Leio IV., štev. 41. V Celju» sobota d&e 8. aprila 1922. Poitnlna $Mm $ gotovfni. ¦ni V4 \J // f v r-«_ ^^^^^^^Hf ^^^^^H^^L -^^IH^^^^H ,^^^^^^H^9 iHI^^^^^M ^^^^^^^^H fl^^^^^^^l ^K^^^^^^F^ -^^HBHBHa ¦ 'fl^^^^^^^BL ¦ J^^BEHHK Stane letno 48 Din, mesečno 4 Din, za inozemstvo letno 120 Din. — Oglasi za /wot višine stolpca 40 p. Reklame mcd tckstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamezna številka stane 50 p. izhafa vsaK lords, četrtek fin soboto« Uredniäfvo Stiossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstr. Telefon St. 53. Upravniätvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritlieje. Telefon St. 65. fc=a Račun kr. poStnega Cekovnega urada Stev. 10.066. ^ Odkrita beseda. Ko so se vračali od poudeljkovega protcstncga shoda iz L.iubliane slow trgovei in obrtniki na Štajersko, vpraše- vali so svojega posianca dr. Kukovcs, zakaj ni opustil govoriti na fein sliottu. ko ie vendar moral vcdeti tlispozici.it.1. Toda vscm načclnim naprednjnkom iki Stajerskem moramo odkrito povedati, da je skrajni eas, da so konecuo vazkri- jcjo karte gotove pešeice Ijiitli, ki ie ini- slila. da bode lahko fie nadalje skrivai i.^iala podio igro. Dr. Kukovec je hotel povcdaii resnim mo/.em, ki so se udele- ?.ili z dobrhu nanienoin teg a protestnega shoda, da so bill knito zlorabljeni otl enega ducaia politicnih in bankarskl'i spekuiantov nkoli Dragotiiia Mribarja. I/Java gremija ceijskih trgovcev v lia.ši zadnjt številki je odkrila vso ncodkrito- srenost ljiiblj. aranžerjev iistanoviive nove strunke. Iz izjave gremija celi. ir- goveev Je razvidno, da je riribarjevw dnizba sklicala pre'd prireditvijo pro- testnega shoda baš due 26. marea šta-. jerske in druge obrhiike in trgovce v Ljiibljani. da se napravi naert za usiaiir,- vitev nove stranke, v katero svrho nai bi se kot agitatorji izrabili oficijelni vladni organi, trgovska komora in zvc- v.w iudustrijeev. Vprasati se moramo danes, kako je sniatraii take vladnc organe, ki snialrajo zdrnžljivo s svojim nratloni, 'da prirejajo pouiiene jzgrede zopcr vlado. Dr. Kukovec je v svojem ¦^ovoru na protestneni sliodn, koiikor so Sa kricaei pnstili do 'besede. nrcd vso Javnostjo dokazai to, kar je v zadnJI šlevilki našega lista s svojo izjavo pri- zual gremij slov. trgovcev ccljskjli, Oa ie natnree v ozatlju politična borba. Dr. Kukovec, ki ima nataiične infoniiaciie, kaj so Kotovi ljubljanski bankarji pod vcdstvoin Dra^otina Hribaria delali v 13eoKradu pred onim znanini 26. mar- ecm, ni hotel dopustili, da se do sedaj prikrita i«.ra še dalje prikriva, amiJnk *e odkril z vso brc'zobzirnost'io prcd po- sieno sloveusko javnostjo ono bankid- sko dnižbo. ki z zlorabo stanovskili naii- strankarskih or^anr/acii skuša slovcn- sko Ijutlstvo spraviti pod eižme ncka- terih bankarjev. Demokratska siranka ju p«ie pravoeasno sklicaia. svoj pokra- jinski zbor za prilmdnjo ncdcljo v MarT- bor in zbor zaupnikov eele strankc za ilnc 2,1 aprila v Ljubljano. Razčistiti sc uiorajo jcotovc intrijfc ix Beo^rada, kjer iiočejo udinjati slovensko ljudstvo posa- nieznmi špekiilantom, da bi se lazte vladalo z innlim številoin oseb, ki za bankarskc koncesije prodaiajo interesc siovenske.iia ljudstva. Izjave vodja 'klc- rikulne strankc dr. Korošca ua nedelj- \ skem sliodn v Kadovljici so v popolnem sldadu s temi našinii odkritji. Narn pa ni nikako zadoščenje, da se radikalska Mribarjeva akcija obraca ne samo proti domokratoiii. anipak tudi proti k'.erikal- cein, kajti odkrito povcino. da nani ;e Ijnbsa naeelna borba z naeelno klcrika».- lio stranko nego s skupino brezsrenin bankarskih spekulantov. ki liočcjo tcžkc kospodarske prilikc. ki jih občnlijo vsi sloji naroda, izrabiti v to. da ueiiju ue- preslano .niHijo in borbo v naših vrstali ter tako slabijo edino pozitivno sti'anko dela na Slovenskem -- slovensko deiiio- kracijo. Vera v lUičela strankc ki ni nikilni nikonuir prikrivala, da ni stranka po- samezncKa razreda, teinveč stranka narodn, da torej služi uarodu ter praviC- uemu izravnavanju nasprotuiočili si In- tercsov nosainnih slojev naroda. to jc bila in je ostala naša demokratska siranka. Nacionalna ideia in zavest so- eialne praviC'iiosli, iiam velevata. da de- laino na tern, da živi zdravo in se ra^- vija naša narodna eclota. Roj slovenskih demokratskih poslancev za izboljšanjc obupncKa stanja našeKa uradništva je bil ves čas o^romen, uspelii za prizadete neznatni. Nič manjša ni bila borba iz na- sc strani za upravieenc zahteve prido- bitnih naših slojev, stranka je šln v mar- sičem tako dalee v pospeševaniii iiite- resov tmovine, obrti in industriie, da Jc celotna koalicija narodnih in inednaroü- liili socijalistov v objemu s klerikaJci i:e|)restano nierala na našo stranko o- eitkc, da smo ediiiole zaffovorniki in za- ščitniki kapitalistov. Vsa ostala nmotfo- članska družina slovenskih poslancev vseli strank pa stoii dosledno le.no na strani, vpije in razgraia po slo\ enskem easopisju in be.t(a narod. To je, kar nas loci v dejanju od drusih. Slovenska napredua intelijicnca, ki m obupala v iiajtežjih časili pretcklosti, ki je v vojski o.ijrornno utrpcla in trpi Se danes težko pomanjkanjc najprimitiv- uejših potfojev svoje cksistence, ona ve kloboko in polno ccniti, kaj je za tisoc- letiicga sužnja — svobodna narodna dr- žava. katere koiisolidaciji posveča svojc dušuvnc sile. Naše1 inteliscnce, našeg;«. iiiirodiic.i(a uradnistva si od peščlcc prc- liasičcnih aranžerjev in pouličnih krt- cacev iz ljubljanske^a shoda ne da mo sramotiti in žaliti. Dolžnost naša pa jc (i-di. da resnomislcčo in treznosodeco iiiiclijicueo naše tr.n'oviue. obrti in indu- strije opozorinio na zakulisne politienc špekulaeije izvcstne skupine aran/crjev tele te akcije, ki je s tern, da ie po njili naertu zašla na stranpotje. iz^ubila o- .uromno na svojem pomcuii, eesar naSt resni tr.^ovski in obrtni kro.^i niso priea- i;ovali in y svojem poštenem stremljc- u.iu ludi ue zaslužiii. Na cvetno nedeljo se vrši v Mari- boru i)okrajinski zbor demokratslvc si ranke za mariborsko okrožje. Sani> scbi in ideji smo dolžni polne jasuosti in razčiščenja. Dolžnost vseli našili somi- šljenikov, kojih politično hotenie scsa dalje, ko ilo kritike strankc in njenih vo- dileljcv je, da se zbora udeleže tcr sotle- hijejo na zaertanju pro.tcrama in dela /a prihodnie ease. Ne odklanjanio kritike v k.sliii stranki, brez nje ui življenja, ne napredka, delo naših političiiih vodile- liev mora pa istoeasno dosleduo sprem- ljati tudi delo nas doma. sicer uastaja \ rzel, ki lKim ubije naše prve sile, nc da bi narodu donasa'a one.y;a liaska, ki !,'a prieakujemo. J. PREKORŽEK: Narodnoobrambno delo. Prctcčenc etui se je vršilo v Nav. doniu na kral. Vinohradih zborovanje zaslopnikov Naroduih jednot in čcškcsa naroda iz narodno mesane'Ka ozetnlja države. Iz vseli dclov državc ie prispelo nad 2000 dele^'atov v .n'lavno I'lt-sio, tla podajo tu poroeila o svojem življenjn, svojih izknšnjali in vsem položaji! na- roda \- prvifj trcli letih obstoja Cešlco- siovenskc republike. Celo zborovanje s.e je iz tehničnili ozirov dclilo v dve sek- eiji: prva je obravnavala jezikovno in uradniško vprašaujc driiKa se je posve- tila kulturnim in tfospodarskhn vpraša- njem. Iz poročil in obširnc debate zbo- rovanja povzamemo, da so razmere v narodno mesanem ozemi.in naravnost nevzdržnc. Na zbom so bila /astöpmia vsa niinistrstva. Naši slovenski javnosti ie iz easo- pisnih poročil pred vojsko. mlajši inteli- u'enci pa, ki jc študirala v Prasji, iz last- lies^a opazovanja znano, da so bili Cehi "a polju organizacije naroda v jiarodno- obrambnih drnstvili uasi nrvi in naibolj$i ueitelji. Naša akademična omiadhu je pri- našala iz Praise in eeske^a življeuja bn- .u'ate izkušnje dela. ki jih je presadila na tedaj šc nerazorano polje pri nas nn Siovenskem. Narodna obramba, y slav- noin osredotoeena v Prir/bi sv. Cirila in Mctoda je v našem uarodu po^uala silne koreniue. vsem pravim Slovenceni je bila ideja nase šolske družbe tako veli- ka in sveta, da so se ji z Ijiibeznijo po- svečali najboljši naši slovenski obramb- iv. delavei- Naš boj proti nemskeinu na- silju na severu in laškemu ua higu, ni bi! omejen samo na narodnostue .obintjnc boje, bil se je z ncjednakinii sredstvi sr- dito na eeli erti ob yseh promeinih žilah po naši domovini. I^o osvobojenjn smo sc mi Slovenol kar čez noe začutili varnc in nioene. da smo se trudili pozabiti vse ono delo. ki nam je bilo v Avstriji luieioiialno ?iv- Ijenske važnosti, in nam ic da lies prav- tako živo potrebno: uase nacioualiio o- brnnibuo delo v nie.iah nove domovinc ifj izveii rnei Ur/ave, kjer ječi v Saškein in neniškeni zasužnienju dobra ireiinn cele^a «asesa naroda. Predno smo v narodu že napol pozabljeno našo šolsko družbo, ki je bila težišče naše naciona?- ue ideje, znova oživeli, smo se vsestran- sko razcepkali in osnovali uove n- brambne družbe Juä'osIov. Matieo. Oo- sposvetski zvon, pole# teffa pa še n>zne bcKimskü krožke in društva, za koje ne vemo, kje naj iščemo idejne njih upravi- eenosti. Iz vz^ieda češkc^a nuroda vidimo. kako rcsuo, sloboko in temeijito se lam obravnava danes nie manj ko nekdai, nacionalno obrambno vprašanje. mi vi- dimo tudi, kako država po svojili prvlh Eimkciouarjili aktivito spreinl.in vse delo na tern pol.üi. Naša nalotfn je, da |io v/glet!n (iniMi'li, ki niso slabši, ko smo mi, izpol- nimo zamujeno tcr pridobinio z 7ivo bc- sedo in tiskom nacionalno obrambnemu delu oni ugled in vpliv, ki ga kleja za- služi in mora nživaii, ako liočevno da še sploh živi! Zdravstveua Yzgoja mladine. (Dalje.) Clovek je v vsem stvarstvu telesno najbolj razvito bitje. Do kakc umstvene sile se razvijejo človeški moŽKani, do kakc viriuo'/nosti iziiri clovek svojo roko! Ptici imajo bistrejši vid. mnogi sc- salei iz živalstva ostrejši sluh, finejši vonj. Vseeno si je elovck s spretnostjo telesa in silo duha podvr^el vse dru.^e kreature pod svojo oblast in zagospo- doval na zcmlji. Na svet pa pride clo- EM1LE ZOLA: Gospa Neigeon. (Iz francoseine.) (Dalje.) Kak lep kotieek razveseiiui^če ze- mlje je ta živahni Pariz! Niseni pozna! Majsons-Laifitte, ki me je oearala s svo- jimi hiSanii tako žtvahnimi, zidanimi na obrežju, ki meji na Seino. Zivimo v pr- vih dneh majnika, jablanc Cisto belc so veliki šopi sredi ljubke.ua zelenja topo- Jov in jagged- Takoj "iscin zna], kje liodim, zablo- dil sem mod zidovc in žive nieie; a iiu sem hotel povprasati nobencjja po pravi j)oti. Veselilo me ie. ko sem vidcl toliko ljudstva iti v isto smer, toda zaželjcuiii dam ni bilo lain iiaiti in koiikor bolj sem motril navzoee v Maions-Laffitte, toliko bolj se mi je kreilo srec. Zsinil sem oa tod, ter prišel izveu bivalisč ob reM Seini. Velik hrup me je vstavil ravno pred KTmom robidnic. Nekako petdesc? korakov od mene se je približevaia počasi gruča ljudi,' mcd katero sem spoznal Louiso in Berto, OanclicraiK! in Feüks, vedno nerazdružljiva, sta sle- ilila nekai korakov od.zadej. Tako. uga- nil sem. To me je navdalo z napuhom. Moja zinedcnost pa jc bila tako velika. da sem ucinil pray vdiko otročarijo. Skril sem sc za jfrniom robidnic, rieveni zakaj me jc bilo tako sram, bal sem sc. da sem silno sinesen. Ko je šla Louisa mimo, je oplazil grm rob njenega krila. Takoj sem razumel neiminost, ki sem jo storil v prvcm trcnutku. Podvizai sem se in tekel kar Cez njivc in ko so sprchajalci dospeli na križpotje, sem se prikazal, kakor bi padel iz zraka. koii- kor mogoče seveda naravno, kakor clovek, ki mislr, da jc sam in ki s:nija v prostem zraku o naravnih lepotah. »Lej ga. ali s(e vi,« ie zakrieal (lancheraud. Pozdravil sem ter hlinil grozno rax- oearanje. Razgovorili smo sc in stisnili roke v pozxlrav. Feliks se je pa potuh- njeno smcjal, medtein ko .ie Bcrta samo iiiimignila z očmi, kar me ie prepričalo, da je moja trdna zaveznica. §li smo uaprej, čcz nekaj sekund sem ostal t ii.io sam zadaj za ostalo družbo. »Torej ste vendar prišli?« ini je vc- selo poluglasno rekla. Ni mi pnstila odgovoriti. teinvee so je norčevala iz inene in pristavila, da se lahko štejem sreencga, ker sem še tako otroeji. Cutil sem njeno naklonjcnost. zdelo sc mi je, da bode saina okusila o- sebno veselje, da Je izroeila svojo \)\-\- jateljico v moje roke. Feliks sc ie oi)r- Tiil in vprašal: »Zakaj se vendar tako smejite?« »Gospod Vaugelade mi pripoveui:- je, kako je potoval z neko cisto angie- sko rodbino,« je mirno odgovorila. (Hiucheraud ie prijel Feliksa pod pazduho in ga potegnil za sebo.i, kakor da nc bi hotel ovirati mojega pogovorn mcd štirimi oemi z njegovo ;;oprogo. Ostal sem sain med Louiso in Bcrto, vžival sem krasno tiro na l:\ seiičnatl poti, ki se vleee ob Seini. Louisa je no- sila obleko iz svrtle svile in njen solnü- niJk podšit rudeče, je usipal na njen o- braz fino in vročo svitlobo, brez kakc sence. Gibanje na deželt in v prosti nn- ravi je povzročilo. da je govorila glas- ¦no, prosto, gledala me v obraz ter otl- govarjala na Bertine opolzke izraze na način, ki me je pozneje iznenadil. »Podajte vendar roko gospej Nei- gcon,« je koneala, »vi niste galantni, sa.i vendar vidite, kako je utrujena.- Podal sem roko Louisi, ki se je In- koj nanjo naslonila. Berta se jc pridrn- žila svojemu soprogu in ž njo Feliks, tiiidva sva pa ostala sama, kakih stiri- deset korakov za njimi. Pot sc je vzd'i- giivala na griček, šli smo počasi. Pod nami' jc tekla Seina viioc se med kras- niini travniki liki zelenim ^'cllIrniln prc- progam. Videli smo ozck in dolg otok. ki jc rezal dva mosta. no katerih so pc- Ijali viaki z zatnolklim gromom. Na drugi strani sc ie raztezala ncizmerna ravan do gore Valerien, katero smo vi- deli, kakor bi se ncba dotikala v . sivili konstrukcijah v soleiiem prahu. in kar mi je izsililo solzc iz oei, jc bil pomla- flanski vzduh, ki jc krožil okrog nas i/. rastlin ob robu pota. »Se bodcte-li kmalu vrnili v Bo- quet?« me je vpraSala Louisa. V ncunmosti sem že hotel odgovo- riti. da ne, ker nisem ztial, kar je hitio dost a vila: Stran 2. »NOVA DOBA Štev. 41. vcško bitjc povscm nasprotno, revnt» in nezmožno in se v primeru z živalml zelo počasi razvija. Pišče si samo prc- kljuje jajčno lupino, iz katcre izleze, pišče je že pri prveiu vstonu tia svet odeto z mehknn puhoin in stoji žc prvi dan na lastnih nogah. Četveronožci prineso kožnh že s subo na svet. da nc prezebavajo. Clovesko dcte jo nasprot- no ob rojstvn pravn revse in ostanc revšV šc dolgo easa polcni. Cjolo, nc- rodno, ncsprelno, bi sanio sebi prcou- ŠOeno v kraikem času pogmilo. Dele zna lc krieati, lc ucrodno oplctati in brcati z udi, glavno izražanjc življenja obstoja le v zahtcvi po lirani. Razunic se, da jo tako borno, nebogljeno bitjc že od vse- ga zacetka vse skrbne nege in vzgoje potrebiio. Le s skrbno nego. nenmonio j pažnio in neprestaiiiin opazovanjem in ocuvavunjem ohraniuio mlaclo telcsc« zdravo in ga obvarujemo škod. l'ovc- diiiio pa naj bo enkrat za vseicj, da skrbna nega in vzgoja malega otroka in otrok sploh, nikakor ni pretežavna aN nemogoea. Ni nič bolj tcžavna. kot vsa- ko drug.0 kultiirno skrbstvo, retinin v sadjercji. v poljeddstvu in v živinoreji. Dovolini si drastičeii primer!: Ako j vrže svinja svojc wladice na svet, prc- eujeta gospodar in gospodinia na kmc- tih v lilevti večkrat po ecle noči, da b't jim svinia ne požrla ali potcptala tcga dragocenega blaga. Ko pa ima prili Clo- \esko dcte na svet, se izmnza marsi- kateri gospodar iz hiSc in gre po drngili opravkih ali celo po gostilnah. svojo ženo in otroka pa prepušea nc.odgo- vornim in neveščini babnram. Tndi ob innogih drngih prilikahse priprosto ljud- stvo in celo izobrazcnstvo, in to poscTi- no glede nege in vzgojc otrok, ravna po nasvetih, ngibanjili in modrovanjih -ne veščih, neodgovornih ljudi. Zdravjc otroka zanpa starim zgovornini žcni- cam. katerim bi inačc niti gliunstega lonca ne zanpal. Tstina! Zabičuj ncka- terim ženam stokrat, naj doje svoje otroke same, pa pride zenščc in nio- druje, da je sama zredila mnogo otrok s siadlnoni, z greskom in ribano kaščo, in gresek. ribana kašča in sladin jc vec vredtMi kot vsa zdravniška znanost Hi skusnja. Taka površnost, brczbrižnost m postopanje po uasvetili neodgovornih. noveščih ljudi se veduo maščnjc in rodi iieprilike in nesreče. Zavedc nas v nc- varna poskušanja, katcrih poslcdice la- hko postanejo nedogledne. Od teh ne- premisljenosti nas ne odveže nobeno oprosčevanjc onih, ki so nas s slabim nasvetom dovedli v zmoto. V vzgoji otrok jc največkrat kriva prekosmala vest neodgovornih ljudi, da mlado drc- vesce krivo raste ali prczgodaj vsahnc. Zato pomrc še daues tako ogromno Slevilo dojencev. Kaj vsc tlačiio in basejo se brez/.o- bim olrokoin v usta! Stare zenice ima Jo navac'o, da pitajo dojence z mlckom. veckrat dvomljive kakovosti, ga pitajo s kašo, močnikom in vražjinii potiiadami na ta način, da ncscio žličico z jedio prei v svoja umazana usta. io obližcjo, oslinijo ali celo napol prezvečijo jed na- menjciTo otrokn in sele potem zmase vso to uesnago otrokn v usta. Enako nc- snažno vporabljajo neizogibni »cuccli« ali »gobico« in takozvano euljeo. KoščeV: oslajencga, s kumnovo vodo razmoce- «To je neumno, tiiidva odpotujcvu prihoduii tcden v Mureaux, ua posestvo mojega soproga, ki jc oddaljcno od vas dve niilie. Jaz sem upala in on ic s tern računal. da vas povabi k nania n« obisk.» Nckaj sem Jecljal in pripovedoval, da me bo moj oče »oklical morda še prc- ie kakor mislim. Cutil sem, da sc jc §e trdncjc okleuiia moje rokc, kakor preje. Morda ie to sestanek, ki mi ga ona pti- nuja? V galantni ideji o tei Parižanki, tako svobodomiseliii in rafinirani. sem takoj sestavil eel roman, zvczo sklenje- no na dcželi, en mescc liubezni pod vl- sokimi drevesi. Da, to jc bilo, na i»]o sem vplival kot rodoljub iz dcžele in c.na me je hotela Ijubiti tarn doli, v mo)i domaciji. . v »Okregati vas moram.« jc zaccla naenkrat ter kazala mil in matcrinsK! obraz. »Kako to?« sem zamrmral. »Da, vaša tcta mi ic pravila o vas. Zdi se mi, da nočete nič sprejeti od nas. To je zelo razžaljivo, povejte vendar, zakaj zainetujete ponujano?« (Dalie orihodnjiC.) ncga krulia zavijajo v platncn rnesičo.!c. ga prcj dobro prezvecijo in ga potem rinejo in vtikajo otroku v gobcek. Na- loga vzgojne prosvetc je. da prepreči tudi tc grde, nesnažne razvade. Zato morajo zadobiti matere in očetje potoin predavanj in poljudnili brošur glavne pojine o nstroju in delo- vanju otroškega telesa, da spoznajo razlike med zdravimi in bolniini pojavi telesa, razliko zdravega in škodljivega ravnanja z otroci. Naloga strokovnja- kov je. pripraviti snov za strokovno- poljudne spise. Ustanove naj sc kultin- ni sveti, sestavljeni iz strokovnjakov vsch stanov, da primerno urcde prr>- svetno delo. (Dalje prih.) PigilitiSne westi. SIJAJEN USPEH DEMOKRATS-KE POUTIKE. Politično neizšolaiii liudic so pre- tekli poiuleljek z ozirom na uddežbo dr. Kukovca na protestnem shodu trgoveev v Ljubliani postali trenutno zelo pesiim- stični. V resnici ie pa demonratska po- litika doživela vsled odlocnega nastopa njeneKa voditelja na pravem inestu sl- iiajen uspeh. To je razviduo h poteka včera.išti.ic seje načelstva v Liubljaui, l\Jer Se bi!o postopanje dr. Kukovca s soKlasiio zalivalo odobreno. Iz druge strain je padla celo izrecna izjava, da nl- kdo ttlti tnislil ni na kako spletko P»ot! demokratom. Dr. Albert Kramer je, kakor smo doznali, odklonil povabilo min. preds. Pašiča za udclezbo na konferenci z Ita- lijani. Iz finaiičuega odbora. 6. aprila po- poldne se je v fin. odboru nadaljevaia razprava o proračuiiu ministrstva vci. Ker je bil minister dr. Krsteli odsotcn. se je ta točka odgodila tcr se je vršila razprava o predlogu glede povišanja prcjeinkov želczniških nameščenccv. — Dognalo se je, da bi za to povisanje bilo treba 60 miljonov Din. Razprava sc je prcložila, da sc poizvc stalisčc fin. ministra dr. Kumanwdija. Delegaciüe prihajajo v Cienovo. Ka- kor javlja »DlijLscIi'j AHgciiieinc Zei- tnng«, so dospeli v Genovo ruski de- legati. Na kolodvoru jih je sprejel glavni tajnik konference Avezzano. Ruska de- legacija je takoj nadaljevaia pot v svoja bivališča. — Prihajajo že tudi novinarji iz vseh držav. Italijanski min. prods. T)e Facta bo ostal v Oenovi le pet do sest dni. Nato povzame zunanji minister Schanzer vodstvo pogaiani. Oba mini- stra dospeta z večino delegatov v Genovo danes ziutraj. Stevilo italijan- skih delegatov cenijo na 400. Augleška delcgacija bo štela 130, francoska In ruska okoli 100, iaponska in poljsku o- koli 100 delegatov. Najmani članov bo imela avstrijska delcgacija, namrec si. Posvetovanja sc bodo vršila po poslov- niku italijanskega parlamenta. De Fac- j ta bo imel pozdravni govor, v katerem i sc ne bo dotaknil predmetov, ki sc bodo ! obravnavali. \ Bariantanie za Reko izkliučeno. >. j aprila po skupščinski seji so posetili zu- \ nanjega ministra dr. Ninčiča poslauci Angjelinovič, Kučič in Vilder, da bi sc informirali glede resničnosti časopisnih vesti, ki trdijo, da se bo na konierenci v Rapallu izvršila revizija rapallskc pogodbe, da se odstopijo Jugoslaviji ne- kateri otoki proti temu, da se ukine dr- zava Reka. Zunanji minister ie izjavil. da o reviziii rapallskc pogodbe nc more biii govora in da se bo razpravijalo na rej konierenci samo o modalit'etah konC- nc izvcdbc pogodbe. Mala anianta proti Ziti. »Ceske Slovo« poroča, da so izročili zastopniki Male antante budimpeštanski vladi ko- lektivno noto, v kateri v ostreni toun zavzemaio staliSče proti vrnitvi bivge cesarice Zite na Madžarsko. List trdi, da bodo tudi zastopniki Velike antante \z- ročili v Budimpešti podobno noto. JDS. VELIK ZBOR ZAUPNIKOV DE- MOKRATSKE STRANKE se vrši v ne- deljo 9. laprila 1922 ob 10. uri dop. v ve- Uki dvorani Narodnega donia v Maribo- ru. Na dnevnem redu je ustanovltev e- notne politične organizaclje za marlbor- sko volllno okrožje ter volitev odbora. Na zboru poroca uar. posl, dr. KnKovec. Ceijske tiova^e. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. Clani ljubljanske dramc gostujejo v torek 11. tin. v Celju v diami »Goi- gota«. Predstava abonement. IZ IZREDNE SEJE OBČINSKECiA SVETA CELJSKEÜA, due 5. aprila i. I. 2u]ian dr. Hrasovee otvori oh is. uri sejo ter konštatira, da je na dnev- nem redu edina točka glede zidanja uo- vih his, katcro naj bi prcvzela celjska občina, da vsaj v nekoliki mcri oblaži .stanovanjsko mrzeriio. Poročevalec gospodarskega odseka podžupan ^a'bkar potla kratko zgodovi- iio tega vprašania, ki sc je obravnavalo pri stanovanjs'ki anketi. Statistika sta- novanj v mestu Cclju izkazujc izdaten primanjkljaj srednjih in vecjih stanovanl. Stanovanjski bedi se more vsaj uckoü- ko opomoči lc na ta način, da sc v uaj- krajšem času zidajo novc stanovanjskc hisc. V to je pa v ]>rvi vrsti poklican:i občina. da nudi svojemn prcbivalstvu O.ober vzgled. nrcskrbi mescaustvii zdrava stanovauja in gleda tudi na to. da sc davena moc mesta razsiri. Sogla- sni sklep gospodarskega in finančnctca odseka se glasi tore) sledecc: Za omejitev stanovaniske bede v Celju naj sc zgradita dvc stanovanjski nisi na stroškc mestnc občinc. Prva hiša naj sc postavi na parccll štv. 168/2 v izineri 1001 nf, lcžeči nieu Razlagovo ulico, Vrvarsko ulico in cesio ob južriein kolodvoru (nasproti okoliski soli). Ta hiša naj vsebuje 21 različnik stanovanj, je Il.-nadstropna in bi stala po iKičrtu g. Oologranca od 5 do 5':^ rnilijoua kron. Druga liiša naj se stavi ua parcel; štv. 396/4 v izincri 2397- na Benjamin Ipavčevi ulici, t- j. na prcjšuicm Kandii- šarjcveni posestvu in sicer po načnu Westnove hišc, ki je dvonadstropna ni vsebuje 12 stanovanj. Cena tej zgradbi bi bila 2% milijona kron. Na ta način ima občina izdatkov s mili. kron. Za kritjc obresti, ako sc racu- najo po 6K«%. rabi 520.000 K, za 2% a- mortizaciji. 160.000 K in 1% /a popra- vila in duvke «0.000 K, skupaj 760.000 K letno. Najcinniiia za stanovaii.ia \ tcii ii!- sali bi znašala letno 9,3.000 K. Mcstn?. občina uaj donaša tern stroškom Y/. splo- šnih davkov letno 300.000 K. doklade na hotclskc sobc naj se zvišajo za 25%. kar bi donasalo 170.000 K letno, in slcd- njič naj sc določi pos't-bna stanovanjskn doklada po ključu, ki sledi in ki bi zna- šala letno 230.000 K, skupaj 793.000 K- Tabela za stanovanjske doklade. Za najemnino mescčno do: 40 K . • . . '&> Za iiaicninino niesccno od: 41__ 80 K . . . • 3% 81— 160 K ... 4% 161— 310 K ... 5% 311— 480 K . . . 6% 481— 650 K ... 7% 651— 780 K . . . S% 781— 820 K ... 9% 821— 900 K ... 10% . 901— 990 K ... 11% 991—1070 K ... 12% 1071—1150 K . . • »3% 1151—1240 K . ¦ • H% Za mcsečno najemnino nad 1240 K 15%. Za podnajemnine se vzamc za poa- lago Y> zneska. Minimalna mescčna do- klada znašaj 2 K in drobci, t. j. vinarn sc zaokrožijo navzgor na cele krone. Stanovauja, ki presegajo po stano- vanjski naredbi z dne 25. maia 1921 do- voljcuo število sob, se smatrajo kot lu- ksuzna stanovanja in sc obdačijo dva- kiatno. Istotako se obdačijo dvakratno vsi denami zavodi, dokler nc sezidajo za svoje uslužbence stanovaniske ln'se. Nastanitev novih velepodictii. bodi- si bančnega, industrijskega ali pa trgov- skega značaja naj se dovoli le P°d po- gojem, da zgradi to podjetic ?ak svojl usluzbence stanovaniske hisc^ m nolofti v ta namen od mestnega maßistrata do. ločeno kavcijo. Da se sUinovaniska doklada pravit- no razdeli, izvoli sc izmed obč. odbora posebna kornisija, ki pregleda dotičnc pi'ostore. '^a kateiv jc v stanovanjskih izkazih premala stanarina napovedan:;, in določi vsoto, katcra naj sc obdači. V imenu demokratskih članov obč. od- bora se oglasi k debati obč. odbornik dr. Sedlar, ki povdarja, da so se njegov tovariši le težko odločili za ta nacin ob- dačcnja meščanstva, zlasti Pa javnili iiamescenccv. Demokratski klub je bli odločno proti pr\ otncinu načrtu, ki jc predvide\al za L'ta in leta huuo daveno brcmc za javJie nameščencc tcr nizjc lu srednje pridobitnc sloic Ako je ta načrt oncniogocil, se ni njegov namen, pre- prečiti zidanja novih stanovanj, ker cutl toliko socijaluo, da tisti. ki so pod stre- !io, pripoinorejo do tako potrebnih sta- uovanj oniru, ki žc čakajo mcsece in niescce. Že zavest, da sc začne stano- vaujsko vprašanjc rcšcvati praktično, da sc bo lorcj zidalo, niora zapostaviti nekatere sicer tehtnc principijalnc po- niislekc glede načina obdačenja. To prt bo po novcm načrtu le malcnkostno in sc bo inoralo sklepati o njeni znova vsa- ko lcto, že z ozirom na to, da sc bo sta- uovanjska naredba izpremenila, kar že- li, da se sprcjine v prcdlog. (Sprcjeto.) Pomislek ima pa glede pareele, na ka- teri sc namerava zidati delavska hiša, ki spada proe od bolnišnicc. O tcm go- vori tudi obč. odbornik Prekoršek in po- jasni, da obstoja žc načrt. razširiti bol- nišnico ravno v smer, kjer sc namerava zidati. Obč. odbornik Koren soglasa z na- vedonim pomislckom, nakar sc sklenc, da sc prostor za delavsko hišo določl pozneje. Izraža svoje zadovoljstvo, da po brczplodnth debatah v gerentskem sosvetu pride obč. odbor vendar enkrat do pozitivnih zakljuckov. JSDS klub se pridnižuje predlogu gospodarskega od- scka. Obč. odbornik Rcbck izraža pomi- slckc glede določbc, da morajo nova podjetja zidati nove stanovaniske hise, ker sc lahko zgodi, da bodo zidala v tern slučaju' izven mesta, kar nc more biti z ozironi na novo davčno moč v in- teresu obč. gospodarstva. Obč. odbornik ßizjak ic proti na- meravanemu obdačenju, ki bo zadelo zlasti srednie sloje, je pa za zvišanje uajemninc v novih stanovanjih. NaglaSa tudi, da je okoliška občina ravnotako poklicana zklati in odpoinoči stanovanj- ski bedi, ker se bo dalo le v tern slučaju nckaj doseči. Zadnj'a opazka je očividno zadela voditelje soc. demokratskega kluba, ki so takoj pripravljeni, nalagati tncščanstvu nova bremena tarn, kjer nc cutijo soodgovornosti. Po nekatcrih pojasnilih, ki jih je po- dal sc relVrcnt podžupan Žabkar, se sprcjine predlog gospodarskega odseka z žc navedeno izpremembo ozir. z do- da tkom soglasno. Zastopniki denarnih zavodov so sc že izjavili. da so pripravljeni dati obCini potrebno posojilo. Županstvo se poob- lašča, da stopi ž njimi v stik in-sc pogn- ja glede pogojev. Tudi sc sklen: vsn dela takoi razpisati. Sluča jnosti: Gospodarski odsck prcdlaga, da sc preuredi doscdanja jet- nisnica, katero jc opustilo okrajno sodi- šče, v pet stanovanj za mestne uslu?- bence, pisarniški lokal in arliiv. Adap- tacija jc prcračunana na 200.000 K. ObC. odbornik Rebek povdarja, da nalagamo občini nova bremena, ne da bi niislili 'nit kritje. 0 tako važnih zadevah naj bi ra;e- pravljali prej klubi. Obč. odbornik Le- skovšek jc nwenja, nai se ne odlaša, temveč prezida takoj, ker sc v kratkem času začne mezdno gibanjc stavbinsklh dclavccv, vsled čcsar bo stala adapta- cija pozneje še vec. (Rebek: Boste že skrbeli, da bo več stalo!). Po daljSt debati se z ozirom na stanovanjsko mt- zcrijo prcdlog gospodarskega odseka sprcjnre1. Ponudba Zvczc slov. trcoveev v Cclju za nakup kompleksa ob Kratja Pctra ccsti in Vodnikovi ulici sc odklo- ni, ker se Zvcza nc more zavczati, da bi jcidala takoj in ker zahteva. da bi se v slučaju prodaje moralo izpraznitl stano- vanjc mestnega ekonoma in dovoliti hlevi v njene svrhc. Glede zapora Aškcrčcve ulice za tcžke vozove s>e sklenc. da ugotovi event, potrebo komisija na lieu mesta. Podžupau Zabkar prcdlaga, da sc naj gostilniška obrt strožje nadzira. V liotelu Union sc toči alkoholna pijača v posebnem lokalu celo noč. Javnost se radt teh nočnih lokalov upravičeno Skaiu dalizira. . Obč. od'bornik Rebek prcdlaga, da sc lokal bivšc vojne kuhinje v Vodniko- vi ulici izprazni in preuredi v Ijudsko kuhlnjo, katero bo oskrboval za to že s^stavljcni ženski odbor. Zlasti bo to Stev. 41 N OVA DOBA Straa 3. mogoee, »ko se adaptira jetnišnica v tnrigistratni liisi. Ob 20. uri zakljnči žiiDan občinsko sx.'.o. lnvalidiii dom v Celju. Zadnjc dni *v\o eitali v časopisih netoene vesti. tla st iiiisli ukiniti naš celjski invalidni dom. Kolikor smo mi informirani, se pač dcia Ma to, da se izdatki tudi na tern polju ii-i pamcten naein znižajo ter da sc po- s.tinni invalidni d-omovi v državi morda ,»,ts ukinejo, invalidi pa premeste v on? invalidne dome, ki niso zadostno zase- cieni; pri teni pa na nkinjenje invalid- »ie*u donia v Celjn nikakor ni niisliti. A-utenticno lahko k temu še dostavi- «io, da je pokrajinska uprava, oddele'.-: ?*. socijalno skrbstvo stavila kr. vladi v licogradu predict, da invalidski dom v Celjn ostane ter se v .slučain izkazanc polrebe ukiiie invalidni dom v Rotfaski felatiui. UUDSKO VSEUClLlSČE V CKLJU. Zadnjič je predaval »o davkih* jiad- tmravitelj m". Raiael Dolinšek. V svojein prav zanimivem sovorn je obdelal pre- davatelj postanck zeml.HSke knjige te? vse vrste realnih davkov. To. kolikor Kiliko siihopanio snov je tf. nadnpravi- teli razložil temeljito in prav poljudno. Veselimo sc nadalievanja, ki bo vsc bovalo osebne davščine, katcre botfo zlasti zanmiale tuk. niestne prebivalce PredavanJL' je bilo dobro obiskano. / oziroin na to, da ljudje o davkih splošiu prav malo vedo in pa iz razloga, CU prednaša to snov praktičen vcšeak da včnili zadev, prieakovati je v pondeljei velike^a tedna prav mnotfobrojne ndc ležbe. Občni zbor Ljjudskc^a v^vueiii^ca v Celju se bo vršil priliodnji pondeliek dnc 10. aprila, takoj po predavanjn, v risal nici deške meščanskv sole. Na dnevnen redu je: 1. Potrdilo pravil. 2. Volitev . nove^a odbora. 3. Poroeilo o nabav skioptika; poroccvalec ravnatelj g. Se- Tainik. 4. Slnčajnosti. — Tega občnccca zbora naj se ne ndeležijo samo zastop- niki in zastopnice celjskih kultiiriiih drn- siev. marvee vsaka oseba, ki ima snil- shi za razvoj ter napredek nascga Ljiulskctfa vscučilišea. • Prvo letü delo- vanju se mmiba h koncu. Poskrbimo vs in z vseini moenii, da bo ta naša lepa institueija v prihodnji sezoni 1922/23 Se p.a trdnejših nog ah kot dosedaj in delo- vala vsestransko za splošno naobrazbo. Zakaj? Zato! Pied nieščansko šolo sta se podrla ktošnjo pomlad dva stara visoka topola (jagned), ker so se jima že sušile nekaterc vejc in padajoče pw sirehi in zidn delale škodo na šolskcm poslopjn. Tndi je bila nevarnost, da bo- do moene topolove korenine razffanjaie blizu dreves stoječi eementni ojjrajni jiodzidck. Vsa ta dratfocena popravila pa nikakor ne odtehtaio nadaljnvaa ži- vijenja starih topolov. Sicer je pa odbor Olepševalnega društva sklcnil blizu tarn vsadiri zopet dva mlada topola. Zakaj so se posekalc brezc? Zato, ker so bile r>o{K>lnonia nesimctrično vsajene in na- sprotoyale vsaki lepi ureditvi šolskih sred. Zakaj so se odstranile paradižne jablanc? Zato, toer so bile od krvavc uši tako zdelane, da jih je bilo žalostno pogledati; tndi je bila vclika nevarnost", da se ta silno nalezljrva drevesna knga še zanese na drugo sadno d re vie (jab- lane) po mestn in okolici in polagoma uniči vsc. Kakor že pred tedni omenjeno, bo Olepsevalno drnstvo (načrt je na- pravil odbornik g. Pelikan) ta vrt pred ^Olepševalncmu dništvu v Celju-< 150 Din. Srčna livala! Za jezdni odsek Cel.iskega Sokola se je nabralo v gostilni Beli vol 400 K V gostilni 15a!kan 300 K. livala! Diiaški kuliitiji v Celju je poslala lodbina g. ueitelja Fr. Skozc v Velenju — Karla Holzhaii- serja radi prepovedahe vrnitve v našo državo, ker jc bil iz iste izgnan za do- bo 5 let. — Jurija Iskraca iz Frankolo- vega radi beračenja. — Josipa Očka iz Celja radi tatvine ter ga oddala dr*. pravdnistvu. — Ignaca Kozovinca. hlai»- ca pivovarne Lasko, radi poneverlu\ ker je za pivo prejeti denar v zncsku 125 Din v veseli družbi zapil. Izgnan iz države. Feliks Just iz Bo- rovelj na Koroskem, svoječasni lesni trgovec v Savinjski dolini, radi goljufije predkaznovan, je due 31. inarca tl. ob priliki privedbe na policijo zbežal. Fsti jc izgnan iz Kraljevine SHS. Obeinstvo se opozarja, da mu pri event, sklepanju lesnih kupeii ne nasede. Splošna organizacija vo.inih invtall- dov, vdov in sirot za Sloveniio poverje- nišlvo Celje daje s tern slavnemu občTn- stvu na znanje, da bo priredilo prihod- nie dni nabiranje darov za svoje najpo- trebnejše člane in članice, ki danes vsled krivde naše vladc — stradajo. Država pobira invalidski davek zelo tocno, paC pa nc spohijujc svojih dolžnosti nasprotl največjim reveien; izmed revežev. V'kljub miljonom invalidskega da\ka, Ivl se danes steka v državne blagajne ne do- bivajo niti invalidi niti vo.ine vdove in jsirote že vee mesecev še tiste že itak majline pokojnine. Bližajo se velikonoC- ni prazniki, vsled tega sc jc tnkajšnje poverjeuištvo odločilo apelirati na vsa usmiljena srea, da z odprto roko podp!- rajo to njeno delo, ter tako priskjčijo na ponioč in tako pripomorejo tndi težko prizadetim vojnim žrtvam. da vsaj pri- bližno uživaio veselc obCMitke Veliko- noC'uili |)raznikov. Turistika in sport- Klub slovcnskili kolesarjev v Celju lUiznanja, da se vrši v soboto, due 8. t. mi. ob 20. uri sestauek Clanov kluba (go- stje dobrodošli) v prostorih hotela Krona. Sestanek je velevažen za vse sportnike, kolesarje, motocikliste in avtomobiliste in prosimo. da se istega gotovo vsi n- deleže. Koniur je napredek voznega spoT- la na sreu, ta sigunio ne bode jnanjkal- Odbor. Najstare.iši iiarodni sportui khtb, je v Celju klu-b kolesarjev. Obstoji od leta 1903. Koliko je imol klub v petnaistih le- tih svojega obstoja pod nemškini gospocT- stvom v Celju prestati, ni treba puvdar- jati. Omenjamo lahko samo, da je bila edino le zasluga naših prvoboriteljev, da se drnstvo ni razpustilo ali pa od sebe razslo. In sedaj, ko živimo v svobodni domoviui, naj bi bila častna naloga vsa- kogar, kateri zna voziti s kolcsoni, itio- tociklom ali avtorn, da pristopi kot clan k tciuu kolcsarskemu klubn. kateri je sprcjel v svoj program, združevati vozni sport t'er člane s predavanii o tehnikl vozil, sportn v obče ter higijeni tega sporta poncevati. Prijave sprejema Vr- govina F. Kramar, na Kralja Petra cestl, Brivnica F. Krajnc, na Olavnem trgu m mehanicna delavnica Jos. Rojc v Prc- šernovi ulici.. V nedeljo, 9. aprila se vrši na gla- ziji nogometna tekma med Sportnhn klu- bom Celje in Atletiksportkliibom. Zacs- tek ob 3. uri popoldne. Clanoni Slov. plan, društva nazna- njamo. da so izkaznice za leto 1922 d.o- šle, ter so članom pri celjskem odseku Sav. podružnice SPD na razpolago. Cla- narina 24 K, vstopnina 6 K. ustanovnina 400 K. Kdor želi izkaznice oz. na novo vsfopiti v druStvo, naj se oglasi pri pod- pisanem odseku (pisarna dr. Hrašovec), ali g. Krajncu pri Zadružni Zvczi. Celj- ski odsek Sav. podružnice SPD. Praška Slavia je v ncdelio poraziia naimočncjšc ncmško nogometno društvo, S. V. Fürth z 4:2 (2:1). Zdravstveno stanje kralja Alek- sandra je nekoliko boljše. Ker pa je veeraj ituel nekoliko zvišano tempera- turo, danes še ni smel zapustiti sobe. Dan kraljeve poroke je deiinitivno do- ločen za četrtek 1. jun. Poroka se bo vršila dopoklne v Saborni cerkvi. Kraljev grad na Bledu. Posebni oa- bor, ki se je sestavil pod predsedstvoin dr. Danila Majarona ter si izbral za ča- stnega predscdnika pokr. nam. g. Mn- barja, je kupil krasno Windiscligrätzovo vilo s parkoni na Bledu, da jo poklom kralju kot slovenski narodni dar ob pri- liki njegove poroke s princezinjo Marijo. Kraljevski par bo prebil svoie medene tedne na Bledu. Z Bleda bodeta kralj In kraljica posetila razne slovenske kraje ter je predvideno, da obisčeta med dru- gim Dolenjsko in pa Stajersko. Za dalj casa hooe kralj obiskati s svoio sopro- go kopališče Rog. Slatino, kjer je kot m!ad princ prebival več tednov. All ni odpomoči? Znan nam je slu- caj učileljice na Slovenskem ^tajer- skem, ki ima 28 službenih let. Vsled te- žke bolezni je morala lani med solskim letoni nastopiti bolezenski dopust, iz ko- jega se še do danes ni mogla vrniti, ker je njena bolezen tako težka, da sploh ne more iz postelje. Ker njen dopust prese- ga že sest tnescev, so ji bile ukinjem- doklade in tako tlobiva težko bolna go- spodična, ki je službovala 28 let po šo- lah na deželi, danes 1100 K mesecne place. Prosila je že o Božiču za stalno upokojitev, ki je še pa do danes ni do- segla. Znani pa so nam tudi slučaji, da se je brez težkoč penzijoniralo učiteljice, ki so se poročile ali take, za koje ni bilo prav prostora. Naj gospoda v Ljubljani ne misli. da smo slepi in mutasti vsi, ki suio tostran Save. MolCali smo dolgo .časa, odslej bomo razkrivali vsc take rane, ki nam jih zadaje Ljubljana! 2ivl- mo v časih, ko demonstrirajo in štraj- kajo ljudje, kojim 1000 kron koinaj za- došča za par dni, duševni dclavec pa naj po dolgolerncm službovaniu v službi naroda pogine na cesti ali pa naj grc prosit lniloščine poinctaOa na cesti, ki se ga inorda nsmili! Razstava slovenskih ročniu del v Beogradu. 5. tin. je bila v prostorih Zeuskega kluba otvorjena razstava slo- venskih ženskili ročnih del. Najbolje so zastopana čipkarska dela domnCe indn- strije. Kakor iiam iavlja clelegacija rnini- strstva fuianc v Ljubljani, so takse na objave proste vse rcklatne. ki se naha- jajo izložene v kavarnah, gostiluah, ko- lonijalnili, dclikatesnih in drugih obra- tovalnicah, kakor tudi one izložene v zatvorjenih mestih (lokalih). Šoštanj. V sredo 29. marca so nas |)osetili vrli Slovcnjgradcani s svoihn salouskim orkestroni in pevskim druSt- vom. S koncertom, katerega so pri nas priredili v proslavo 70-letnice skladate- Ija Vilharja, so nam nudili izreden uži- tek. Ne vemo, komu naj daino prcdnost, ali nciunorno svirajočemu orkestru, ki je dodal po izčrpanju sporeda še ncbroj krasuih komadov, ali solistoma (tenor in bariton), katera sta morala vsied na- vdušenega aplavza tudi dodati par mič- nih solospevov, ali pa moškemu zboru czir. kvartetu. Vse se nam je nadvse do- padlo, vse je bilo polno hvale nad požrt- vovalnostjo nasih sosedov in vse želi, da bi nas zopet posetili. kadar boste imeli priložnost. Vedno nam boste dobro došli in žc sedaj sc veselimo na Vaš zo- petni poset. Udeležba je bila povscm za- dovoljiva, kar znači veliko potrebo takih koncertov. Na teni mestu bodi izrečenn vsem prirediteljem srčna zahvala! Na svidenje! AntiseptJčito1, Čisteče, osvežujoče, oživljajoče in krepčujoče deluje lekar- narja Fellerja prijetno dišeči »Clsafluid1«, mnogo močnejši in boljši kakor franco- sko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega tclcsa, kakor tudi kot kosmgtf- kum za negovanje kože, las in ust, sko- zi 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklen?- ce ali 1 špecijalna steklenica z zamotom iji poštnino za 72 K pošilja: F. V. Fellcj, Stubica donja, Flsatrg št. 356, Hrvat- sko. dc Lastnica in izdajateljica: Zvezna tlskarna v Celju. Odgovomi urednik: Llc. Edvard Simnlc. TisSka: Zvezna tlskarna y Celhi. LEPOTA kože, obraža, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo z razumno nego lepote doseči. Tisočera pripozuanja so dospefa iz vseh dežel sveta na lekarnarja Fellerja: ,ELSÄ' LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše »milo lepote«; 4 kosi z zamotom in poštnino K 120'—. ,Elsa' obrazna pomada odstrani vsako neči- stost kože, solnčne pcge, zajedance, na- bore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 kron. „ELSA" TANOCHiNA POMADA 2A RA&T LA5 krepi kožo glave, preprečuje izpadanjc, loinljenjc in cepljcnje las, zapre- čuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porce- lanasta lončka z omotom in poštnino 80 K. P^odaja?cl ako naročijo najmanj 12 kosov od jcdnega predmeta, dobe popust v naravi. RflZNO. I-ilijno mk-ko 24 K, Brkomaz 10 K, nnjfiiicjSi Hega-puder dr. Kluijürja v veliklh orig. Skatljiih iü K, najfincjäi Hega zobni praSck v patent škjitl/Hh V) K, pudcr 7.n gospe v vrečlcah 8 K, zobni praSok v Skat- ljah 12 K, v vrečlcah 8 K, Saclict dišavc za pcrllo 12 K. Schampoon zalase 8 K, rumejiilo 121istkov 1KK, naj- fincjšl parfim za 18 In 60 K, moCna voda za läse ö0 K. Za tc rnzne predmcte sc zamot In poätnina posebej raCiinn. EUGEN V. FELLER, lekarw STUBICA Dolnja, Elsa trg št. 356, iiivaško. 300 steklenic raznih vrst (polliterske, literske, butelj- ne) se proda. Kie, pove uprava lista. Rszširjajte „Now Dobo"! Stran 4. ..-.»-N Q-^JL^PiLSLA"~~~~ ':¦'¦'•'• 41- POSOJILNICA V CELJU Ustanovlj ena leta X88O. v lasini pa la či MARODMDOM Rezervni fondi in wi*- na ordinira. c Ako želete imeti dobro 3—3 kupite \ pri ; Alojziju Mihelcic c W|lln Tvornica klobukov 9ilim ffaneb Zagreb, G^nriuličav^ 21. Priporočam gg. trgovcem in klobučarjem prvovrstne klobuke iz volne (Wollfilze) v vseh fazonah po najnižjih cenah. V zalogi imam vsakovrstne štumpove ter vse priprave za izgotavljanje klobukov. Najcenejši vir za nabavo klobukov in klobučarskih potrebščin. 367 1 Dve roladi gospodicni želita dopisovanje z eiiakima gospodoma. — Naslov v upravi lista pod »Majda« in »Silva«. 365 Proda se dobro ohranjena dvovppežna hočijo. Naslov v upravi Nove Dobe. 4—1 Ucenec se sprejme v trgovino z barvami in gumijevimi izdelki Z« Ki*ajvic Celje PreSernova ulica St. 5. 362 1 Potnik znan na Spod. Štajerskem, Prekmurju in na Dolenjskem Kranjske se takoj sprejme. Naslov v upravi lista. 363 Ion sir rudeče, bizeljsko priporoČa Erece&PlolmtQ iCelir SUfCNO 82 50—12 ppistna čsiko za moske in «oSneno za zenske obBeke in razno uroanufak- tupo kupite i*ac8i direktrteya importa po Čudovito nizkih cenah samo v velefpgovini in razpošiljalnici R. Stermeckij Celje« H I . ,: 126 50-10 5""""ij' IP VSEH VRST ______ ll^Li PRIZHANO SOLIDNA POSTREŽBA FR9N30 FflGflHEL - CEL3E Gosposka ulica 26. Naztta^flo. Vsem trgovcem, modistkam in cccnj. občinstvu naznanjam, da scm otvori! zalogo s Kloimki in slamniRi v Celju, Gosposka ulica St. 4. 45—7 "Frauc Cexar, tovarna klobukov in slamnikov vDomžalah I Vedno TIno onglešho blago u zalogi 1 I l Matts Zabukošek l \ krojaškl niojster, Cankarjcva ulica 2 I ^L izgotavlja vsakovrstne obleke^ ^^^ tofno in solidno. ^f Raznovrstne lovske pitške, naj- modernejše in najfinejše izdeluje slovenska puškarna Janko Sos*nik v Boi*ovljah -- Avstrija« Uvozno dovoljenje preskrbljuje tvrdka 317 sama. 10-6 190 Pnporoča se 10~5 JonlfQ BoŽiČ, Celje p— zraven gostilne nBraitiiborif. -^ Špecerija, kolonijalno blago in dež. pridelki! Cene ztnerne. PoKtrežfaa točna. / flndrej Oset^ 332 maribor ™-4 ] flleksandroua c. 57 telefon 88 I trgovina x deželnimi pridelki, I drvmi| preinogom ter vinom / sc piiporoča za nakup in prodajo po j '> najugodnejših cenah. C ,! Brzojav: Andrej Oset Maribor. I ------— i (-, nonsi«inr*i"i iMiVi--------—... --------— ^ ^.. , * Veliko skladište ' PliSa mcqueta, tkanina za pokučtvi), afriqua, strune, federa, gradla za ma- drace i rolete, jute, platna, čavala te svih tapetarskih potrebšlina ruid.'^ 4-4 nz najnižje cijcne «J. OlVIESRZiO X DRUG Zagreb, Petrinjska 3, dvor.Telefon 21-83 Na malo! Na veliko! prazni ali opremljeni, v mesta aii okolici, iščem; če mi pa kdo odstopi celo stanovanje. kupim tudi pohistvo. Naslov v upravništvu. 360 2-1 Vaša želja imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpoln'ena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke Suttnep. Prihranite si popravljanja in tudi jezo. Najfinojš8 ure iz nikla^srebra^ula, zlata itd. Nsročne uve. 228 13—5 Bogata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata in srebrr* vsake vrste. Zahtevajte cenik s siikami do Tvorniske tvrdke H. SUTTNER Ljubljana šfi. 9S3. PoŠljite samo 1 dinar za stroškc, ako i?e!ite, da se Vam pošlje brezplačno velil