ZELENA 
PLJUČA 
NAŠIH 
NASELIJ 
skupna skrb 
nas vseh
Vsa povojna, zlasti pa ladnja leta, se v Šiški, Šentuidu in drugod mnogo in hitro gradi. Razen redkih izjem ostaja okolica po končani gradnji (ko stanovalci že dolgo stanujejo v novih blokih) še vedno neurejena. Še vedno je to nepospravljeno gradbišče, kjer stoje si-cer hiše, glavne prometne zveze, mogoče celo garaže, ni pa varnih pešpoti, otroških igrišč, športnih prostorov, zelenic itd. Nekateri iznajdljivi in prizadevni hišni sveti sami pospravijo kupe kamenja in prsti, pokosijo plevel, včasih pa tudi na lastno pest i betonskimi stebriči zagradijo cesto (ki so jo tik ob bloku zvozili še tovarnjaki z gradbišč, zdaj pa po njej drveči avtomobili ogrožajo življenje otrok). Nekateri podjetni hišni sveti pripeljejo celo nekaj dre-ves in jih na slepo srečo posadijo itd.
Človek si želi in nujno potrebuje razširitev svoje skope stanovanjske površine. Potrebuje sonca, zraka, oddiha, igre, športa. Starejši Ijud-je in matere z otroci si žele sprehajalnih poti v zelenju, predšolski otroci peskovnike, šolarji športne prostore. Vsi (tudi tisti, ki zaradi preza-poslenosti niti ne pomislijo na sprehod po par-ku) pa biološko potrebujejo zelenje. Vedno več je izpušnih plinov, dima, prahu, obenem pa vedno manj gozda, drevja, torej manj tega, kar imenujejo zelena pljuča nekega mesta. Drevje proizvaja kisik, prestreza prah, ropot in ne nazadnje je urejena okolica nujna za duševno sprostitev, za počitek oči v kamnitem kaosu nastajajočega mesta.
Vse to (zavestno ali podzavestno) občuti-mo vsi. Če dodamo še to, da zelenice niso objekti, ki so lahko dograjeni v enem ali dveh letih, temveč, da potrebujejo za svoj dokončni razvoj tudi po več desetletij, smo si na jasnem, koliko smo zamudili.
Potrebno je združiti vsa prizadevanja posa-meznih hišnih svetov, varstvenih ustanov in šol ter s strokovno in organizirano akcijo ozelenitve stanovanjskih sosesk doseči z razmeroma manjšimi  stroški  večji  učinek.
Prihranrli bi precej stroškov in dela, če bi priprave   za    hotikularnno    ureditev    potekale
vzporedno z gradnjo (zaščitili bi obstoječe drevje, pravilno deponirali rodno zemljo itd.). K ureditvenim delom bi pritegnili vse krajevne skupnosti in šolsko mladino. S tem, da bi po-magali pri zemeljskih delih bi delno prihranili denar. Še večji pa je moralni in vzgojni pomen sodelovanja. Ljudje, zlasti šolska mladina, bi objekte, ki jih urejajo, sprejeli za svoje in jih kot take čuvali in cenili.
Zasajanje drevja, urejanje poti, igrišč in po-dobno, so zahtevnejši delovni postopki in mo-rajo biti kakovostno opravljeni. To lahko opra-vijo podjetja, ki razpolagajo s potrebno meha-nizacijo, strokovnimi ekipami in s potrebnim drevesnim materialom. Da taka podjetja lahko angažiramo, morajo biti zagotovljena finančna sredstva.
Obenem z ozelenitveno akcijo nastopa tudi problem vzdrževanja zelenic, ki ga je treba reševati vzporedno.                            ing. Z. G.
DOPISUJTE IN VPRAŠUJTE! Prispevke    zunanjih     sodelavcev honoriramo.    Naslov:    Standard, Celovška 87