in 19» KINO SLOGA. »Velealarm«. Ob 17. IO 1&, mrl. KINO UNION. Odlična komedija »Vswrni soproge Heinz, Rühmann. Lfcni Mareabach. Predstav* ob 17. in 19. uri. - FRIZERSKA sprejme službo. Ponudbe jutru poico o. 7728-37 URICO, zlato, damsko, z zapestnico sem izgubila doc 7. aprila od Holzapflovc po Vrbovčevš, Vidovdinski, Sv. Petra cesti da Wolf ovc ulite. VgiaviAan monogram, S. D. in datum. Ker mi je drag spomin, prosiia najditelja', da jo proti nagradi izroči v trgovini a- dežniki Dolenc Silva, Prešernova. 42 ali v HcJzapfiovi ui. 17». 7692-371 ČEVLJE št. 37. salonske.,, „ ------ nizko peto in dvojnim ?.m- Ponudbe Jutru pod: usnjenim podplatom, čiiie,' ^ *0 diu» odsotna«, zamenjam za športne ali i 7557-23a letne čevlje t višjo peto. opremljeno, s po- Naslov v Jutru. 7640-8 scbmtn vhodom, išče pre-PROTIVREDNOST po do-; Pros« ženska, ki bi lahko govora dam v zameno za pomagala tudi v gospodiuj-7716-6 moška rabljena oblačila.ittvu- Ponudbe Jutru pod: — »Preprosta sobica* 7732-23a jo. Naslov v Jutru. 7659-3 FRI2IDER, gospodinjski, nov, prodam, najraje zamenjam. Ponudbe »Jutru« pod »Redka prilika«. zateenja kadilec. Gosposvetska 4/1. desno. 7714-6 PLAŠČ, damski, volnen, dobro ohranjen, prodam Ogled od 10 do 11. Naslov v Jutru. 77ofi-fi PREPROGO, zelo 3X2 m, prodam ali prestavami, zamenjam za1 navadno, dobro ohranjeno^ Tržaška 14, podpritličje, levo. 7646-8 GNOJ zamenjam za krompir. Naslov M Jutru. 7647-6 lepo,: ZAMENJAM stasra okna zame- i okenska polkna (žaiuzije). Sobo bdUi SOBO oddate oseba, ki bi mi nudila pomoč r gospodinjstvu. Naslov v Jutru. 7738-23 7313 6 ",am Protivrednost. Al- vrata, voeove itd. za proti-PISAL. STROJ, pisarniški,,'hansfca 23/1. desno. 7724-6 vrednost. Naslov v Jutru. ptodam. Naslov v Jutru. 7515-f PLAŠČ iz balonske svnls prodam. Pintarič, Wcrffo-va 12. 7655-6 VOZIČEK, športni, stajico, odejico za dojenčkai slinč-ke ter usnjen kovčeg prodam. Naslov v Jutru. 6745-6 STROJ za zavJjačenj* les nih vijakov, električni, ročni, prodam. Terlep Matija, Sv. Jerneja 9. 7648-6 KOMPRESOR s kotlom za prtisk 5 atm. in vodno črpalko za parni stroj pro-'J-tm. Terlep Matija, Sv. lerne j a 9. 7649-6 STROJ, vrtalni, ročni, in dele voz (vzmeti, osi) prodam. Terlep Matija, Sv. Jerneja 9. 765C-S PAJACA, modrega, za srednjo p>osta.vo, prodam. Pleteršnikjova /G4, sppd-nijl zvonec. 7651-6 SMOKING, nov, iz najfi-nejšegi predvojnega blaga,, ugodno prodam. Kodeljevo. Povšetova 33a. 7652-6 BLAGO, dofcro, sivo, športno, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 7628-6 KREDENCO, kuhinjsko, svetlo, prodam. Bre? 18, pritličje. 76*8-6 VOZIČEK, otroški, špott-ni, prodam. Naslov v Jutru. 7636-6 VOZIČEK, Športni, predvojni, prodam. Naslov v Jutru. _ 7759-6 ČEVLJE, semiš, predvojne, modre, št. 38, prodam. Tržaška 43/1. 7703-6 VOZIČEK, globok, avto-model, prodam. Naslov i"/™. 7743-6 RADIOAPARAT, popoRo-ma nov, moderen model, prodam. Povšetova 31. 7742-( sfi KOTEL^ po možnosti ba-Kren, za kuhanje perila, kupim. Ponudbe Jutru pod »Kotel«. 7694-7 SLOV. KNJIGE, dobre, kupim. Ponudbe Jutru pod »Bibliofil«. 7?lS-7 POSTELJO, železno, z žična mrežo ugodno prodam. Naslov ▼ Jutru. 7642-6 NOVA TRGOVINA »Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in različne steklene predmete. Plača takoj, Stritarjeva 2. 7617-7 SLIKE naših starejših in mlajših mojstrov, kupim. Pridem na dom. Naslove pustiti v upravi Jutra pod »Slike«. J-446-7 LJUBLJ. ZVON, tudi posamezne letnike in mesečnike, kupim. Ponudbe Jutru pod »Ljublj. Zvon«. 7217-7 7635-8 ZAMENJAM črne usnjene št. 37 za črne semiš in črne usnjene št. 39 za: rjave semB sandale. Naslov v Jutru. 7578-8 OBLEKO, moško, drap, in d3.:r.«ke delovne hlače za menjam za naturalije event. prodam. Linhartova 28. 7564-8 TRENČKOT, dofcro ohranjen, zamenjam zi protivrednost. Naslov v Jutru 7682-8 KROMPIR, 50 kg, semenski. oddam proti vrnitvi v ieseni. Naslov v Jutru. 7681-8 PLAŠČ, dežni, popolnoma nov. damski, zamenjam za kurjo pičo. Rožna dolina, cesta II št. 18. 5486-8 VOZIČEK, otroški, glofcok. nieten, dobro ohranjen, za-menjum z» ttcfcro ohranjeno damsko kolo. Rožna dolina cesta II st. 18. 7486-8 PIS. STROJ, portabl, s kovčegom, zamenjam za protivrednost. NasloV v Jutru. 7674-8 VOZIČEK, športni, otroški, v dobrem stanju, zamenjam za kurjo pičo. Lenarčič Frančfška, Dolenjska c. 14. pritličje. 7696-8 HLEVČEK. z*jčj,\ štiridelni. zamenjam aa semenski krompir. Jdočmk, Jankova 3, Bežigrad. 7691-8 HO SAL, svilen, sem našel v kinu »Unioa« 31. marca zvečer. Naslov v Jutru. 7653-37 ZADRUGA KOVINAR o. j. v Ljubljani bo imela V. redno skupščino v soboto 14. aprila ob 15. uri v prostorih Pokrajinske delavske zve2e, Mikaoštčpvfr cesta 22. Upravni odbor, 7666-37 URO, damsko, zapestno, »Axo«, krom. s on izgubila. Najditelja prosim, da/ jo proti nagradi vrne na naslov: Hranilniška 12. pri tličje, levo. 7717-37 ROKAVICO, desno, usnjeno, zelenkasto, sem izgubil. Vrnite io proti nagradi v Florjansko 42 . 7746-37 PERO, nalivno, »Watter-nunn«, sem izgubil. Najdi telju dam lepo nagrado. Lojk. tobačna tovarna. 7745-37 POZIV! Osebo, ki si je prisvojil» 3. aprila ob 7. uri zjutraj v vlaku Ljubljana—Borovnica pozabljeni kovčeg, prosim, naj istega vrne na naslov, ki je v kovčegu. Ako pa najditelj ni toliko pošten, da bi mi vrnil kovčeg z v» vsebino, naj mi povrne vsaj vse legitimacije, slike in nalivno pero, ki mi je drag spomin, Vse to naj mi v zaprti kuverti vrne v nabiralnik Jutra. 77Ä-J7 zahvala. Vsem, ki ste spremili mojo drago soprogo NASTJO na poslednji poti. ji darovali cvetje ln a menoj sočustvovali, izrekam naj iskrenejšo cahvalo. Ljubhjana, 9. aprila 1945. DR. IVAN TAVČAR ZAHVALA. Vsem, ki ste našo drago fceno, in staro mamico., gospo LOJZKO ZUPAN roj. ZALETEL soprogo žeL uradnika v pok. v tako velikem številu spremili 11« njeni zadnji poti, ji poklonili cvetja in gg. pevcem za tc-lažljive žalostink©, naj prisrčne] ia zahvala. Maža zadušnlca se bo brala v četrtek 12. t. m. ob 6. uri zjutrj v cerkvi er. Cirila ia Metoda». ŽALUJOČI OSTALI f Dotrpeia Je v 72 letu. naša dobra sestra, teta, stara teta in svakinja, gospa . JORDAN IVANA Pogreb bo v tork 10. t. m. ob '/t 9. uri 8 ZA kaipeie sv. Jožefa, k Sv. Križu. LjubUana, dne 9. aprila 1945. Žalujoča družina PERKO iul je v 47 letu starosti, oče, stari oče, tast, gospod LOMBARDO PETER strokovni tajnik Pokrajin, delavske zveze. Pogreb pokojnega bo dne 11. mirila 1945 izpred župne cerkve sv. Antona na Viču na viško pokopališče. žalujoče rodbine: Lombardo, Pavlič, Makovec in KruSifi f Umrla je naša nad vse dobra šefinja, gospodična Marija Drofenig lastnica tvrdke R. Miklaue Pogreb bo v sredo 11. t. m. ob V« 9. url s SM. kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Nenadomestljivo šefinjo bomo ohranili w hvaležnem spominu. Maša zadu&nica bo v četrtek 12. t. m. ob 7. uri v stolnici. OS OBJE TVRDKE R. 5HKLAUC t POKRAJINSKA DELAVSKA ZVEZA objavlja, da je umrl dolgoletni strokovni tajnik Peter Lombarcto referent P. D. z. i'1» Zaslužnega pnkojrtlrft bomo obranili t trajnem spominu. , , . » Ä Ljubljana, 8. april« 1943. Za uredništvo: Milan Zadnek — Za iadau itelja: Stanko Viraat — Za Narodno : Fran Jeraa — Za Infu-aUil del: Lttfbomir Vol««