Gospodarske stvari. Slezeno in njegovo unetje. Vaak ud aa živiaskem truplu ima svoje opravilo iu če ga živiače aima ali če vzboli na ajem, ae počuti ae uič dobro. Se ve, da niso vsi udje v tetn si eaaki. Med tem, ko živiuče ne more živeti, če mu ta ali drugi ud maajka, niao mu nekateri udi tako potrebai. Pri tem ali uaem udu še ne zaamo prav, čemu služi pri živiučetu, tako n. pr. ae zaamo, kako opravilo da ima slezeao, veadar vemo. da ga ima ia da živinče celo pogiae. kedar se mu vaame slezeao. Le-ta bolezen je tedaj sila nevaraa ia napade aajbolj govejo živiao ia ovce, reje pa se aahaja pri koajih, sviajab ia kozab. Kedar je vreme vlažao, ae pokaže se ta bolezea iz lebka, pač pa, kedar je vroče ia suho vreme. Kar je še huje pri tej bolezai, je to, da je aalezljiva, kužaa. Kedar ti vzboli žival ia v hipu pade, kakor da bi jo mrtud zadel. tedaj akorej vaelej lehko sodiš, da ae ji je vaelo slezeno. Živiače se vije ia zmanjkuje mu sape. dokler mu popolnem ae izoataae ia tedaj ae pogiae. Kravi malo pred bolezaijo izostane mleko. ovci pa je scaaje krvavo. Nekatero živiače boleha le aekaj ur, drugo pa se muči po dva, tri dai. V tem živinče ae žre, ali žeja ga močao. Iz kraja se trese ia mu je mrzlo, pozneje pa mu poataae koža vroca. Sapa je nagla ia živiače se trtse po vsem životu. Taka mrzlica sicer malo preaeha, ali k malu se poaovi iu živiače krči si ude ia ga človek gleda za to le a težavo. Blato ima mehko iu primeša se mu kri. Pri goveji živiai aarede se tudi otekliae na bedrib., aa križi, aa hrbtišči, Ba vratu ali aa glavi, ali aimajo eaake podobe. Otekliae so vrote ia če se jih dctakae človek, čuti živinče bolečiuo; v časih šumi v ajib, če si potegail z roko po ajih. Oae rastejo in se v časih odpro ter vre iz ujih aeka vodena, krvava tekočina. Najbolj se pa izpozaa, da se je živiatetu bilo slezeao uuelo po teni, ko je pogiailo. Trebuh ae moeuo aapae, truplo pa Be otrpae ia iz gobca, aoaa, riti teče mu penasta, čraordeča kri. Ako se zapazi pri živiučetu eao ali drugo ali več teh zaameaj, tedaj se more to hitro gosposki dati aa znanje. Tako živiače ai za to, da ae zakolje ia meso povžije, ker je atrupeao. Ako se da, mora ae živiače odpraviti iz hleva, od druge živine. Tudi se ae sme takemu živiačetu puščati, ae mu vrezati v kožo ali sploh ga kje kako raaiti. V tem sme ediao še kaj le zdravaik početi. Ker je bolezen aalezljiva, ae sme aihče, če ima kako raao, kjer že koli, bližati se bolaemu živinčetu ia tudi kože ne smeš vzeti z živiačeta, ko ti je pogiailo. Da se bolezen ae razaese med drugo živino, zato je treba hlev iu mesto, kjer je ležalo živiače, dokler je bilo bolao, ter tudi orodje, ki se je rabilo pri njem, desinficirati, t. j. s karbolno kislino izumiti in to do dobra. Tudi krma, nastelj in guoj tacih živinčet je treba dati pod zemljo, da ae pride aič do nje — nid1, kar bi prialo v dotiko z živočo stvarjo. Okuliranje. Sedaj je najbolji čaa za okuliranje, t. j. letao cepljeaje aa oko. ,,Slov. Gosp." aam je priporočal, da ta načia cepljeaja je najbolji; kdor sam zaa, mora temu pritrditi. Škoda, da je ta aačin cepljeaja še tako malo znaa med aašim ljudatvom. Sedaj imamo lepo priložaost se sadjereje aaučiti, ker slavaa vlada nam je za to aalašč potovalaega učitelja postavila, kateri ima aalogo, da po občiaah potuje ter ljudstvo praktičao uči, aamreč, kako se drevje vzgojuje, katere sorte ao bolje za to ali uno zemljo, kako s sadjem ravnati itd. Občiua mora poprej pri c kr, kmetijski družbi prošajo brez koleka vložiti, katera se aekako tako-le glasi: Slavaa c. kr. kmetijska družba v Gradci! V tukajšaji občiai bi se poseataiki radi učili okulirati (tukaj ae pove, kaj se želi), zato prosi vdaao podpisaao župaaatvo, aaj aam slavaa kmetijska družba za par dai potovalaega učitelja g. Fraaca Matijašiča poslati blagovoli. Županstvo N F. P—k. Sejmovi. Dne 5. avgusta pri sv. Jaaži poleg Arveža, v Lembergu, v Loki in aa Ptuji. Dae 6. avgusta v Kaaiži aa Ptuji in pri Mariji Saežuici aa Velki. Dae 7. avgusta aa Ptuji.