Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48’—, polletno Din 96'-celoletno Din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 38. kos. V LJUBLJANI, dne 9. maja 1936. Letnik VIL VSEBINA 257. Pravilnik k določbam fin. zak. za 1. 1936./37. o taksah. 258. Izpremembe v pravilniku za tisk in prodajo knjig obrazcev po novih sodnih postopkih itd. 259. Poslovnik k pravilniku o oddajanju v zakup restavracij, okrepčevalnic (buffetov), kioskov, trafik, brivnic, menjalnic in ostalih prostorov na postajah državnih železnic, ki služijo potrebam potnikov. 260. Odločba o uporabi avionskih poštnih znamk s črnim robom do konca maja tega leta. 261. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Uredbe osrednje vlade. 257. Pravilnik k določbam finančnega zakona za 1. 1936./37. o taksah.* Na podstavi § 26. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisujem naslednje izpremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku. Clen 1. V členu 38. (k tar. post. 8 zakona o taksah): V točkah 2. in 4. je postaviti namesto »0‘10« znesek: »0'50«. V točki 6. je postaviti namesto »5«. znesek: »J(k. V točki 8. se črta na koncu prvega odstavka za »itd.« vse besedilo do konca te točke 8. in se postavlja namesto tega: », in sicer v zneskih, določenih v zakonu«. V točki 37. (»Službene novine« z dne 27. februarja 1934, št. 47/XIl,ozir. »Finansijski zbornik« str. 104/1934)** je postaviti v prvem stavku namesto besed »oddelku za davke« besede: »pristojni finančni direkciji«, v drugem stavku pa namesto besed »oddelek za davke« besede: »finančna direkcija«. Clen 2. ' V členu 40. (k tar. post. 10 zakona o taksah) se iz-preminja v točki 15. prvi odstavek tako, da se glasi: »Pri kuponih oziroma dividendah teh delnic se plačuje taksa 1% celotnega zneska dividende, ki jo je razdeliti. Pri tantiemah, ki niso zavezane uslužbenskemu * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne J. maja 1936, št. 99/XXI/237. ** »Službeni list« št. 173/20 iz 1.1934. .(čl. 3.);., davku iz člena 96. zakona o neposrednih davkih, ker se vpašajo po točki 8. člena 82. tega zakona v osnovo za družbeni davek, se plačuje taksa 10%, pri ostalih tantiemah pa 1% celotnega zneska tantieme, ki jo je razdeliti.« Clen 3. Clen 212. (k členu 15. zakona o taksah) se izpremi-nja in se glasi z veljavnostjo za vso državo takole: »1. V pozivu, s katerim se poziva vložilec, naj položi takso v 30 dneh od dne vročitve, je treba vložilca izrečno opozoriti na to, da se bo smatralo, če se ne položi taksa v določenem roku, in sicer brez kakršnekoli pravice do pritožbe, kakor da vloga vobče ni bila podana. Za tak poziv (naredbo, opomin) se ne plačuje nikakršna taksa. 2. Rok 30 dni se računi po §§ 61. do 64. zakona o občnem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930, in sicer po odstavku (2) § 2. omenjenega zakona. 3. Če se izvensodne vloge in njih priloge po pogrešku državnega ali samoupravnega organa brez takse ali z nezadostno takso osebno sprejmejo, je zahtevati samo doplačilo redne takse, državni ali samoupravni organ pa se kaznuje z zneskom od 30 do 500 dinarjev, izvzemši tiste primere, kjer je z zasebno koristjo povezana tudi javna korist. 4. Ce se prilepi na kako vlogo kolek, čigar izdaja je vzeta iz prometa, ali če se uporabi za kako vlogo taksni papir, ki je vzet iz prometa, se smatra, da taksa ni plačana. Za vloge s taksno vrednotnico stare izdaje, ki se oddajo na pošto, preden je taksna vrednotnica prestala veljati, ki pa dospeijo k oblastvu ob času, ko je dotični kolek ali taksni papir prestal veljati, ta predpis ne velja, ker se smatra (kolikor tiče taksne vrednotnice), da je bila podana vloga oblastvu ob času, ko je stara izdaja še veljala. 5. Da bi se vedelo, kdo je odgovoren za prevzem neposredno izročenih ali doposlanih vlog z nezadostnim kolkom ali brez kolka ali za prevzem vlog z nepravilnim kolkom ali na nepravilnem taksnem papirju, se mora-odrediti v vsakem uradu s pismeno naredbo uradnik, ki prevzemaj vloge (spise), poslane po pošti ali izročene osebno. 9. Odrejeni uradnik mora na hrbtu vloge (spisa) vselej označiti, kako ije bila vloga (spis) izročena, po pošti ali osebno, ali je kolek ali taksni papir predpiseti in pravilen in ali je taksa zadostna, in mora vse to podpisati. 10. Če se pošlje spis z nezadostno takso ali brez takse po kakem samoupravnem oblastvu, n. pr. preko občine, pa to o njem nima uradovati, marveč ga pošlje državnemu kot pristojnemu oblastvu, nimajo organi samoupravnih oblastev nikakršne odgovornosti, ker ni takse. Za dan prevzema vloge (spisa) se pa smatra dan prevzema vloge pri državnem oblastvu, ki naj o njej postopa, kakor da mu je neposredno poslana.« Člen 4. Glede na predpise iz § 26., odstavka c), finančnega zakona za leto 1936./37. se črtajo v členu 231. taksnega in pristojbinskega pravilnika točke 3., 4. in 5., na koncu točke 11. pa se dodaje nov stavek: »Glede kršitev v izvensodnih vlogah velja predpis iz petega odstavka člena 15. zakona o taksah.« Člen 5. V členu 206. a (k členu 32. zakona o taksah) se postavlja na koncu točke 2. vejica in se dodaje: »a v zvezi s členom 31. pravilnika o neposrednih davkih št. 55.000/111 z dne 30. julija 1935 (»Službene novine« z dne 10. septembra 1935, št. 209/L, oziroma »Finansijski zbornik« str. 417/1935)«. Člen 6. V členu 56. (k tar. post. 34 zakona o taksah), »Službene novine« z dne 27. februarja 1934, št. 47/XII,* oziroma »Finansijski zbornik« str. 104/1934, se izpreminja in dopolnjuje takole: Točka 3. se izpreminja in se glasi: »Za račune, note, poročila in podobne spise o ter- jatvah, dobavah in potroških, po katerih znaša vsota nad 50 dinarjev ali pa če ni v njih vsota označena, je plačati takso samo, če se dotični računi, note itd. dejanski izdajo, najsi se izdajo po svobodni volji strank ali pa se morajo izdati na podstavi kakega zakonskega predpisa, kakor n. pr. po § 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1932 in zakona z dne 14. avgusta 1932 o izpremembah in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 28. marca 1931 (»Službene novine« št. 186/LXXVIII z dne 15. avgusta 1932 oziroma »Finansijski zbornik« str. 344/1932) ali po § 23. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetero in več otroki z dne 18. februarja 1934 (»Službene novine« št. 41/X z dne 20. februarja 1934 oziroma »Finansijski zbornik« str. 55/1934.)«. Točke 4., 5., 6., 7., 8. in 9. se črtajo, namesto njih pa se postavljajo tšle točke: »4. Pola papirja, ki se uporabi za račun, ki je zavezan taksi, ne sme biti večija od 1750 cmJ. Če je površina papirja, ki obsega račun, manjša od 1750 cm5 (n. pr. pol pole, četrtinka ali osminka pole), je treba plačati takso kakor od cele pole. • »Službeni list« št. 173/20 z 1. 1934, (čl. 5.). 5. Taksa na račune, izdane v kraljevini, se plačuje s kolki, ki se nalepljajo na prvo stran vsake pole računa takoj, ko se račun izda, obenem pa tudi po izdatelju uničijo. Uničujejo se take, da se izpiše prva vrsta vsebine računa (kamor spada tudi datum računa, naslov ali podpis računa) čez nalepljene kolke, in sicer tako, da se začne pisati na čistem papirju in se nadaljuje čez spodnji del kolkov. Razen tega načina uničevanja se smejo uničevati kolki, nalepljeni na račune na kakem nepopisanem mestu, tudi z izdaleljevim pečatom, iz katerega se mora dati razbrati njegova firma oziroma ime, in sicer tako, da obsega pečat (žig) po enem delu kolek, po drugem pa čisti papir, na katerem so kolki nalepljeni. 6. Računi, izdani v inozemstvu in vnešeni v kraljevino radi svojega učinka, se morajo taksirati, kolikor že ni ustreženo taksni dolžnosti po tar. post. 34 zakona o taksah, v 30 dneh po prenosu v kraljevino, vsekakor pa prej, kot bi ta rok potekel, pred morebitno uradno uporabo računa ali prej kot se izpolni obveznost po računu, oziroma prej kot se Opravi na podstavi računa v kraljevini kakršenkoli drug pravno obvezni posel, če UaStane dvom o času, kdaj je bil račun vnesen v kraljevino, mora dokazati taksni zavezanec dejanske okolnosti, ki se na to nanašajo. Tudi na teh računih, vnesenih iz inozemstva, se nalepljajo kolki na prvi strani vsake pole računa, uničujejo pa s tem. da zapiše prejemnik računa oziroma taksni zavezanec čeznje, in sicer v njih spodnjem delu, svoj po.dpis, in to tako, da začne pisati na Čistem papirju, nadaljuje pa čez kolke. Razen tega se smejo uničevati kolki tudi na teh računih s prejemnikovim žigom tako, kakor je razloženo zgoraj glede računov, izdanih v kraljevini. Razen tega se mora zapisati datum uničbe s Številkami na vsak kolek. 7. Na knjižicah, navedenih v točki 3. tar. post. 34 zak. o taksah, se uničujejo kolki prav tako, kakor je zgoraj opisano. Te knjižice (kreditne knjižice) se smejo uporabljati samo v prometu med trgovci oziroma obrtniki in neposrednimi potrošniki (konsumenti), da si priskrbu-jejo stvari radi neposredne potrošnje, nikakor pa ne v prometu med samimi trgovci oziroma obrtniki, da se za-lože za nadaljnjo preprodajo ali predelavo.« V Beogradu, dne 24. aprila 1936; št. 23.581/111. Minister za finance Dušan Letica s. r. 258. Na podstavi pwx>blastitve iz točke 2. § 22. finančnega zakona za 1. 1933./1934. predpisujem tole izpremembo v pravilniku za tisk in prodajo knjig obrazcev po novih sodnih postopkih in indeksa zakonov, ttredb in pravilnikov za 1. 1918. do 1932. in o uporabi denarja, dobljenega od prodaje, št. 69.519 z dne 17. julija 1933 (»Službene novine« št. 166/XLVI z dne 25. julija 1933).* Clen 1. V členu 4. pravilnika** je namesto >50 dinarjev« postaviti: »30 dinarjev«. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. marca 1936, št. 59/XII/126. ** »Službeni list« št. 655/102 iz 1. 1933, - Člen 2."... Ta izprememba člena 4. pravilnika stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah*. V Beogradu, dne 28. februarja 1936; št. 22.580-P-896. Minister pravde M. Miškulin s. r. 259. Na podstavi določbe člena 24. pravilnika o oddajanju v zakup restavracij, okrepčevalnic (buffetov), kioskov, trafik, brivnic, menjalnic in ostalih prostorov na postajah državnih železnic, ki služijo potrebam potnikov, predpisujem tale poslovnik.* Splošne določbe. Razpis natečaja. Člen 1. Natečaj za oddajo v zakup vseh restavracij kakor tudi okrepčevalnic (buffetov) in drugih obratov I. reda oglasi pristojna oblastna direkcija v dnevnem tisku najmanj 30 dni naprej, razen tega pa tudi z objavo v dotični postaji, občini in srezu. Za ostale obrate oglašanje po tisku ni ob-vezno. Oglašanje. Člen 2. Oglašanje v postajah se opravlja za vše obrate na beli lepenki velikosti 70X25 cm z debelimi črkami: >0b-java. — Odda se v zakup železniška restavracija (trafika, okrepčevalnica itd.) v (ime postaje). Pojasnila in pogoji pri postajnem načelniku.« Vsebina oglasa. Člen 3. V oglasu morajo biti označeni: 1. zakupna stvar, 2. potrebna glavnica, 3. rok za vlaganje prošenj, in 4. kje je moči dobiti natančnejša pojasnila o pogojih in velikosti varščine. Neposredni dogovor. Člen 4. Če ni prosilcev ali če ne ustrezajo pogojem ali če so neprimerni, sme oddati direkcija obrat v zakup tudi z neposrednim dogovorom. Prvenstvo invalidov. Člen 5. Trafike in kidski za prodajo novin in knjig se oddajajo prvenstveno železniškim invalidom nad 50% nesposobnosti, vdovam železničarjev z otroki in vojnim invalidom, ki imajo nepreskrbljene otroke, a neznatno ali nič pokojnine, invalidnine ali rente. Priloge k prošnji. Člen 6. Pmilci morajo priložiti prošnjam naslednje listine: 1. dokaz o imovinskem stanju (vložna knjižica likvidnega denarnega zavoda na prosilčevo ime ali drug ustrez- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. marca 1936, št. 72/XV/159. — Pravilnik gl. »Službeni list« št. 183/28 iz 1. 1936. mi dokaz o ugodnem imovinskem stanju, izvzemši garantna pisma in podobne listine); 2. potrdilo o plačanem davku; 3. potrdilo o strokovni izobrazbi in praksi v ustreznem obratu; 4. potrdilo, da ni v stečaju; 5. potrdilo o dobrem vedenju; 6. potrdilo prometnega zdravnika o zdravstvenem stanju; 7. izpričevalo o državljanstvu. Razen tega morajo prosilci položiti določeno varščino. Prosilci za zakup prodajalnic monopolnih predmetov in novin nista potrebni potrdili pod 1. in 3. Postopek. Člen 7. Občni oddelek odpre določenega dne vse prispele prošnje in ugotovi zapisniško njih vsebino. Po ugotovljenem stanju poda oddelek predlog direkciji oziroma pripravi predlog za generalno direkcijo. O predmetih, o katerih odloči oblastna direkcija, se mora predhodno priskrbeti mnenje železniškega odbora. Člen 8. O zakupih, ki spadajo v pristojnost generalne direkcije, pripravi občni oddelek generalne direkcije na predlog oblastne direkcije rešitev po predhodnem mnenju odbora za oceno prošenj prosilcev. Odbor. Člen 9. Odbor za oceno ponudb in prošenj zakupnikov pri generalni direkciji mora imeti predsednika in najmanj 1 tri člane. Delovodja odbora je referent, ki obdeluje te posle. Člane odbora postavi z odlokom generalni direktor na predlog občnega oddelka. Ob odsotnosti nadomestuje člana v odboru tisti, ki ga nadomestuje v dolžnosti. 1 Udeležba pri dohodkih Člen 10. Zakupnina se pobira z udeležbo pri kosmatih dohod- kih zaslej v naslednjih restavracijah: Beograd, Zagreb gl. kol., Ljubljana gl. kol., Maribor gl. kol., Zidani most,1 Sarajevo, Subotica, Novi Sad, Vinkovci, Sl. Brod, Niš in Split. Člen 11. Generalna direkcija železnic sme prevesti tudi obrate z zakupnino, določeno vnaprej, na način plačevanja zakupnine, določen v členu 10., in obratno. Pobiranje odstotkov. Člen 12. V restavracijah, naštetih v členu 10. tega poslovnika, plačuje zakupnik železniški upravi 5% kosmatega dohodka kot zakupnino, in sicer takole: Zakupniki teh restavracij morajo nabaviti ob svojih stroških popolnoma pravilne precizijske blagajne, ki zapisujejo na pritisk dohodke na traku. Vsak dan ob določenem času odtrga postajni načelnik ali uradnik, ki ga nadomestuje v dolžnosti, trak, sešteje dohodek, ga vpiše v poseben dnevnik in podpiše obenem z zakupnikom tako dnevnik kakor tudi trak ter zapiše dan. Dnevnik hrani zakupnik, trak pa postaijni načelnik. Vsakega 1. dne v mesecu sešteje postajni načelnik dohodek za ves mesec in pobere od restavraterja 5% dobljene vsote kot zakupnino. 0 pobranem znesku izda postajni načelnik zakupniku račun v smislu pravilnika za opravljanje finančne službe, kopijo računa pa pošlje s trakom vred takoj računovodstvu oblastne direkcije radi preizkusa in vknjižbe. Če imaijo zakupniki ločene obratovalnice za restavracijo I., II. in III. razreda, morajo nabaviti blagajne za vsako obratovalnico posebej. Prodajalci poleg vlakov se obremenijo na blagajni istega lokala, ki jih zalaga, izkupiček za prejšnji dan pa izroče vpričo postajnega organa, ki ugotovi dohodek po drugem odstavku tega člena. Če vodi zakupnik restavracije tudi okrepčevalnico (na peronu, veži itd.), kijer ni blagajne ali se po značaju prodaje same blagajna ne more postaviti, je treba oceniti ta obrat s posebno povprečno zakupnino, kar se ugotovi v vsakem primeru s pogodbo. Določanje zakupnine. Člen 13. Podatki za določanje zakupnih cen, velikosti potrebne glavnice in razvrstitev obratov se lahko dobijo razen od železniških oseb tudi še od krajevnih samoupravnih in državnih uradov kakor tudi od strokovnih združb ustrezne stroke. Komisije obidejo vse obrate in preučijo na kraju samem vse okolnosti. Znižba zakupnine. Člen 14. Če se s postopkom, uvedenim na zakupnikovo prošnjo za znižbo zakupnine, ugotovi, da ni padla vrednost obrata za več ko 15%, trpi zakupnik stroške postopka. Plačevanje zakupnine. Člen 15. Dogovorjena zakupnina se polaga vselej za tri mesece naprej. Sestanki in tečaji. Člen 16. Zakupniki so dolžni prihajati na poziv direkcije na sestanke in tečaje, določene radi izboljšanja in boljšega ustroja preskrbe potnikov in izpopolnjevanja zakupnikov v njihovi stroki. Na teh sestankih, ki jim po možnosti prisostvuje tudi načelnik ali organ občnega oddelka generalne direkcije, se obravnavajo vsa ta vprašanja, direkcija pa predloži po teh razpravah generalni direkciji svoja poročila in predloge. Ugodnosti pri prevozu. Člen 17. Strokovne sestanke z zakupniki restavracij in ostalih obratov skliče oblastna direkcija za svoje območje po možnosti dvakrat na leto, Občni oddelek oblastne direkcije obvesti pravočasno generalno direkcijo o nameravanem sestanku in priloži dnevni red zanj. Po dobljeni odobritvi ministra za promet razpošlje občni oddelek oblastne direkcije zakupnikom brezplačne vozovnice obenem s pozivom na sestanek. Tudi za ustroj tečajev velja isti postopek. Člen 18. Brezplačni prevoz ledu za hranjenje živil in hlajenje pijač se sme odobriti zakupnikom samo tistih restavracij in okrepčevalnic, kjer v kraju ni tvornice ledu, in sicer od najbližje tvornice. Brezplačni prevoz živil se sme odobriti zakupnikom restavracij in okrepčevalnic samo v postajah, ki se ne morejo zalagati v kraju, in sicer z najbližjega trga in največ enkrat na teden. Način prevoza ledu im živil in njih količino ugotovi oblastna direkcija kot posebne pogoje za dotični obrat in jih predloži generalni direkciji radi odobritve po členu 19. pravilnika. Člen 19. Olajšava za preskrbo restavracij in okrepčevalnic z rudninskimi vodami se sme odobriti samo za vagonske količine, in sicer za več restavracij skupaj. Zato zbero direkcije zahteve restavraterjev in imetnikov okrepčevalnic, jih razvrste po skupinah in predlože generalni direkciji načrt preskrbe radi odobritve po ministru za promet. Olajšave za prevoz navadne studenčnice se smejo dajati samo, če se1 prevaža v zaprtih steklenicah. Izselitev, Člen 20. Ko zadobi odpoved zakupa izvršnost, mora postajni načelnik najstrože paziti, da se izpolnijo obveznosti iz člena 10. pravilnika glede izselitve iz zakupnih prostorov in izročitve inventarja. Če se zakupnik izselitvi ali izročitvi inventarja upre, obvesti postajni načelnik o tem po najkrajši poti občni oddelek direkcije, ki takoj ukrene, česar je treba. Zapisnik o izročitvi. Člen 21. Zakupnik izroči zakupno stvar z inventarjem zapisniško postajnemu načelniku ali njegovemu namestniku, ki opravi na isti način izročitev novemu zakupniku. Dajanje kurjave, razsvetljave in vode. Člen 22. Železniška uprava daje zakupnikom premog, razsvetljavo in vodo, če so ji po zadovoljitvi njenih potreb na razpolago, po lastni ceni, pribivši 10% režijskih, stroškov. Če služi čakalnica obenem tudi za restavracijo ali okrepčevalnico, da železniška uprava zakupniku za polovično ceno potrebno kurivo v količini in vrsti, ki ji rabi za ogrevanje službenih prostorov, in trpi tak6 polovico izdatkov za kurjavo. V takem primeru mora urediti zakupnik del njemu prepuščenih prostorov za potnike, ki ne bi hoteli uporabljati restavracije oziroma okrepčevalnice, in ne smo od njih zahtevati, naj kaj trošijo. Poškodbe služinčadi. Clen 23. Ce se ponesreči služinčad ob izvrševanju zakupnikovih pravic zaradi železniških vozil, naprav ali objektov, je zakupnik zavezan povrniti železniški upravi škodo in vse stroške, na katere bi bila sodno obsojena. Priloge pogodbi. Clen 24. Zakupni pogodbi morajo biti priloženi načrtek zakupnih prostorov s stanovanjskimi prostori, kjer spadajo ti v zakupno stvar, posebni pogoji in zakupnikova izjava, da sta mu znana pravilnik in poslovnik in da pristaja na njih določbe. Gradnja objektov. Člen 25. Železniška uprava odslej ne bo dovoljevala, da bi se postavljale zgradbe za restavracije, okrepčevalnice in druge prodajalnice ob zakupnikovih stroških z amortizacijskim rokom eksploatacije, marveč zgradi taka poslopja po potrebi sama v dostojnem in ustreznem slogu. Določbe o poslovanju. Clen 26. Zakupniki morajo voditi njim zaupane obrate v higienskem in moralnem pogledu tako, da povzdignejo s svojim delom ugled naprave; prav tako pa morajo obračati vso svojo skrb na udobnost potnikov in uvedbo domačih proizvodov in njih reklamo. Cene. Clen 27. Živila, jedila, pijače in drugo, morajo biti prvovrstne kakovosti, cene pa zmerne. Zakupniki morajo gledati na to, da se oskrbe tudi gospodarsko slabejši potniki. V vsaki restavraciji mora poleg posamnih cen biti vidno izobešena cena za menu (obed in večerijo, eventualno veliki in mali menu) kakor tudi cena za kavo (črno in belo s pecivom). Bela kava in čaj se morata prodajati v posodah, ki imajo najmanj četrt litra vsebine. Cenovniki. Clen 28. Cenovniki morajo biti okusne zunanjosti, natisnjeni na boljšem papirju, v okvirili in izobešeni na vidnem kraju. Pristojne oblastne direkcije revidirajo cenovnike ■dne 1. junija in 1. decembra vsakega leta in predlože po en primerek revidiranih cenovnikov generalni direkciji. Popust pri cenah. Clen 29. Aktivni železniški uslužbenci imajo med. službenim potovanjem pravico do 50%nega popusta po cenovniku v vseh železniških restavracijah in okrepčevalnicah, iz-vzemši za alkoholne pijače in rudninske vode. Aktivni železniški uslužbenci z rodbinami, če potujejo zasebno, in poštno osebje ambulantnih poštnih voz imajo pravico do 25 %nega popusta po cenovniku, iz-vzemši za alkoholne pijače in mineralne vode. Vzdrževanje zakupnih prostorov in objektov. Clen 30. Vzdrževanje zakupnih prostorov in objektov v dobrem stanju, zlasti popravljanje zidov, beljenje kuhinje in ostalih postranskih prostorov, popravila na vratih, oknih, ključavnicah, tleh, podstrešju, inventarskih predmetih, obstoječih napeljavah itd., skratka vse škode, ki bi nastale po zasebni uporabi ali krivdi zakupnikovi ali po krivdi njegove rodbine ali služinčadi, obreme-nijajo zakupnika. Generalna popravila (slikanje prostorov, barvanje, preureditev, izvedba vseh napeljav, vodovoda, svetilnega plina itd.) vrši železniška uprava. Ce ne bi izpolnjeval zakupnik svoje obveznosti glede malih popravil in vzdrževanja, sme opraviti direkcija sama vsa potrebna popravila ob zakupnikovih stroških. Ce napravi zakupnik kako večjo investicijo brez vednosti in odobritve direkcije, nima pravice do povračila stroškov po železniški upravi. Uporaba prostorov. Clen 31. Zakupnik ne sme sprejemati na prenočevanje ali stanovanje tuje osebe, marveč samo osebe, ki pripadajo njegovi rodbini. Oprava. Clen 32. Železniška uprava daje opravo samo, kolikor ji je na razpolago, nadalje tudi priprave za razsvetljavo in kurjavo, če jih je kaj, in določi po svoji volji, v kateri vrsti, količini in kje naj bodo ti predmeti postavljeni. Zakupnik ne sme postaviti brez posebne dovolitve direkcije drugo opravo niti samovoljno izpreminjati obstoječo ureditev. Zakupnik ne sme jemati za zasebne potrebe opravo, ki pripada železniški upravi. Vso ostalo opravo, posodo, servise in jedilni pribor, namizno perilo, kuhinjski inventar in ostalo si mora nabaviti zakupnik ob svojih stroških, in sicer v zadostni količini. Perilo in pribor. Clen 33. Jedilni pribor in pribor za pijačo v restavracijah I. in II. razreda mora biti prvovrstne kakovosti, namizno perilo pa vselej belo, čisto, celo in v zadostni količini. V restavracijah III. razreda sme biti pribor preprostejši, namizno perilo pa pisano, vsekakor pa vse vselej čisto in celo. Jamstvo. Clen 34. Železniška uprava ne prevzema nikakega jamstva za škodo, ki bi nastala iz kateregakoli vzroka na zakupnikovih stvareh. Zakupnik jamči za vsako škodo, ki bi nastala med trajanjem pogodbe na predmetih, ki so mu predani na uporabo, izvzemši škodo po naravni normalni rabi. Higiena. Clen 35. Železniški prostori, oddani v zakup, morajo biti vselej čisti, v redu in dobro prezračeni, da ustrezajo vsem higienskim zahtevam, Zakupniki in njih osebje. Člen 36. Zakupniki in njih osebje morajo vedno biti oblečeni čisto, obriti, počesani in morajo vobče dostojno predstavljati svoj obrat z urejeno zunanjostjo. Celotno osebje obrata mora občasno pregledati prometni zdravnik. Natakarji morajo nositi na levi strani kovinske številke. Snaženje. Člen 37. Zakupnik mora ob svojih stroških skrbeti za čiščenje, kurjavo in razsvetljavo zakupnih prostorov. Če je na postaji električna ali plinska razsvetljava, jo je zakupnik dolžan uporabljati. Temperatura v prostorih ne sme biti nižja od 18° C. Snaženje se mora opravljati v času, ko v prostorih ni potnikov, kuriti pa se morajo prostori tako, da so pred dohodom prvega vlaka kakor tudi eno uro pred odhodom prvega vlaka že ogreti. Za predpi&no ometanje vseh dimnikov, ki so v zakupnih prostorih, trpi stroške zakupnik. Požarna škoda. Člen 38. Ob požarni škodi ne prevzema železniška uprava nobene odgovornosti za zakupnikovo imovino v zakupnih prostorih, zakupnik pa se odreče vsakemu zahtevku za povračilo škode do železniške uprave, najsi nastane požar od isker iz stroja ali pa po kaki drugi okolnosti; obenem pa prevzame proti železniški upravi odgovornost za požar, ki bi nastal v zakupnih prostorih, tudi za tiste odškodninske zahtevke, ki jih uveljavljajo druge osebe, zlasti zavarovalne družbe. Če se poškodujejo zakupni prostori po požaru tako, da je mogoče voditi posle v njih samb v omejenem obsegu, ne sme zahtevati zakupnik druge odškodnine, kakor to, da se mu sorazmerno zniža zakupnina, kar določi železniška uprava. Če se zakupni prostori po požaru tako poškodujejo, da jih ni moči uporabljati, oziroma če so docela uničeni, se pogodba razdere, zakupnik pa nima pravice zahtevati od železniške uprave druge odškodnine, kot povračilo naprej plačane zakupnine, in se vnaprej odpove vsakemu zahtevku za povračilo škode. Če je bil povzročen požar po zakupnikovi krivdi ali nemarnosti oziroma malomarnosti njegovi ali njegovega osebja, nima zakupnik pravice zahtevati od železniške uprave, naj mu zniža zakupnino ali vrne vnaprej plačano zakupnino, in to niti tedaj, če se mora zaradi požara posel popolnoma opustiti; zakupnik pa je dolžan povrniti direkciji vsako škodo, povzročeno s tem požarom. Krivdo ugotovi železniška uprava. Zakupnik je odgovoren za vsako škodo, ki bi nastala na tujih stvareh, spravljenih v zakupnih prostorih. Odpiranje lokalov. Člen 39. Zakupnik mora imeti lokal odprt po predpisih o odpiranju in zapiranju obratovalnic, ki jih izdajo politična oblastva, razen tega pa že eno uro pred prihodom in odhodom potniških vlakov, in ga ne sme zapreti pred pol ure po dohodu poslednjega potniškega vlaka. Sicer .pa določi direkcija, koliko časa sme biti odprta restavracija ali okrepčevalnica oziroma obratovalnica in ali sme ali pa mora biti odprta tudi ponoči in doklej. Služinčad. Člen 40. Zakupnik mora imeti najeto čisto oblečeno in vljudno osebje v zadostnem številu in mora skrbeti za hitro strežbo gostov. V večjih središčih, turističnih krajih in kjer to spozna železniška uprava za potrebno, sme zahtevati, da zna strežništvo poleg državnega tudi tuje jezike. Zakupnik odgovarja in jamči železniški upravi v vsakem oziru za svojo služinčad in mora povrniti vsako škodo, ki jo povzroči td bodisi potnikom bodisi železniški upravi ali njenim uslužbencem. Tako zakupnik kakor njegova služinčad se mora vesti proti potnikom in tudi proti železniškim uslužbencem dostojno in ustrežljivo. Služinčad, ki daje povoda osnovanim pritožbam ali ki po izprevidnosti direkcije ni pripravna za strežbo gostov, se mora takoj na zahtevo železniške uprave odpustiti iz službe. Prodaja pri vlakih. Člen 41. Prodaja živil, pijač in sadja, pri vlakih se opravlja po možnosti s posebnimi higiensko urejenimi in opremljenimi vdzički. Suha hrana se sme prodajati tudi iz prikladnih zabojev, pokritih s steklom, ali pa če je v vrečicah, na posebnem pladnju. Nikakor pa se ne sme dovoljevati prodaja pijač v odprtih, že naprej napolnjenih čašah, marveč je treba ponujati pijačo v steklenicah razne velikosti obenem s papirnato čašo. Pivo se sme točiti iz aparata, kjer je voziček za to opremljen. Tudi je dopustno pretakati pivo iz steklenic kakor tudi orno in belo kavo, mleko in temu pod. v papirnate čaše vpričo potnikov. Reklama za domače proizvode. Člen 42. Vsaka vrečica s kolekcijami najboljših domačih proizvodov mora imeti napis restavracije, vsaka etiketa pa naziv pijače, restavracije in direkcije. Sendviči in ostale jestvine, ki se ponujajo pri vlakih in kjer je to sicer še dovoljeno, se smejo prodajati samo zaviti v poseben prosojni papir. Sadje, ki se prodaja v obratovalnicah in pri vlakih, mora biti prvovrstne kakovosti, istotako tudi vino in ostala pijača, da se tako ti naši predmeti zlasti tujcem doetojno prikažejo; na to morajo gledati načelnik do-tične postaje kakor tudi kontrolni organi železniške uprave. Kazni. Člen 43. Prodajanje predmetov ali opravljanje uslug po višji ceni od cene, določene s cenovnikom, grobo in nevljudno vedenje zakupnikovo ali njegove služinčadi proti potnikom ali železniškim organom, zlasti pa nesnažnost, ugotovljena po železniški upravi, ima za posledico denarno kazen od 10'^- do 1000'— dinarjev, ki jo izreče oblastna direkcija. Zoper tako kazen se sme pritožiti zakupnik v 10 dneh na generalno direkcijo. Odločba generalne direkcije je izvrina. Abonma. Clen 44. Železniški uslužbenci dotične postaje (kurilnice, sekcije in drugih edinic) se imajo pravico abonirati v železniških restavracijah. Direkcija ugotovi sporazumno z zakupnikom višino mesečnega abonmaja. Izbira publikacij. Clen 45. Železniška uprava si pridržuje pravico izbirati liste, časopise, revije in druge publikacije, ki se ?mejo dajati potnikom na razpolago, da bi jih čitali. Avtomati. Člen 46. Avtomati se smejo imeti v zakupnih prostorih samo z odobritvijo železniške uprave. Poštne vrednotnice. Clen 47. Na tistih postajah, kjer ni kioska za prodajo novin, papirja, dopisnic, znamk itd., mora zakupnik restavracije, okrepčevalnice ali druge prodajalnice ob vsakem času imeti na razpolago zadostno število poštnih vrednotnic radi prodaje potnikom po imenski ceni. To se mora določiti v vsakem poedinem primeru s pogodbo. Ambulantna prodaja tobačnih izdelkov. Clen 48. Na tistih postajah, kjer poslujejo na peronu toba-karne, je njih zakupnik dolžan opravljati ambulantno prodajo tobačnih izdelkov pri vlakih po dostojno oblečeni služinčadi in na način, ki ga predpiše železniška uprava sporazumno z upravo državnih monopolov. Na postajah, kjer ni tobakarne na peronu, preide obveznost, prodajati tobačne izdelke, na zakupnika restavracije, okrepčevalnice ali druge prodajalnice na postaji, kar mora biti v pogodbi izrečno določeno. Železniško.policijski nadzor. Clen 49. Železniški upravi gre neomejena pravica vršiti že-leznisko-policijski nadzor in nadzirati hišni red v zakupnih prostorih. Zakupnik mora skrbeti za vzdrževanje reda v lokalih, ki so mu dodeljeni. Zakupnik nikakor ne sme dajati alkoholne pijače železniškemu osebju v času, ko opravlja službo. Pijanim osebam ali osebam, ki se vedejo nedostojno, je vstop v zakupne prostore prepovedan. V prostorih, kjer se kuri, je treba ravnati s tem kar najskrbneje. To velja tudi za razsvetljavo. Najdeni predmeti. Clen 50. Najdeni ali pozabljeni predmeti se morajo takoj, brez pravice do nagrade, izročiti postajnemu načelniku, ki potrdi prejem. Izredni dogodki. Clen 51. Ob izrednih dogodkih v železniškem prometu mora dati zakupnik na razpolago železniški upravi vse zakupne prostore, razen svojega stanovanja. Za odškodnino sme zahtevati popust pri zakupnini za toliko dni, za kolikor se mu prostori odvzamejo, in to samč, če ne bi mogel v njih niti deloma opravljati posel in če traja prekinitev najmanj tri dni. Zaradi drugih vzrokov, ki bi vplivali na velikost obrata in prometa na zakupni stvari, kakršni so: izprememba voznega reda, izprememba tarife, otvoritev sosednih postaj, prometne utesnitve, zastoj v prometu itd., zakupnik nima pravice do povračila škode. Izključna pravica eksploatacije. Clen 52. Dokler traja zakupna pogodba, ne odobri železniška uprava nikomur na isti postaji podobnega obrata, razen če se drugače dogovori. Pritožna knjiga. Člen 53. Zakupnik mora imeti v obratovalnici pritožno knjigo, sešito in overovljeno po postajnem načelniku. Knjiga mora ležati na vidnem kraju, nad njo na steni pa mora biti napis s črkami, visokimi 10 cm: »Pritožna knjiga«. Postajni načelnik predloži direkciji overovljeni prepis vsake pritožbe. Upravičena pritožba ima za posledico denarno kazen. Pritožba se smatra za neupravičeno, če je ugotovil njeno neupravičenost takoj na kraju samem postajni načelnik ali njegov namestnik vpričo zakupnika ali njegovega namestnika in pritožilca. Da se ugotovi neupravičenost pritožbe, mora prijaviti zakupnik primer postajnemu načelniku ali njegovemu namestniku takoj, t. j. preden se vpiše pritožba v knjigo. Ce zakupnik tega ne stori, se smatra pritožba za upravičeno. Prvenstvo rednih zakupnikov. Člen 54. Zakupniki, ki se v svojem poslu posebno odlikujejo, imajo prvenstveno pravico do obratov višjega čina. Izprememba poslovnika. Clen 55. Po členu 24. pravilnika o oddajanju v zakup restavracij itd. sme minister za promet na predlog generalne direkcije izpremeniti in dopolniti posamezne določbe tega poslovnika kolikor se pokaže v praksi potreba ln v korist ugledu železniške uprave in udobnosti potnikov. Clen 56. Ta poslovnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinab kraljevine Jugoslavije«. Minister za promet dr. M. Spaho s. r. 260. Avionske poštne znamke.* Minister za pošto, telegraf in telefon je odločil dne 21. aprila 1936 pod št. 29.716, da se smejo uporabljati avionske poštne znamke po 3 dinarje s črnim robom, ki prikazujejo cerkev na Oplencu, za frankiranje poštnih pošiljk še do dne 31. maja 1936; po tem roku izgube vsako vrednost. Banove uredbe. 261. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37. II. No. 10209/1. Občina Bodonci v srezu murskosoboškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1.92 (devetdeset dva) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100—, c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1936. II. No. 4969/2. Občina Globoko v srezu brežiškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 120 (sto dvajset) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100—, c) od 100 1 piva din 60'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5-—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. aprila 1936. II. No. 10656/1. Občina Naklo v stozu kranjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 75 (sedemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100'—* b) od 100 1 vinskega mošta din 100—, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. aprila 1936, št. 95, c) od 100 1 piva din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—, e) od goveda nad 1 letom din 25-—, f) od goveda pod 1 letom din 10’—, g) od prašičev din 10'—, h) od drobnice din 2'—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 50—. -3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1936. II. No. 10212/1. Občina Podvelka v srezu mariborskem desni breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 83 (osemdeset tri) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta din 100-—, c) od 100 1 piva din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5*—, e) od goveda nad 1 letom din 20-— f) od goveda pod 1 letom dih 10'—, g) od prašičev din 10-—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. maja 1936, II. No. 1908/3. Občina Planina v srezu logaškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine: 1. 60 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina din 125—, b) od 100 1 vinskega mošta din 125'—, c) od 100 1 piva din 30’—, ^ č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, d) od goveda nad 1 letom din 40-—, e) od goveda pod 1 letom din 25'—, f) od prašičev din 20'—, g) od drobnice din 10'—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 40’—. 3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. aprila 1936. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik In urednik: Pohar Robert v Ljubljani, luita lB zalaga liskama Merkur d, d, S LJtfbljanij njen predstavnik; Qtmar Mikalek z Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 38. kosu VII. letnika z dne 9. maja 1936. Razglasi kraljevske banske uprave VII. No. 7881/1. 1332-3-2 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje izdelavo idejnih osnutkov za banovinske kolke po 25 in 50 par, po din 1'—, 2—-, 3'—, a-—, 10—, 20—, 25—, 50— in 100—. Za podlago se želijo inotiVi iz slovenske zgodovine oziroma folklore. Motivi so lahko za vse vrste kolkov isti, ali pa za vsako vrsto drugačni. Za najboljše osnutke, ki jih bo izbrala posebna žirija, se razpisujejo tri nagrade po: 1. din 2.000—, 2. din 1.5O0-, 3. din 1.000— Osnutke je predložiti kraljevski banski upravi najkasneje do 1. junija 1936. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. aprila 1936. Ban: dr. M. Natlačen s. r. H* .Vlil. No. 2923/6. 1395--2-2 Razglas. Tvrdka »Jugobruna«, kranjske tekstilne tovarne, d. z o. z. v Kranju, namerava poleg svoje dosedanje tekstilne tovarne v Kranju zgraditi predilnico ter je predložila zadevne načrte. O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122, ob. z., §§ 84., odst. 2., 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i sl. z. u. p. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava na sredo, dne 13. maja t. I. s sestankom komisije ob 13. uri na mestu ogleda. Interesenti se obveščajo, da so nftčrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se pozivajo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo ne glede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. maja 1936. •j* iV. No. 3849/2. 1396—3—-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 52 od km 36500 do km 40'870 (Ribnica—Dolenja vas) 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. maja 1936 ob 11. uri dop. v prostorih tehn. razdelka sreskega načelstva v Ljubljani, Vrazov trg 4. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov mčd uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 1,549.880'64. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka kraljevske banske uprave in tehničnega razdelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. maja 1936. •j/ V No. 102/76 1352-3-3 Razglas. Dne 22. maja 1936 se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8/IV, druga ofertna licitacija za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri. Proračun znaša din 888.866'35. Varščina din 89.000'— za domače, din 178 tisoč pa za tuje podjetnike se položi pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku. Ponudbe s predpisanimi dokumenti morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. aprila 1936. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 25/36-5. ad 1283 Uradni popravek. Pri dne 15. IV. 1936 pod Og 25/36—3 uvedenem postopku za amortizacijo hranilne knjižice Zadružne gospodarske banke podružnice na Bledu (glej prilogo k 34. kosu ^Službenega lista« z dne 25. aprila 1936), se mora številka hranilne knjižice pravilno glasiti 1857 in ne 1875. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV. dne 4. maja 1936. •j. Og 8/36—3. 1431 Amortizacija. Na prošnjo dr. Ktissela Rožidara, sreskega sanitetnega referenta v Novem mestu, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki se je baje izgubila ter se imetnik pozivlje, da uveljavi v šestih mesecih, pcčenši z dnevom razglasitve, svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči Oznamenilo: Vložna knjižica št. 20320 z vlogo 6844 din 50 par, glaseča se na ime Kiissel Božidar. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dne 26. aprila 1936. I 169/36-12. 1387 Dražbeni oklic. Dne 17. junija 1936 ob d e v e -tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žalec vi. št. 882. Cenilna vrednost: din 44.918—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: din 29.946—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 17. aprila 1936. I 2188/35-19. ‘ 1389 Dražbeni oklic. Dne 19. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Arclin vi. št. 56 in 243. Cenilna vrednost: din 34,794—. Vrednost pritikline; din 240'—. Najmanjši ponudek; din 25.000—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 18. aprila 1936. I 45/36—10. 1361 Dražbeni oklic. Dne 12. j u ni j a 1 936 ob pol enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kranjska gora vi. št. 5, zem-ljiška knjiga Podkoren vi. št. 384. Cenilna vrednost: din 1,189.103-80. Vrednost pritikline: din 55.100-—. Najmanjši ponudek: din 749.176—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je-priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit no uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Kranjska gora, dne 22. aprila 1936. I 9/36-7. 1362 Dražbeni oklic. Dne 12. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču soba št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 228 in 591 k. o. Studenec. Cenilna vrednost: din 89.074-90. Vrednost pritiklin: din 3.295—, ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: din 59.384—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, odd. II., dne 16. aprila 1936. Va I 5114/35-7. 1611 Dražbeni oklic. Dne 10. junija 1936 ob deveti h bo na mestu samem v Sp. Golem dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Golo, vi. št 340. Pare. št. 1430, travnik, cenilna vrednost din 4886-46, najmanjši ponudek din 3257-60; pare. št. 1444/5, gozd, cenilna vred-nost din 942-40, najmanjši ponudek din 628-27; pare. št. 1447/4, gozd, cenilna vrednost din 878-40, najmanjši ponudek din 585-60; pare. št. 1455, travnik, cenilna vrednost din 137-10, najmanjši ponudek din 91-40; pare. št. 1579/1, travnik, cenilna vrednost din 1009-95, najmanjši ponudek din 673-30; pare. št. 21270, travnik, cenilna vrednost din 1490-80, najmanjši ponudek din 993-87; pare. št. 2271, njiva, cenilna vrednost din 986-40, najmanjši ponudek din 657-60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri ve*-i. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a, dne 22. aprila 1936. $ I 4026/35-7. 1373 Dražbeni oklic. Dne 19. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stanežiče vi. št. 339 pare. št. 1508: pritlična hiša z gospodarskim poslopjem, pare. št. 1510/3: žganjarna in prašičja kuhinja, pare. št. 1503: njiva, lesen kozolec — cenilna vrednost din 61.500—; zemljišče: stavbna pare. št. 1508, stavbna pare. št. 1510/3, pare. št. 1443 njiva, pare. št. 1503 njiva, pare. št. 1504 pašnik, pare. št. 1505/3 pašnik, pare. št. 1506 pašnik, pare. št. 1507 travnik, pare. št. 1510/1 travnik, pare. št. 994/7 stavbišče, pare. št. 994/2 gozd, pare. št. 994/5 gozd, pare. št. 994/6 travnik — cenilna vrednost din 66.090—; spodaj navedene pritikline: din 6375, skupaj din 133.965-—. Najmanjši ponudek: din 89.310-—. Varščina: din 13.400-—. K nepremičnini vi. št. 339 k. o. Stanežiče spadajo sledeče pritikline: vodnjak, 1 kobila, 2 kravi, 2 gospodarska voza, kompletna konjska oprema, 2 samokolnici, 2 naramna koša, 1 slamoreznica, 2 gnojna koša, železen plug, star lesen plug, snežni plug, 2 leseni trugi, lesena brana, železna brana, 5 starih sodov, 2 kadi, skrinja za žito, razno poljsko orodje, 2 žagi, par verig, 1 grablje, 1 lopata — cenilna vrednost: din 6375-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicei bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 24. aprila 1936. $ I 425/35-15. 1403 Dražbeni oklic. Dne 15. junija 1936 ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakitnica vi. št. 188 (hiša s hlevom, vrtom, njivo in vodnjak). Cenilna vrednost: din 7125-—. Najmanjši ponudek: din 3562-50. Vadij: din 713—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega ‘sodišča. Sresko sodišče Ribnica, dne 28. aprila 1936. * I 141/36-7. 1426 Dražbeni oklic. Dne 18. junija 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Podtabor vi. št. 91. Cenilna vrednost: din 6.428'—. Najmanjši ponudek: din 4.285'50. Vadij: din 643'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozpeje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ribnici, dne 2. maja 1936. H* I 124/36-10. 1390 Dražbeni oklic. Dne 10. junija 1936 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražjba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Veliki Lipoglav vi. št. 216, k. o. Zbelovska gora vi. št. 225. Cenilna vrednost: din 58.140-55. Vrednost pritikline: din 880-—. Najmanjši ponudek; din 38.760-36. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Konjicah, dne 1. aprila 1936. I 31/36-7. ‘ 1391 Dražbeni oklic. Dne 16. junija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Žerjavci vi. št. 110. Cenilna vrednost: din 15.642-20. Najmanjši ponudek: din 10.428-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 18. aprila 1936. I 27/36-9. 1616 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1936 o b o s m i h bo po podpisanem sodišču na mestu samem na Gradežu dražba nepremičnin vi. št. 641 k. o. Cesta in vi. št. 624, 129 i'1 130 k. o. Turjak, in sicer z zbirališčem ponudnikov na Gradežu pri kapelici. -Cenilna vrednost: din 51.613'—. Varščina: din 5.180'—. Najmanjši ponudek: din 34.416'—. Prodajalo se bo najprvo po skupina'1 kakor je navedeno v dražbenem oklic11, nabitem na sodni deski, nato pa celotno zavezančevo zemljišče kot enota. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražben1 oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Vel. Laščah, dne 22. aprila 1936. R 591/36 Proglasitev za mrtve. 1392 Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se mora ▼ smislu § 24. o. d. z. smatrati, da so umrli. — Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli pogrešancu, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešanee same pa pozivlje sodišče, da se zglase pri njem ako še žive, ali naj nul dajo to na kak drug način na znanje. Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešaneev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogre-šancem Dan in oprav. štev. oklica Oklicni rok poteče Štotl Mihael, roj. 15. septembra 1894, poljedelec, Domajinci. Odrinil leta 1915. k 83. p. p. na Dunaj. Meseca junija 1915 odšel z Dunaja na rusko bojišče v Karpatih; od tedaj pogrešan. Brat Štotl Franc. Korošak Franc, viš. sodni oficial v Mariboru. 24. 4.1936, Og 52/35-7 10. 5. 1937. Zrim Mihael, roj. 22. septembra 1881, posestnik v Doliču. Odšel leta 1914. k 83. p. p. v Szom-bathely, prišel potem na rusko bojišče in tam pa v rusko ujetništvo. Zadnjikrat pisal iz ujetništva meseca oktobra 1917; od tedaj pogrešan. Žena Zrim Marija. 99 24. 4.-1936, Og 53/3o—4 i* Cehner Konrad, roj. 16. februarja 1881, hlapec v Lajteršhergu. Se od 12. septembra 1914 dalje pogreša in ni od tedaj o njem nika-kega sporočila. Grobelnik Elizabeta. V 17. 4.1936, Og 54/35-13 n Dravec Aloji, roj. 24. oktobra 1875, posestnik v Korovcib. Odrinil leta 1914. k 18. honv. p. p. v Šopron, od tu pa na rusko bojišče, kjer je prišel v rusko ujetništvo. Zadnjikrat pisal leta 1915. iz Taškenta; od tedaj pogrešan. Sin Dravec Franc. 11 ■■ ''s 24.4.1936, Og 57/35—4 99 Horvat Vendelin. roj. 10. januarja 1888, poljedelec v Dobrovniku. Odšel leta 1914. k 6. huzarskemu polku v Keszthely, odtod pa na rusko bojišče, kjer je baje v bitki pri Krasniku meseca avgusta 1914 padel; od tedaj pogrešan. Sorodnik Horvat Miklos 99 1 24. 4.1936, Og 58/35—5 99 Vidonva Mihael, roj. 27. septembra 1869 v Gor. Lakošu. Odšel 5. septembra 1916 k 20. domobranskemu p. p. v Veliko Kanižo, od tam pa na rusko bojišče v Galicijo. Dne 25. marca 1918 hudo ranjen pripeljan v bolnico v Ražiko in tam baje umrl. Sin Vidonya Janez. 99 * . 24. 4.1936, Og 59/35—5 99 Lepcj Jurij. roj. 12, aprila 1879, posestnik v Mo-stečnem. Odšel leta 1915. k 20. strelskemu polku v Maribor, odtod pa na rusko bojišče; tam baje leta 1916. v Karpatih padel. Zena Lepej Julijana. Lepej Vincčnc, pos. sin v Mošteč-nem. 24. 4.1936, Og 1/36-6 99 Bezjak Vid, roj. 15. junija 1873, posestnik v Za-bovcih. Odšel leta 1914. k vojakom, prišel potem na italijansko fronto, vojna pošta 386, odkoder je 9. oktobra 1918 zadnjikrat pisal; od tedaj pogrešan. Žena Bezjak Terezija. Korošak Franc, viš. sodni oficial 1» Mariboru. 1 24. 4.193.6. Og 3/36-4 99 Godec Alojz, rojen 21. maja 1890, posestnik v Jelovcu. Odšel leta 1915. s 47. p. p. na italijansko fronto, tam baje leta 1915. ali 1916. padel. Brat . Godec Franc. ” t -■ ^ ■ •’ * ' • /;« 24. 4.1936, Qg 5/36-3 99 Vidovič Miklavž, rojen 8. oktobra 1880, kočijaž v Ormožu. Odšel leta 1914. s petim dragonskim polkom v Galicijo, tam bil premeščen k trenski diviziji št. 3. Zadnjič pisal s tirolske fronte leta 1918. ob koncu vojne, od tedaj pogrešan. Zena Vidovič Marija. 99 24. 4.1936, Og 6/36-5 99 Damiš Karl, roj. 30. oktobra 1893, pos. sin v Selnici ob Dravi. Odšel 4. avgusta 1914 k vojakom v Graz, prišel pozneje na italijansko fronto in tam pa koncem leta 1918. v italijansko ujetništvo in tam baje v taborišču sCassale Altamusa« dne 12. septembra 1918 umrl. Matf Damiš Ivana. 99 24. 4.1936, Og 7/36-4 99 Obran Alojz, roj. 25. junija 1888, posestnik v Pr-šetincik. Odšel leta 1914. s 26. domobranskim p. p. na gališko bojišče, kjer je prišel leta 1916. v rusko ujetništvo in tam baje meseca julija 1916 umrl. Zena Obran Roza. 99 24. 4.1936, Og 9/36-4 99 Vrbnjak Jožef, roj. 4. marca 1884, viničar na Oko-slavskent vrhu. Odrinil meseca julija 1914 na rusko bojišče v Galicijo, lam prišel leta 1917. v rusko ujetništvo, kjer baje v taborišču v Taškentu umrl. Zena-Vrbnjak Ana. Kuzma Martin, viničar v Murščaku. 30. 4.1936, Og 11/36-4 99 'i Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogre-šancem Han in oprav. štev. oklica Oklicni rok poteče Gombošv Franc, roj. 6. februarja 1892. klepar v Prišel kot aktiven vojak 11. lovskega polka leta 1914. na rusko bojišče; tam Brat Gombošy Jožef. Korošak Franc, viš. sodni oficial 24. 4.1936, Og 10/36-4 10. 5. 1937. Murski Soboti. baje 28. aprila 1915 v Karpatih padel. Mariboru. Škodnik Alojz. roj. 20. julija 1886, Gor. Slaveče. Odšel meseca marca 1915 k 83. p. p. v Szombathely, odtod pa na rusko bo- Sin Škodnik Franc » 24. 4.1936, Og 13/36 Horvat Mihael, roj. 25. septembra 1872, poljedelec v Lukačevcih. Se odselil 1. 1913. v Severno Ameriko v mesto South Bethlehem, odkoder se javljal do leta 1918. Od tedaj naprej ni nobenega glasu več o njem. Sorodnik Bratkovič Matija. M 24. 4.1936, Og 14/36-3 Raiča n Stefan, roj. 29. oktobra 1874, Mala Polana. Odšel leta 1914. k 3. p. p. v Eszter- gom, prišel potem na gališko bojišče odkoder leta 19lC. zadnjikrat pisal; od tedaj pogrešan. Sin Raščan Jožef. rt 24. 4.1936, Og 16/36-3 n Kisilak Alojz. roj. 4. aprila 1892, poljedelca sin v Gornji Lendavi. Odšel 2. avgusta 1914 k vojakom trdnjavski artileriji v Petervvardein, odtod pa takoj na rusko bojišče v Przemysl in tam prišel v rusko ujetništvo. Iz ujetništva zadnjikrat pisal meseca decembra 1917; od tedaj pogrešan. Mati Kisilak Zora. » 24. 4, 1936, Og 17/36—3 yy Okrožno sodišče v Mariboru, dne 30. aprila 1936. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 35 J. Sedež: Laško. Dan vpisa: 21. aprila 1936. Besedilo: Tekstilna industrija, družba z o. z. Laško. Obratni predmet: Tovarniško izdelovanje volnenih in drugih tekstilnih izdelkov, pridobivanje surovin in polizdelkov, strojev, orodja in vseh kakršnihkoli v namene podjetja potrebnih pripomočkov. Družba namerava zlasti pridobiti v svojo last tovarno, ki jo sedaj obratuje javna trgovska družba Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna Lava, s pripadajočimi in drugimi zemljišči, posebno pa zemljišča, ki so last g. Brečka Hinka, industrialca v Laškem. Družba sme nakupovati in prodajati izdelke in polizdelke ter prevzemati v izdelavo tekstilne izdelke, na tuj račun ter se sme udeleževati pri enakih podjetjih. Družbena pogodba z dne 31.111.1936. Višina osnovne glavnice: 2,900.000 din v gotovini. Na to vplačani zneski v gotovini: 1,480.000 din. Poslovodje: 1. Brečka Hinko, posestnik in industrialec, Laško. 2. Blaškovič Fedor, tehnični uradnik v Varaždinu. Za namestovanje upravičeni: Če sta dva ali več poslovodij, zastopata družbo vedno po dva poslovodji kolektivno ter podpisujeta tvrdko, ki je lahko od kogarkoli napisana ali natisnjena ali s štampiljko odtisnjena, na ta način, da pristavita pod besedilo tvrdke lastnoročni podpis. Če je postavljen samo en poslo- vodja, podpisuje ta tvrdko samostojno na ravnokar navedeni način in zastopa družbo tudi samostojno. Prokuristi ali trgovski pooblaščenci za celokupno obratovanje se smejo postavljati le po družbenikih na občnem zboru družbenikov ali pa s sklepom, storjenim po § 34. zakona o družbah z omejeno zavezo s tričetrtinsko večino glasov. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.. dne 21. aprila 1936. Rg C II 102-2. * 355. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. aprila 1936 Besedilo: .los. Menardi, izdelava in prodaja konzerviranih hranil »Cepo«, »Ajlon« in dr. pod znamko »Celoti«. Obratni predmet: Izdelava in prodaja konserviranih hranil, ki so že sedaj v prometu in ki bi se pozneje izdelovala in stavila v promet. Imetnik: Menardi Josipina, trgovka v Ljubljani, Trubarjeva ulica 2. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Rg A VII 178/1. * 35G. Sedež: Ljubljana-Moste, Pod Ježami 9. Dan vpisa: 20. aprila 1936. Besedilo: »Bratje Tuma« javna trg. družba. Obratni predmet: Izdelovanje vrečk iz vseh vrst papirja. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. maja 1936. Družabniki: cand. ing. Tuiiia Ostoj, elektrotehnik, in dr. Tuma Boris,-pravnik, oba v Ljubljani, Fugnerjeva ut. 9- Družbo zastopata in zanjo podpisujeta oba družabnika, in sicer vsak samostojno na ta način, da pod besedilom firme pristavi svoje ime. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. aprila 1936. Rg A VII 180/1. * 357. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. aprila 1936. Besedilo: Turistična družba z o. z. Obratni predmet: Predmet podjetja so vsi posli, ki služijo prospehu tujskega prometa in turistike v kraljevini Jugoslaviji, zlasti v Dravski banovini io so v zvezi s tujskim prometom in turi-stiko, zlasti: 1. prodaja reklamnih predmetov, oso-bito razglednic ter spominskih in. sličnih predmetov; 2. zgraditev, nakup in obrat hotelo^ in drugih naprav, ki služijo iujskemi prometu in prospehu tujskega prometa; 3. prirejanje skupnih zlasti turističnih zletov iz inozemstva v Jugoslavijo in slično. Družbena pogodba z dne 2. IV. 1936. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 200.000 din* Na to vplačani zneski v gotovini1 200.000 din. Poslovodje: Šumi Franc, trgovec v Kranju, Comte Jean de Beausacq, 64 Rue Pef' golise, Pariš, sedaj v Ljubljani. Za namestovanje upravičen: po dva poslovodji družbe ali pa en poslovodja skupno z eventualno postavljenim prokuristom. Podpis firme: Tvrdko podpisujeta skupno po dva poslovodji ali pa en poslovodja skupno z eventualno postavljenim prokuristom, in sicer na ta način, da postavijo pod napisano, natisnjeno, s štampiljko ali kako drugače odtisnjeno besedilo tvrdke svoje podpise, prokuristi s prokuro označujočim pristavkom (pp.). Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Rg C V 175/1. # 358. Sedež: Podstenice, občina Črmošnjice, srez Novo mesto. Dan vpisa: 22. aprila 1936. Besedilo: J. Pogačnik, družba z o. z. Obratni predmet družbe je: graditi in obratovati žage, pridobivati za to potrebna zemljišča, predelavati les, izdelovati lesne izdelke in lesne produkte, trgovati z lesom, lesnimi izdelki in lesnimi produkti ter vršiti vse trgovske posle lesne industrije in lesne trgovine na svoj in tuj račun.' Višina osnovne glavnice 200.000 din v gotovini. Poslovodja je družabnik Pogačnik Jaka, posestnik in trgovec v Starem dvoru št. 24, sreska izpostava v Škofji Loki. Za namestovanje upravičeni: Za namestovanje je upravičen poslovodja samostojno, ki zastopa tvrdko na zunaj in pred oblastvi samostojno in podpisuje firmo, ki je lahko od kogarkoli napisana, natisnjena ali s štampiljko odtisnjena tako, da pristavi pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni podpis. Če se postavi prokurist za celokupno podjetje, podpisuje on na isti način tvrdko, samo, da mora svojemu podpisu pristaviti vedno prokuro označujoči pristavek. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 22. aprila 1936. Reg C II 13/1. * 359. Sedež: Split, podružnica Ljubljana. Dan vpisa: 20. aprila 1936. Besedilo: Meteor društvo s. o. j. za-Mgpstvo i komisija. Obratni predmet: Zastopstvo, kupoprodaja in komisijsko skladišče za promet z železnim, gradbenim in tehniškim materialom. Družbena pogodba z dne 16. IV. 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 20.000 din. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 dinarjev. Poslovodje: Štern Izidor, trgovec v Splitu, Marasovič Vidjak, Lovre Jerin, podjetnik v Splitu. Za namestovanje upravičen: vsak poslovodja samostojno. Podpis firme: Besedilo firme podpisuje vsak poslovodja samostojno na ta način, da pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavita svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. aprila 1936. Rg C V 176/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 360. Sedež: Breg pri Ptuju. Dah vpisa: 30. aprila 1936. Besedilo: »Petovia« usnjarska industrija d. d. Izbriše se prokurist Selinger Adolf. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 30. aprila 1936. Rg B II 30/21. * 861. Sedež: Celje. Dan vpisa: 14. aprila 1936. Besedilo: Hranilnica Dravske banovine, podružnica Celje. Izbrišejo se člani upravnega odbora: dr. Sernec Gvidon, odvetnik v Celju, dr. Lipold Franc, odvetnik v Mariboru, dr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru, vpišejo se novoimenovani člani upravnega odbora: Jurak Peter, opat in mestni župnik v Celju, dr. Leskovar Josip, odvetnik v Mariboru, Prijatelj Ivan, profesor v Mariboru, Gračner Ivan, upravnik banoviuske-ga zdravilišča v Rogaški Slatini. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 14. aprila 1936. Rg A III 60-13. * 362. Sedež: Kranj. Dan vpisa: 20. aprila 1936. Besedilo: Jugočeška — Jugoslovansko češka tekstilna industrija d. d. Izbriše se član upravnega sveta dr. Windischer Fran, vpiše pa se' član upravnega sveta dr. Steska Henrfk, upravni sodnik v p. in univerzitetni docent v Ljubljani. Pri že vpisanem članu upravnega sveta Mihajloviču Stanoju se popravi vpis tako, da se pravilno glasi: dr. Mihajlovič Stanoje, Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. aprila 1936. Rg B II 142/17. * 363. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. aprila 1936. Besedilo: F. Kollmann. Obratni predmet: Trgovina s steklom in porcelanom. Izbriše se dosedanja lastnica firme Blinc Marica, roj. Kollmann, vpiše pa novi lastnik dr. Blinc Leo, trgovec, v Ljubljani, Večna pot lb. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. aprila 1936: Posam I 167/4 - Rg A VII 179/1 * 364. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 20. aprila 1936. Besedilo: Narodna banka kraljevine Jugoslavije, lilijal v Ljubljani. Izbriše se Reichu Josipu podeljena pravica sopodpisovanja firme. Vpiše se pravica kolektivnega soipod-pisovanja firme višjega uradnika Simona Beriiča, in sicer samo skupno z upravnikom filijale Ivanom Gregoričem ali z v. d. pomočnika upravnika dr. Franjem Vrečkom. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. aprila 1936. Rg B III 34/7. * 365. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. aprila 1936. Besedilo. I. Pogačnik. Obratni predmet: trgovina s kuri- vom. Zaradi omožitve ime lastnice odslej: Iva Bizjak, roj. Pogačnik, trgovka v Ljubljani, Bohoričeva 5. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1936. Rg A VII 171/2. * 366. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 14. aprila 1936. Besedilo: R. Ranzinger. Obratni predmet: spedicijsko podjetje. Izbriše se dosedanja lastnica tvrdke Ranzinger Helena, vpiše pa se novi lastnik Ranzinger Rajko, špediter in carinski posrednik v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Rg A V 212/12. * 367. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 23. aprila 1936. Besedilo: Mihael Hohnjec. Obratni predmet: trgovina in izvoz rogate živine, konj in- svinj v živem stanju. Sedež firme odslej: Tezno pri Mariboru, Ptujska cesta 44. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dr* 23. aprila 1936. Rg A III 56/3. * 368. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 30. aprila 1936. Besedilo: Anton Brenčič. Obratni predmet: trgovina z železnino. Obratni predmet odslej: trgovina z železnino, stavbnim materialom, barvami, firneži, laki, vseh vrst slikarskimi po- trebščinami, mizarskim klejem in sorodnim blagom. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. aprila 1936. Rg A II 28/4. * 369. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 23. aprila 1936. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Ptuju. Vpiše se kolektivna prokura Bertscha Ludvika. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 23. aprila 1936. Rg B I 17/15. Izbrisale so se nastopne firme: 370. Sedež: Celje. Dan izbrisa: 21. aprila 1936. Besedilo: Central garaža Celje. Obratni predmet:. Garaža, avtodelav-nica ter prodaja rezervnih delov, avtomobilov in motornih koles. Zaradi opustitve. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 21. aprila 1936. Rg A III 136—6. * 371. Sedež: Črnomelj. Dan izbrisa: 14. marca 1936. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Črnomlju, sedež centrale enakega imena v Ljubljani. Zaradi ukinitve obrata in prenosa na centralo v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. marca 1936. Reg. B I 20/8. * 872. Sedež: Gradec pri Litiji. Dan izbrisa: 20. aprila 1936. Besedilo: Vojko šribar. Obratni predmet: Trgovina z lesom. Zaradi opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. aprila 1936. Rg A VII 56/2. * 373. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 20. aprila 1936. Besedilo: »Parket« družba z o. z. Zaradi končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. aprila 1936. Rg C V 64/3.* * 374. Sedež: Radovljica. Dan izbrisa: 14. aprila 1936. Besedilo: Fany Patik. Zbog opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Rg A V 247/2. 375. Sedež: Tržič. Dan izbrisa: 20. aprila 1936. Besedilo: Baron Bornova opekarna. Zaradi opusta obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. aprila 1936. Rg A I 81/5. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 376. Sedež: Mengeš. Dan vpisa: 14. aprila 1936. Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Mengšu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine glede na določen rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine. Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego. Zadružna pogodba z dne 25. III. 1936. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z razglasi, nabitimi na objavni deski zadruge. Načelstvo sestoji iz načelnika, tajnika, blagajnika in dveh odbornikov. Člani načelstva so: Zabret Franc, posestnik, Topole št. 13, načelnik, Dornik Viktor, kmet. sin. Vel. Mengeš št. 64, tajnik, Krušič Anton, posestnik, Vel. Mengeš št. 12, blagajnik, Ručigaj Jože, posestnik, Loka št. 26, Bokalič Vinko, kmet. sin, Pristava št. 15. Zadrugo zastopata in podpisujeta v njenem imenu po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Zadr. XI 84/1. * * 377. Sedež: Rakičan, srez Murska Sobota. Dan vpisa: 30. aprila 1936. Besedilo: Električna zadruga v Rakičanu pri Murski Soboti, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, ;da: 1. dobavlja svojim članom električni tok (silo) na skupen račun in nevarnost; tok dobavlja iz lastne ali tuje elektrarne; 2. izvršuje za svoje člane potrebne instalacije; 3. dobavlja svojim članom za razsvetljavo in obrat potrebne stroje, svetilke in druge v to svrho spadajoče predmete. Zadružna pogodba (statut) z dne 7. aprila 1936. Vsak zadružnik jamči s svojim opra-vilnim deležem in pa še z njegovim dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabitjem razglasa na deski občinskega poslopja v Rakičanu ali pa s pismeno okrožnico na vse člane. Načelstvo sestoji iz 7 zadružnikov; člani načelstva so: 1. ing. Mikuž Franc, ravnatelj v Rakičanu 36, _ . 2. Bac Ljudevit, posestnik v Murski Soboti, Šolska ul. 6, 3. Walsch Friderik, upravitelj v Ra* kičanu št. 1, 4. Dular Albin, ekonom v Rakičanu štev. 96, 5. Caiinovič Emerik, posestnik v Rakičanu št. 4, 6. Celec Fe: Jo, pos. v Rakičanu 64, 7. Gjorek Mihael, pos. v Rakičanu 23- Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 30. aprila 1936. Zadr. V 88/1. * 378. Sedež: Tvrdkova, srez Murska Sobota- Dan vpisa: 30. aprila 1936. Besedilo: Gospodarska zadruga v Tvrdkovi, registrirana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: zadruga ima namen: 1. oskrbovati svojim članom gospodarske in gospodinjske potrebščine vsake vrste, 2. razpečavati kmetijske pridelke rit obrtne izdelke svojih članov, 3. nabavljati kmetijske stroje in jm posojevati članom, 4. ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča, 5. pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem, da snuje naprave za povzdigo kmetijstva in domače obrti, daje v gospodarskih zadevah nasvete in prireja poučne gospodarske shode in razstave. Zadružna pogodba (statut) z dne 16. marca 1936. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po nabitju ua zadružni deski. v . Načelstvo sestoji iz 3 do 5 zadružnikov; člani načelstva so: 1. Fartek Karol, posestnik v Tvrdkovi št. 144, 2. Emberšič Janez, posestnik v Tvrdkovi št. 98, 3. Kuhar Štefan, posestnik v Tvrdkovi št. 107. t Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. . Podpis firme: Besedilo firme podpt* sujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru* dne 30. aprila 1936. Zadr. V 87/1. .Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 379. Sedež: Bitnje pri Kranju. Dan vpisa: 14. aprila 1936. Besedilo: Kmetijsko društvo Bitinj pri Kranju, registrovana zadruga z omeje, no zavezo. Izbriše se elan načelstva Dolenc Matevž, vpiše pa se član načelstva Starman Janez, posestnik v Srednjem Bit-nju št. 13. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Zadr. VII 200/15. * 380. Sedež: Bizeljsko. Dan vpisa: 11. februarja 1936. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Bizeljskem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 2. februarja 1936 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: načelstvo. Likvidacijska firma: Pašniška in gozdna zadruga v Bizeljskem, reg. zadruga z o. z. v likvidaciji. Podpis firme: Likvidacijsko firmo podpisujeta dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 11. februarja 1936. Zadr. IV 14-5. * 381. Sedež: Celje. Dan vpisa: 21. aprila 1936. Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo kredita v Celju, registro-fana zadruga z omejeno zavezo. Črtala se je dosedanja točka 3. čl. ®1. zadružnih pravil. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 21. aprila 1936. Zadr. IV 60/7. . * 382. Sedež: Dol pri Hrastniku. Dan vpisa: 21. aprila 1936. Besedilo: Kmetijska (nakupovalna in Prodajalna) zadruga v Dolu pri Hrastniku, registrovana zadruga z omejeno *avezo. Izstopili so iz načelstva: Jakopič Franc, Golouh Mihael, Zorc ^ranc. Hribšek Ivan, Medved Franc in Preznik Janko. Vstopili so na novo v načelstvo: Babič Blaž, posestnik v Dolu pri JJrastniku, Urbajs Franc, pos., Kovk, Povšek Jože, posestnik, Jesenovec, Ser-Kan Peter — Sv. Štefan, Deželak Jožef, bidar, Dol, Kovač Janez, Brdce. ^krožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L, dne 21. aprila 1936. Zadr. II 186/40* * * Sedež: Dolsko. Dan vpisa: 14. aprila 1936. Besedilo: Mlekarska zadruga v Dol-saem. registrovana zadruga z omejeno »avezo. Izbriše se član načelstva Rihar Ivan, vpiše pa se član načelstva Klemenčič Ivan, posestnik, Petelinje št. 22. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Zadr. III 50/48. * 884. Sedež: Dolsko. Dan vpisa: 14. aprila 1936. Besedilo: Škrlolomska zadruga v Dolskem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 23. februarja 1936 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja: Doležal Anton, posestnik v Dolu pri Ljubljani, Medved Miroslav, gostilničar v Dolskem. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom; >v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Zadr. VII 122/16. * 385. Sedež: Domžale. Dan vpisa: 27. aprila 1936. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Domžalah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se zbog smrt! član načelstva Sicherl Josip, vpiše pa se član načelstva Flerin Ludvik, posestnik v Domžalah, Ljubljanska cesta 44. Okrožno kot tre. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1936. Zadr. I 106/65. * 386. Sedež: Domžale. Dan vnisa: 27. aprila 1936. Besedilo: Konsumno društvo v Domžalah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se zbog smrti načelstva Sicherl Josip, vpiše pa se član načelstva Flerin Ludovik, posestnik v Domžalah, Ljubljanska cesta 44. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aDrila 1936. Zadr. VITI 127/14. * 387. Sedež: Godešič pri škofii Loki. Dan vnisa: 14. anrila 1936. Besedilo: Kmetijska strojna in električna zadruga na Godešiču pri Škofji Loki. registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Križal Franc in Aveuštin Franc, vnišeta pa se člana načelstva Oman Andrej, posestnik v Lipici št. 3. in Bobnar Mihael, posestnik v Godešiču št. 31. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1936. Zadr. VIII 201/11. Konkurzni razglasi 388. 1435 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini tvrdke Zabret in sinova, d. z o. z. v Bobov-ku pri Kranju, registrovane pod Zabret in sinova, družba z o. z. v Bobovku pri Kranju. Konkurzni sodnik: Gregorc Jurij, starešina sreskega sodišča v Kranju. Upravnik mase: dr. Megušar Anton, adv. v Kranju. Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kranju dne 18. V. 1936 ob 9. uri. Oglasitveni rok do 30. maja 1936. Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Kranju dne 4. VI. 1936 ob 9. uri. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. maja 1936. St 5/36—2. 389. 1421 Odprava konkurza. Prezadolženec Tomažič Josip, trgovec v Mariboru, Dvorakova ul. 10. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka St 6/35—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. konk. zak. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. aprila 1936. St 6/35-52. •g. 390. 1425 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Menharta Joška, trgovca z mešanim blagom v Topolšici št. 166 pri Šoštanju. Poravnalni sodnik: Potočnik Anton, starešina sreskega sodišča v Šoštanju. Poravnalni upravnik: dr. Terčič Fran, odvetnik v Šoštanju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču dne 23. junija 1936 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 16. junija 1936. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 5. maja 1936. Por 9/36-3. 391. 1420 Potrditev poravnave. Med dolžnikom Lainščekom Josipom, krojačem in posestnikom v Murski Soboti, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 15. aprila 1936 pred sreskim sodiščem v Murski Soboti sklenjena prisilna poravnava se potrja. Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v teku enega leta po sprejemu te poravnave, in sicer v tro-mesečnih enakih obrokih, katerih prvi zapade v plačilo 90 dni po sprejemu te poravnave. K tej poravnavi ije pristopila 1 ot po-rokinia Kreditna banka d. d. v Murski Soboti. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 30. aprila 1936. Por 6/36. Razglasi raznih uradov in oblastev V. No. 646/1. 1383 a 2-1 Razpis druge ustne licitacije za dobavo gramoza za drž. ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu se bo vršila: 1. za odseke od km 497-106 do km 536 (drž. cesta št. 2) dne 28. maja t. I. ob eni uri popoldne v občinski pisarni v Kostanjevici; 2. za odseke od km 541-5 do km 556 (drž. cesta št. 2) in od km 797 do km 808'666 (drž. cesta št. 28) dne 29. maja t. 1. ob desetih dopoldne v pisarni tehničnega razdelka, ter 3. za odsek od km 779-413 do km 784 (drž. cesta št. 28) dne 30. maja t. 1. ob dveh popoldne v pisarni občine Metlika mesto. Vsa natančnejša pojasnila in podatke glej prilogo k 37. kosu ^Službenega lista z dne 6. maja 1936; Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu, dne 6. maja 1936. Štev. 1237/1-3. 1613 Razpis. Občina Guštanj, srez dravograjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika — bodisi pripravnika. Šolska izobrazba: popolna 'srednja šola z zaključnim izpitom. Varščina: din 5000'—. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7., 8. in 9. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v ^Službenem listu« pri tej občini. Občina v Guštanju, dne 3. maja 1936. * 1428 Agrarni primer: 1. Maverc I. 2. Maverc II. Štev.: l.RU 391/21-20. 2.RU 564/27-16. Razglas o razgrnitvi načrta k 1. in 2. o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz Maverca. Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisana k 1. pod vlož. št. 83, kat. obč. Vrh, k 2. pod vlož. št. 269, kat. obč. Suhor, k 1. in 2. bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., od dne 11. ma- ja 1936 do vštetega dne 24. maja 1936 pri občini Fara, srez Kočevje, razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrta se bosta pojasnjevala dne 14. maja 1936 v času od 10. do 11. ure v pisarni občine Fara. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrta v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 11. maja 1936 do dne 9. junija 1936 pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. V Ljubljani, dne 4. maja 1936. Komisar za agrarne operacije 11: dr. Slaršič s. r. •j. Štev. 1054/36. 1427 Razpis. Delavska zbornica v Ljubljani razpisuje službeno mesto referenta I. kategorije. Za nameščenje je potrebna tale kvalifikacija: Dovršenih 8 razredov srednje ali njej enake šole in najmanj 5 let dela v delavskem ali nameščenskem strokovnem pokretu, delavskem gibanju sploh ali v socialno politični funkciji. V pomanjkanju gornjih kvalifikacij jč potrebno najmanj lOletno delo kot funkcionar v delavskem ali nameščenskem strokovnem pokretu ali v javnih ustanovah, sposobnost za samostojno vrši-tev konceptnih poslov ter znanje socialne, delavske in nameščenske zakonodaje. Prosilci morajo biti jugoslovanski državljani, morajo biti zdravi in sposobni za izvrševanje službe ter ne smejo biti stari ne pod 21 in ne nad 40 let. Prošnje je nasloviti na upravni odbor Delavske zbornice in vložiti v urad Delavske zbornice najkasneje do 1. junija 1936. V Ljubljani, dne 29. aprila 1936. Tajnik: Predsednik: Filip Uratnik s. r. Lojze .Sedej s. r. $ Štev. 646/36. 1614 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Petrovič Jakov z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11. V Ljubljani, dne 4. maja 1936. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani: predsednik dr. Žirovnik Janko s. r. H* Štev. 429/36 1379 Objava. Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Tavčar Ante z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Cerknici pri Rakeku. V Ljubljani, dne 1. maja 1936. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave Objava. 1434 Podpisani zadrugi je ministrstvo zj* kmetijstvo z odlokom z dne 5. apr. 1936, št. 19.993/V/36, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo,- 1. odlo,- plačil za 6 let i 5. apr. 1936 dalje; odlog velja za njene dolgove, na-staie do 23. marca 1936; 2. obrestna mera za stare vloge «e odreja n,- 2%, računajoč od 23. marca 1936 dalje. Boh. Bistrica, dne 5. maja 1936. Hranilnica in posojilnica na Boh. Bistrin, r. z. z n. z. * 1433 Objava. Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 22. oktobra 1935, št. 52041 /V/34, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug bj njihovih zvez z dne 23. novembra 1934 dovolilo: 1. odlog plačil za 6 let od 20. oktobra 1935 dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale do 28. julija 1934: 2. obrestna mera za stare vloge odreja na 2%, računajoč od 28. juh' ja 1934 dalje. Laško, dne 3. maja 1936. Hranilnica in posojilnica v Laškem, r. z. z n. z. H* Št. 363. 1429 Objava. Izgubil sem poselsko knjigo, ki jo Je izdalo županstvo v Vidoncih 1. 192-» št. 19. Proglašam jo za neveljavno. Ficko Franc s. r. Vidonci, občina Gor. Lendava- * 1613 Objava. Izgubil sem evid. tablico št. 68.980 kolesa, ki jo proglašam za neveljavno. Pokorn Anton s. r., Zabnica pri Škofji Lok1, * Objava. 161? oi Izgubil sem saobračajno knjižico ® tovornega avtomobila št. 352—2 ter J proglašam za neveljavno. Sovinek Anton s. r’ avtoprevoznik v.. Celju* Izdaja kraljevska banska uprava Dravska banovine. Urednik: Pohar Robert.v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani,