yl!
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I 0M LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING,* JUNE 2, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
KONCEM TEDNA
o bili vojni strategi v Washingtonu mnenja, da bo ^oče Nemčijo ponižati z splo-11,1 napadom zračne sile, to se ?vi> z bombardiranjem nemih mest in industrijskih sre-na velikem obsegu. Zdaj so lačnega mnenja namreč, da !'Wore premagati Nemčijo sa-J.8 tem, če udarita na evropsko 1,10 angleška in ameriška ar-p' Zato je pa treba časa in ;lpl'av. To se bo doseglo, ako ^ kar največ pomoči Angli-se bije z Nemci, dokler ne ^gleško-ameriška morska in sila, industrijska produk-|a 'n sirov material tako velik, kos Hitlerjevi kontinen-sili. .
Ameriki so do-naročilo iz Moskve, naj med Amerikanci za F* V ta namen naj kolikor podpirajo razne fašisti-, 0l'ganizacije. V istem času ^Pomagajo ustvariti kolikor j mogoče stavk ter razdra-,zatnorce češ, da se jih pre-h uPošteva pri obramben ih
^ bo
uski poslanik v Wash-.'"Stonu,
Oumansky, zahteval strojev a Rusijo, mu bo f'ska vlada najbrže pokaza-,.1Sianje nekaterih ruskih ča-;.'s°v. ki so nedavno tega pi-nobene vrste strojev, •''h ruski inženirji in tovar-mogle izgotoviti." PETERI vladni uradniki so to, da se pošlje, francoske-^eralu Weygandu v Afri-trebščine,
rugi pa so odlo-Ij.^ti temu. Oni, ki so za to, Ada se take pošiljat ve lah-> ustavijo, če bi se videlo, .I1 dobivajo v roke Nemci ter l Pomoč iz Amerike dala ' ^ndu večji odpor proti j i Cem. Oni pa, ki so proti po-: ,.Vam trdijo, da bodo Nemci ^toliko časa, da bo dospelo r'ko dovolj ameriškega bla-su^ar bodo vse skuhaj po-Glede tega se bo odloči-{ ^ pride natančno poročilo o j^u od ameriškega poslani-eahya iz Francije.
J°SLOVANSKA armada ni J'a zajezila Donave pri že-!, vratih, kot se je prvotno ^'o, ampak pri Novem Sa-: Etično je bila stvar slede-I Jugoslovanska armada je JHla pod železniški most if Donave pri Novem Sadu j naloženih s cementni-siJ^. Potem je pa most raz-Vsled tega je bila Do-] 'n Šest tedno neplovna, radi jC ^ niso mogli Nemci pripelji Homunije najmanj 240,-; > olja.
^OMISTI računajo, da bo i ^ugi polovici letošnjega rodukcija za civilne '!] ne in obenem ž njo bo y tudi zaposlenost. Vzrok bo pomanjkanje surovega ki ga zahteva obram-. '^dustrija.
r preiskuje pošiljke ame-^ega blaga, ki gre iz Zed. 4 L ,v Južno Ameriko, od tam ^ pot preko Japonske in •J* v Nemčijo. To blago je Vedano izvažati v Rusijo I ^ Japonsko, ni pa prepove-v Južno Ameriko.
--o-
L Odpotoval
Tomšič iz 15918 Whit-^ ^d. se je podal za par t \ v v kopališče Mt. Cle-
Mich.,
v svrho zdravlje-
Slavnost v počast Iv. Zormanu je bila popolen uspeh
V soboto večer se je vršil v Slovenskem društvenem domu slavnostni banket v počast pesniku Ivanu Zormanu. Dvorana je bila ta večer mnogo premajhna in oni, ki so došli pozno, so morali čakati na sedež. Po okusni večerji je odprl program neumorni naš kulturni delavec Jim Rotter, ki je predstavil slavljenca. Moški zbor Slovan je zapel <pesniku v pozdrav, nakar je gdč. Agnes Godec deklamirala izrazito dekla-macijo, besedilo Mr. Rotterja.
Kaj ljubek je bil prizor, ko je izročila gdč. Angela Kern g. Zormanu pet cvetk: rožmarin, nageljček, roženkrat, šmarnico in vijolico, vsaki dajoč svoj pomen. Nato so izročili slavijen-cu krasno, v belo usnje vezano spominsko knjigo kot dar eu-c lid ski h Slovencev.
Zatem je Mr. Rotter izročil vodstvo programa g. Ivanu To-mažiču, slovenskemu trgovcu iz Grovewood Ave., ki je zelo spretno vodil program in dajal Euclidčanom priznanje, ker so prvi prišli na lepo idejo, da se da priznanje narodnemu delavcu še za njegovega življenja in ne šele po smrti.
Nato je poklical k besedi eu-clidskega župana Kenneth Simsa, ki je rekel, da je Ame-ka .zgodovina raoi-ki žena, ki so se naselili iz raznih krajev in s pridnimi rokami gradili Ameriko. Čestital je Slovencem na njihovem Ivanu Zormanu, ki je z besedo in pesmijo
Vsa oljna industrija je v oblasti Ickesa
Washington. — Predsednik Roosevelt je imenoval notranjega tajnika Ickesa za absolutnega bossa nad $10,000,000,000 vredno ameriško oljno produkcijo. To se pravi, da bo Ickes absolutni diktator nad razvažanjem in uporabo olja in gazolina in da bo vlada gledala v prvi vrsti na to, da olja in gazolina ne bo zmanjkalo za narodno obrambo. Oljne družbe niso nič kaj zadovoljne s tem, zlasti ker je Ickes poznan kot človek, s katerim se ni šaliti.
Zdravje bivšega kajzerja je boljše
Berlin, 31. maja. — Iz Door-na, Nizozemska, se poroča, da je bivši cesar Viljem prestal nevarno krizo in da se mu je obrnilo na bolje. Več dni so ga morali umetno hraniti in najbližji sorodniki so se bili zbrali okrog njegove postelje, boječ se najhujšega.
Glasovanje pri Chase Brass
V sredo se bo vršilo glasovanje 1,400 delavcev pri Chase Brass and Coper Co. v Euclidu. Glasovanje bo določilo, če je večina delavcev za unijo ali ne. Unija bo zahtevala 10c pribolj-ška na uro za vse delavce, najmanjšo plačo 75c na uro, zaprto delavnico in plačane počitnice.
Vile rojenice
Pri družini Mr. in Mrs. Charles Koman, 1124 E. 77. St. so se v petek večer ustavile vile rojenice in pustile osem in pol funta tdžkega sinčka-prvoro-jenčka. Materino dekliško ime je bilo Rose Lekan. Srečna mamica in dete se prav dobro počutita v Mount Sinai bolnišnici. Naše čestitke!
budil narodno zavest med nami.
Zatem je govoril clevelandski župan Mr. Blythin, ki je čestital slovenskemu narodu v tej novi domovini, da v času, ko ves svet govori o bojnih pripravah, najde čas, da slavi kulturno delo. Čestita Slovencem ne na časti in moči, ampak na duševni veličini in srčnem bogastvu, katerega vzor je pesnik Ivan Zor-man.
Sodnik Frank J. Lausche je v lepo vezani besedi izražal veliko in srčno vez, ki je spajala njega in Ivana Zormana že od mladih let. Pri njem, pri Zormanu, se je učil Frank Lausche slovenske besede in pri njem je vzljubil slovensko besedo in pesem. Politiki mislijo, da delajo za narod, je rekel podnik, toda ti niso nič v primeri s tistimi, ki pišejo in pojo narodu v srčnih strunah. Tukaj smo zbrani raznih prepričanj, toda vsi v eni misli podajamo roko Ivanu Zormanu, ki ne zahteva od nas nič drugega kot da pojemo slovenske pesmi in ostanemo zvesti Slovenci.
Govoril je inženir g. Ivan Hočevar, ki je v poljudnih besedah pripovedoval, kako ga je v mladih letih uči! g. Zorman glasbe in ga vzpodbujal k ljubezni in ijpoitovan j u <1<j .slovenske besede.
Za njim je govoril konzul dr. James W. Mally, ki izraža čestitke g. Zormanu kot uradni zastopnik Jugoslavije in mu čestita v imenu poslanika dr. Fo-tiča iz Washingtona.
'Zatem sta zapeli ga. Josie Lausche-Welf in gdč. Mary Udovič nekaj veselih pesmi. Spremljal ju je na klavir dr. William J. Lausche, tudi nekdanji Zormanov učenec. Narod je nagradil ljubki pevki z gro-movitim aplavzom, da sta morali ponovno nastopiti. Njiju petje je narod užgalo do nepopisne radosti, saj ju tako redko sliši, a še vedno tako rad posluša njiju lepe glasove.
Poklicani so bili še k besedi: Frank Segulin, župan bele Ljubljane, g. John Gornik, gl. tajnik SDZ, g. Janko N. Rogelj, predsednik SND na St. Clair Ave., g. Josip Plevnik, prvi "ljubljanski stric," ga. Frances Rupert, prva ljubljanska teta, ga. Frances Klein, ki so vsi iskreno čestitali g. Zormanu.
(Dalie na 3 strani* _____
Sabotaža je najbrže vzrok silnega požara v New Jersey
Jersey, City, N. J. 31. maja. Silen požar je danes divjal v skladiščih in na pomolu v tem pristanišču, ki je uničil dva visoka skladišča s žitom, 15 naloženih bark, tri pomole, razna skladišča in ograje za klavno živino. Požar se je bil razširil preko štirih blokov ob vodi. Plameni so švigali več sto čevljev visoko, ko je začelo goreti olje, kav-čug in žito.
Nekateri sodijo, da je požar povzročila sabotaža, ker priče izpovedujejo, da je začelo goreti na več krajih obenem. Ameriška tajna policije je šla takoj na delo in preiskuje.
Goreti je začelo v krajih, kjer so spravljene ogromne zaloge živeža in drugih potrebščin za Anglijo. V skladiščih jte bilo na tisoče ton žita za Anglijo in v ograjah se je nahajala klavna živina, tudi zamenjena za Anglijo. Na uničenih barkah je bilo za 40 vagonov izgotovljenega kavčuga.
Najprej je požar uničil skladišče za žito, ki je bilo 8 nadstropij visoko in do vrha napolnjeno. Tri uro kasneje se je zrušilo drugo enako skladišče, večinoma napolnjeno s koruzo. Sij od gnja se je videl 100 milj daleč. škodo cenijo na $25,000,000. -o--
Roosevelt bi rad pridobil
Japonce od nacijev
Washington. — Kdor je poslušal zadnji Rooseveltov govor, je lahko opazil, da ni niti enkrat omenil Japonske, niti njene priklopitve k osišču. Med politikarji se sodi, da je to Roosevelt storil z namenom, da ne razdraži konzervativne japonske stranke, ki dobiva premoč nad vojaško stranko na Japonskem. Roosevelt upa, da se bo Japonska ločila od osišča in sodelovala z Zed. državami, kakor hitro izgubi vojaška stranka večino.
—-o--
Nov grob
Včeraj popoldne je umrl po dolgi bolezni splošno poznani Jakob Lunder, star 69 let, stanujoč na 5G03 Dibble Ave. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Čas pogreba bo naznanjen pozneje.
Pogreb Stianleya Kromarja
Jutri zjutraj ob 8:30 se bo vršil pogreb Stanley Kromarja iz pogrebnega zavoda A. Grdi-na in sinovi v cerkev sv. Vida.
Nemci so pustili Iraq Angležem
Angleži morejo dobiti vsa oblačila samo s kuponi
London, 31. maja. — Angleška vlada je izdala strogo odredbo pri nakupu skoro vseh oblačil. Samo pokrivala in pa otroške obleke so izvzete. Vsaka osebo dobila 66 kuponov na leto, s katerimi lahko dupi obleko, čevlje ali perilo. Gotovo število kuponov je potrebnih za vsako oblačilo, ne glede na ceno istega.
Za žensko obleko, na primer, bo treba dati 11 kuponov, pa naj stane ta obleka $1.95, ali $50. Za moško srajco bo potreba dati 8 kuponov. Za celo obleko bo potrebnih 26 kuponov. In ker dobi vsaka oseba samo 66 kuponov na leto, bo morala paziti, kaj bo kupila ž njimi. Ako bo hotela, na primer, ženska kupiti 6 oblek, vsaka po 11 kuponov, ne bo mogla v enem letu kupiti nobene druge stvari v obleki, niti nogavic, ali čevljev.
Angleški narod je sprejel odredbo mirno rekoč, kar mora biti, mora biti. Nekaterim je edino žal to, da si niso prej nabavili zaloge, toda vlada je delala vse tajno in nihče ni pričakoval kaj takega.
Glavno mesto Bagdad je zaprosilo Angleže za premirje, ki so ga ti dovolili ob šestih zvečer v soboto. — Nemška letala, ki so bila prišla na pomoč nacijski stranki v Iraqu, so v vsej naglici odletela iz dežele.
KRETA JE REŠILA ANGLEŽEM MEZOPOTAMIJO
Prva ladja z ameriškimi živili dospela v Anglijo
London, 31. maja.—Anglija je dobila prvo ladjo, napolnjeno z živili iz Amerike pod novo posojilno postavo, to se pravi, da je živila nakupila ameriška vlada, odpeljala jih je ameriška ladja.
S to prvo pošiljko je dospelo 120,000 funtov wiskonsinskega sira, 1,000 ton moke in 4,000,-000 jajec. Sam minister za prehrano, Lord Woolton je prišel na ladjo in je z veliko slastjo jedel ameriški sir, ker ga v Angliji zelo primanjkuje in se ga dobi le na karte. Minister ga je na mestu pojedel toliko, kolikor ga je določeno za ena osebo ves teden.
-o--
Številne cestne nezgode ob praznikih
New York. — Na Spominski dan je umrlo v Ameriki nasilne smrti 240 oseb in sicer več kot polovica teh v avtnih nezgodah. Računajo, da bo v petek in soboto več kot 500 prometnih nezgod s smrtnim izidom v Zed. državah.
London, 31. maja. — Nemška letala, ki so bila prišla na pomoč revolucionarni vladi v Iraqu, so naglo odletela iz dežele potem, ko je zbežala vstajniška vlada premierja Gailani. Ta je bil po navodilu iz Nemčije odstavil regenta Emirja Abdul Ilaha in hotel izročiti deželo in zlasti pa vsa oljna polja Nemcem. Armada in meščanstvo v Bagdadu je po begu premierja prosilo Angleže za premirje in povrnitev regenta na vlado. Angleži so korakali od treh strani na Bagdad in prisilili vstajniško vlado k begu. Angleške čete so že vkorakale v Bagdad in tako vzeli Iraq, ki je bivša Mezopotamija, iz rok Nemcem, a oljna polja, ki jih obratuje am-gleški kapital, so rešena za Angleže.
Pobegli premier Gailani, ki
Angleži so prepustili Kreto Nemcem
je
strmoglavil vlado regenta Ilaha 4. aprila in začel vojno proti Angležem 2. maja, je zbežal v Perzijo. ž njim je odšel italijanski poslanik s svojim štabom in Hitlerjev zaupnik dr. Fritz Grobba.
Poročila zatrjujejo, da je pobegli premier odpeljal s seboj tudi šestletnega kralja Feisala II, da ga bo imel kot talca v bodočih pogajanjih z Angleži. Toda ta poročila niso uradno potrjena.
Angleški viri sarkastično kažejo na dejstvo, da je premier Gailani raje pobegnil v Perzijo, kot bi šel v Mosul, kjer so nemške čete. Angleži trdijo, da premier ne zaupa dosti v nemško varstvo v Mali Aziji.
Ko bodo Angleži napravili red v Iraqu, katera država je bila od časa prve svetovne vojne pod angleškim pokroviteljstvom, bodo udarili na nemško zračno silo, ki se je ugnezdila okrog Mozula.
Dejstvo, da Nemčija ni mogla zavzeti otoka Krete v par dneh, je rešilo Angležem Mezopotamijo. Hitlerjeva zračna sila je bila tako zaposlena na Kreti, da ni mogla iti na pomoč revolcionar-ni vladi v Iraqu in tako so prišli Angleži v posest Bagdada.
Angleži priznajo, da bo izguba otoka Krete zelo prizadela angleško oblast na Sredozemskem morju. Nemci bodo imeli od Krete samo 200 milj do Libije. Od tukaj bodo lahko napadali ostala tri glavna angleška oporišča v Sredozemlju: Ciper, Aleksandrijo in Malto.
Toda bqj za Kreto, čeprav brezuspešen za Anglijo, ji je omogočil, da je počistila nacije iz Iraqa, pripravila obrambo za napad na Suez iz Libije in da so se angleške čete, ki so se borile na Grškem, odpočile in se izno-va opremile.
London, 1. junija. — Angleška armada je prepustila otok Kreto Nemcem in Italijanom po 12 dnevnem pravem mesarskem klanju za posest tega grškega otoka. Vojni urad istočasno naznanja, da se je posrečilo kakim 15,000 angleškim vojakom zapustiti otok in doseči Egipt. Najbrže so zapustili otok šele včeraj. Trdi se, da je Anglija rešila nekako polovico svoje armade na Kreti.
Angleško vrhovno poveljstvo priznava, da je bila nemška zračna sila prevelika in da so imeli Angleži velike izgube, a da so imeli Nemci in Italijani še večje. Angleži priznavajo, da njih armada in bojna mornarica ni bila kos nemški zračni sili, ker ni imela dovolj pomoči od svojih le-
tal, ki so morala operirati iz Egipta.
Tako je dosegel Hitler prvo zmago s svojo zračno silo proti bojni mornarici. Angleži priznavajo, da preti zdaj velika nevarnost Suezu, obenem pa ta
Hitlerjeva zmaga na Kreti doka-
zuje, da je tudi angleško otočje
v nevarnosti, katerega sama mornarica ne bo v stanu ubraniti.
Koliko vojakov je izgubila Anglija na Kreti ni znano. Tudi najbrže ne bo prišlo v javnost, dokler bo trajala ta vojna. Priznajo pa, da so izgubili pri Kreti tri križarke, štiri rušilce in da je bilo poškodovanih več drugih bojnih ladij po nemških bombnikih.
S Kreto je izgubila Anglija enega svojih petih oporišč za
Nemški admiral, Hessov prijatelj, izvršil samomor
London, 31. maja. — Iz Norveške so prišla poročila, da se je ustrelil nemški admiral Bohn, vrhovni poveljnik nemške mornarice na Norveškem. Samomor je izvršil v Grand hotelu v glavnem mestu Oslo in sicer kmalu potem, ko ga je obiskal načelnik nemške tajne policije, Heinrich Ilimmler.
Poročila zatrjujejo, da je bil admiral Bohn največji prijatelj Rudolfa Hessa, ki je 10. maja zbežal na škotsko.
Nadaljna poročila tudi zatrjujejo, da je Hitler ukazal are-tacio profesorja dr. Karla Haus-hoferja, ki je bil znan kot eden najplivnejših Hitlerjevih svetovalcev. Tudi ta je bil velik prijatelja Rudolfa Hessa.
-o-
Strela je udarila v sušilno žico
Wooster, O. — V četrtek večer je strela udarila na dvorišče Jerry Crafta v bližnj.em Mil-lersburgu in sicer v drog, od katerega je napeljana žica za* sušenje perila. Po žici je švignila strela proti hiši in tam ubila 15 letno domačo hčerko Helen. Njen oče, ki je stal poleg nje, je bil močno obžgan.
-o-
V konfinacijo gredo na-daljni tujci
Washington. — Zvezni generalni pravdnik Jackson je naznanil, da so ameriške oblasti prijele nadaljne nezaželjene tujce v vzhodnih mestih. -456 nemških in italijanskih mornarjev je zdaj na potu v konfinacijo v North Dakoto in Montano.
mornarico v Sredozemlju. Zdaj ima še otok Ciper, Aleksandrijo, otok Malto in trdnjavo Gibraltar. Vojaški strokovnjaki trdijo, da je bilo Nemcem lahko zavzeti Kreto, ker so operirali njih bombniki iz Grčije, komaj 100 milj daleč, medtem ko so imela angleška letala iz Egipta 500 milj poti. Ako bodo hoteli zdaj Nemci napadati Egipt, bodo imeli iste težkoče s svojimi letali.
Kot trdijo poročila, je bilo že tretji dan boja za Kreto jasno, da ga Angleži ne bodo ubranili. Tretji dan so namreč Angleži vzeli svoja letala s Krete in jih poslali v Egipt. V tem so pa imeli Nemci za napad najmanj 1,000 letal, ki so noč in dan bombardirali otok ter ga pustošili. Kot trdijo poročila, ni v mestu Canea niti ena hiša ostala cela.
ZA V LETALO BO ŽE DOBER
Chicago, 11. —,Floyd H. Vasey je prišel k nabqrni komisiji, kamor je bil poklican, da izpolni vprašalno polo za vojaško službo. Povedal je, da bi šel najraje k letalcem. Uradnik mu je rekel, da bo najbrže malo premajhen. Vasey je star namreč 25 let, toda je visok komaj 3 čevlje in tehta 60 funtov.
—--o-
Važna seja
Nocoj ob osmih se vrši redna seja društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. Po seji pa bo nekoliko medsebojne zabave. Asesment se bo pričel pobirati ob 6.
Vlada je vzela baker v svojo oblast
Washington. — Vlada je odredila) da prevzame vso produlc-cilo in uporabo bakra v svoje roke. To je potrebno radi tega, ker se vlada boji, da bo do konca leta začelo primanjkovati te kovine. Zato bo vlada gledala na to, da jo bo v prvi vrsti dovolj za cbrambeni načrt.
-o-
Odšel k letalcem
V soboto je odšel k letalske-mulforu mladi Freddie Križman, sin poznane Matic Križmanove družine, 6030 St. Clair Ave. Letalski kadet je imajo svojo šolo v Oklahoma City, Okla., kamor je odpotoval Freddie danes zjutraj iz Columbusa, O. želimo mu vso srečo in zdravja!

^^Lipd^^^ ^^^^^^^^	^^	^^^^^^
il fo. 128

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
IU7 St. Clair Avenue
Published dally except Sundays end Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcth: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year 8ingle copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
BESEDA IZ NARODA
i — » ■—............................
Ob zaključku šolskega leta
No. 128 Mon., June 2, 1941
Akcija o pravem času
Na Spominski dan je radio naznanjal, da se je pri vseh javnih napravah, zlasti pa onih, ki so važnega pomena za deželno obrambo, postavilo straže, ker se je pričakovalo sabotaže. Naj je že bilo kaj na tem ali ne, vseeno pa to znači, da je ameriški vladi dobro znano o močnih organizacijah v tej deželi, katerih naloga ali namen je, okrniti našo obrambo in pa pomoč Angliji. To lahko postane še zelo nevarno in morda celo usodepolno za Zed. države. Diesav preiskovalni odbor je razkrinkal mnogo teh tujih agitatorjev in bodočih sabotažnikov, a vlada ne stori ničesar, da bi se jih zatrlo. Mnogi so se celo norčevali iz Diesovega odbora češ, da dela iz komarja slone.
Toda nacijska, fašistična in komunistična propaganda je na delu. Tajni elementi so na delu za propast Zed. držav. Prej ko ameriška vlada spravi te elemente na varno, bolje bo za varnost dežele. Zdaj jim je še kos, toda v slučaju napada od zunaj, pa se ne bomo mogli braniti zunanjih in notranjih sovražnikov. Najprej je treba počistiti z notranjimi sovražniki, potem pa čakati na zunanje, katere bomo imeli samo pred seboj in ne obenem za našim hrbtom.
Skrajni čas je že, da začne ameriška vlada s čiščenjem. Toda dokler bodo celo v vladni službi komunisti, fašisti in miciji, toliko časa bomo v nevarnosti, da. nam sabotaža uniči vse, kar bomo s tolikim trudom pripravili za našo obrambo.
Vredno, da se omeni
Pred par dnevi se je pripetil mal dogodek, ki je sicer morda nekaj vsakdanjega in se bo morda zdel nekaterim malo važen, za Ameriško Domovino je pa zelo velike važnosti, zato ga tudi navedemo tukaj na tem prominentnem mestu.
Bilo je zadnjo sredo dopoldne, nekako 15 minut pred poldnem. Voz ulične železnice, ki je čakal koncem notting-ham ulične proge, da odpelje proti mestu, je bil nabito poln. Čakal je na voz iz mesta, nakar bo odpeljal tudi ta. Oba, sprevodnik in motorman, sta čakala na odhod. Toda oči-vidno je bilo še več minut do odhoda, ker motorman, ki je sedel spredaj pri svojih inštrumentih vstane in gre k sprevodniku. Spregovorita par besed, nakar vzame motorman iz žepa Ameriško Domovino, jo razgrne in pokaže sprevodniku na neke stavke v urednšikem članku.
Kaj sta govorila nam ni znano, ker dotični, ki nam je povedal o tem dogodku, je sedel na zadnjem koncu voza, torej ni mogel slišati besed, dasi je vlekel na vse pretege na ušesa, ko je videl, da imata uradnika v rokah Ameriško Domovino.
Toda ker je motorman po razgovoru z sprevodnikom Ameriško Domovino zopet lepo zganil in del v žep, sodimo, da mnenje o pisanju našega dnevnika ni bilo slabo. Ker če bi bilo, bi bil motorman zmečkal časopis, morda ga celo raztrgal in vrgel skozi vrata. Tako navadno napravijo taki, ki se ne strinjajo s pisanjem lista.
Značilen je pa ta dogodek tudi radi tega, ker se tako malokdaj vidi razgrnjeno Ameriško Domovino, ali pa kak drug tujezemski časopis na kakem javnem prostoru, zlasti na ulični železnici. Saj so bili časi, ko smo se celo sramovali spregovoriti v javnosti slovensko besedo. Toda časi so drugi in naseljenci, med katerimi zavzemajo Slovenci pro-minentno mesto, so s svojo kulturo dokazali Amerikancem, da so jim enakovredni in če so slučajno rojeni od drugega plemenskega drevesa, ni dokaz, da bi ne bili ravno tako dobri ameriški državljani.
Kot rečeno, ime dotičnega motormana, ki je dal priznanje Ameriški Domovini javno, nam ni znano. Kdorkoli je, naj mu bo na tem mestu izrečena javna zahvala.
Nežni spol je močnejši
Javnost le prerada poudarja o ženskah, da so slabotnej-ši spol. Toda zdravniška veda to energično zanikuja in razen za nekaj vrst bolezni je moški spol bolj sprejemljiv za bolezni kot pa ženski. Temu pritrjujejo tudi oni, ki pravijo, da bi človeški rod kmalu izumrl, če bi rodili moški. S tem hočejo povedati, da bi moški nikdar ne prenesli toliko, kot prenesejo ženske, naj bo že ob času poroda ali drugače.
Nekateri zagovorniki moškega spola hitijo sicer zatrjevati, da so moški bolj sprejemljivi za bolezni "radi tega, ker žive bolj aktivno življenje ter so radi tega bolj izpostavljeni raznim nevarnostim in nalezljivostim. Toda dr. Allen od slavne klinike Mayo naravnost pove, da če primerjamo oba spola, je moški slabejši spol.
Prvi značilni dokaz o odpornosti ženskega spola je to, da ima otrok ženskega spola več šansov biti rojen živ, kot pa moški. Od vsakih 100 mrtvih rojstev je 160 odstotkov moškega spola. To pojasnjujejo s tem, da se plod ženskega spola bolj prilagodi celicam, ki krožijo v materini krvi.
Ta! neenakost v odporu gre tudi pozneje v življenju. Statistika iz vseh evropskih dežel kaže, da v prvem letu po rojstvu umrje več dečkov kot pa deklic in sicer v razmerju 119 moških proti 100 ženskam.
Zdravniški rekordi tudi kažejo, da ima petkrat toliko moških pljučnico kot pa žensk, 21 več moških kot žensk ima slepo črevo, trikrat več moških kot žensk ima neprilike v le-dicah. JMoški so bolj sprejemljivi za ošpice, sladkorno bole-
Ravno v teh dneh mi misli uhajajo nazaj na preteklost— na srečna dijaška leta (včasih smo mislili, da so nesrečna, ker je vsak komaj čakal, da bi bil že prost šolskih klopi.) Kako živo se obude spomini na tista leta, ko smo še kot veseli študentje pohajali po ljubljanskih ulicah, ravno v tem času, ve samo tisti, ki je kdaj bil študent.
Ob pogledu na našo mladino, ki ravno v teh dneh polaga svoje zadnje izpite na raznih šolah, nehote uidejo misli nazaj, ko sem se sam pripravljal na končni izpit ali kakor smo rekli v stari domovini—na maturo. To so bili dnevi skrbi in učenja. Vsak študent je nestrpno pričakoval dneva, ko bo moral stopiti pred zeleno mizo in podati, končni račun in pokazati, kaj zna.
Kakor sem že omenil, smo tedaj mislili, -da smo študentje največji trpini na svetu in smo z veliko nestrpnostjo čakali konec šolskega leta. Vendar pa vsak spozna šele potem, ko pride v življenje, da so bila v resnici tista leta, skoro bi rekel najlepša v življenju in na katere se vsak z veseljem spominja, čeprav je bilo marsikate-rikrat treba namesto zajtrka stisniti hlačni jermen ali (pa stopiti v hišo dobrotnika in potrkati na njegovo usmiljeno srce za kakšno podporo.
Res, za premnogega slovenskega študenta to ni bilo lahko. Saj vemo, da pretežna večina naših slovenskih fantov in deklet, ki se podajo v višje šole, pride liz preprostih kmetčkih domov. Nešeto naših študentov si je služilo skromno hrano ali denarce za stanovanje z raznimi postranskimi, deli, največ pa z poučevanjem drugih manj nadarjenih dijakov iz premožnejših družin. Tako si je marsikateri slovenski fant pomagal k svoji izobrazbi. Nekateri so vzdržali, a zopet drugi pa so omagali; premnogih pa se je lotila največja sovražnica mladega življenja—jetika.
Malo je bilo naših slovenskih študentov, ki bi bili študirali v okoliščinah, kot jih ima naša tu rojena mladina, katera le nekam brezskrbno pričakuje od staršev, da bi jo zalagali z vsem, kar potrebuje za šolanje. Pa naj bo to že kakor hoče, za danes si oglejmo samo naše graduante.
Konec šolskega leta je že skoro pri kraju in že bodo nastopile težko pričakovane počitnice, katerih se vsak brez-dvoma najbolj veseli. Saj je že marsikomu znana pesem : "Če študent na rajžo gre . . . ." Ko-likrat smo jo veselo prepevali, v domovini, ko smo se odpravljali na počitnice in delali načrte za razne izlete v tem času. Prav tako bi jo pa lahko zapeli tudi naši tukajšnji študentje in še bolj z veseljem, ker le malo jih je, ki bi jih tekom počitnic zadržalo kakšno delo, da bi res ne mogli uživati počitnic v prosti naravi.
Pred par dnevi sem bil priča, ko so se dekleta poslavljala iz šole, kjer so dovršile svoje študije in prepričan sem, da si je slednja že napravila načrt, kam se bo podala na višjo šolo v jeseni š pričetkom novega šolskega leta. Nekam tesno mi je postalo pri srcu, ko sem opazoval brezskrbne obraze mla-denk-graduantinj. Posebno pa
je vplivala name bela unifor-ba graduantinj, ker je bila enaka za vse. Zdi se mi, da je tudi to nek poseben znak demokracije, ki se že v šolski dobi vceplja v mlada srca.
Kakor se je v šoli delila učenost vsem brez razlike, tako so se dekleta pokazala tudi na odru šolske dvorane v belih oblačilih, da, tudi tukaj ni bilo nobene razlike med njimi, kajti bile so gojenke istega zavoda in istih profesoric. Nobeni ni bila dana prilika, da bi se bila tukaj mogoče kaj bolj postavila v krasnejši obleki ali kaj podobnega. Bila revnih ali bogatih staršev, nosila je enako oblačilo, ena kot "druga.
Včasih bi človek mislil, da so posebni obredi-, ki se vrše pri graduacijah v raznih šolah, samo kaprice vodstva dotičnega učnega zavoda, a če pa pogledaš stvar malo bolj globoko, pa boš takoj videl, da ima obred svoj pomen. V vsakem takem programu pa je gotovo tudi nekaj, kar spominja in opominja na bodoče življenje. Res lepi ti obredi, ki bodo gotovo vsakemu, ki je bil navzoč in posebno pa še graduantinjam ostali v trajnem spominu.
Za mnoge naše študente bo sedaj končana doba šolskega učenja in nastopila pa bo doba učenja v vsakdanjem življenju, ki je mnogo strožja in trpkejša kot pa v šoli. Ko človek, mladenič ali mladenka, ki sta zapustila šolske klopi stopita v življenje, tedaj šele spoznata, česa se bosta morala še učiti in da jima je dala ,šola le malo podlage za nadaljno šolo v vsakdanjem življenju. Končno pa želim vsem našim slovenskim graduirancem, da bi si izbrali pravi poklic, da si tako odpro pot v srečnejše življenje kot pa so ga bili deležni mnogi njihovi starši.	—T.
—;-o-
Sol — proti žeji
Kdor je že kdaj potoval na kamelah skozi puščavo, ta bi se kljub vsemu, kar je dotlej bral ih slišal zeio začudil, kako malo vode popije kamela. Res je, da z velikimi požirki popije do šest galon voden naenkrat, če pride do studenca, tako da mnogi mislijo, da more kamela obdržati v želodcu večje količine vode za del j Časa naprej. Toda na potovanjih skozi pustinje so taki studenci zelo redki. Po cel teden in včasih pa še delj ne dobijo živali niti kapljice vode. Tudi pripovedka o želodcu in grbi, ki ohranja vodo, se je pokazala za takšno kakor v resnici je, namreč pripovedka iz 1001 noči.
Kako da kamela v neznosni tropski vročini ne pogine od gladu, je bila dolgo nerazrešljiva uganka. Po dolgih razis-kavanjih pa so le našli rešitev te uganke. Znano je, da se kameli v grbi nabira mast. Ta mast pa se v suši porazgubi. Omenjena maščoba ne služi samo kot nadomestilo za telesno hrano, ampak se pri razkrajanju te masti stvarja toliko vode, kolikor je kamela neobhodno rabi, da še more živeti. Podrobna raziskavanja so dognala, da si zna tudi človeško telo na tak način pomagati. Človek, ki se zdravi s tem, da se vzdržuje pitja, mnogo hitreje vpo-rabi rezerve maščob kakor oni, ki si pritrguje pri jedi. Vendar pa tudi tisti, ki se vzdržuje vsake pijače, pa naj se hrani s še tako suho hrano, dobi s hrano dnevno najmanj en pint vode. Kajti vsaka hrana, četudi se
zen in protin kot ženske.
Bolezni kot difterija, oslovski kašelj, revmatična mrzlica, influenca, se pa večkrat pojavijo pri ženskem spolu kot moškem. Dokazano pa je, da imajo noseče ženske večji odpor proti boleznim kot druge.
Torej klobuk doli pred ženskim spolom, ne samo radi tega, ker je to luč v moškem srcu, ampak tudi zato, ker je ženski spol močnejši spol, ki ne drži pokonci tri vogale samo pri hiši, ampak drži pokonci ves svet.
zdi, da je brez tekočine, vsebuje vsaj 20 do 30% vode. Krog 200 gramov vode pa nastane v našem organizmu pri razkrajanju hrane v želodcu.
Najnovejša raziskovanja profesorja dr. Haralda Tangla so pokazala, da znaša vsa tekočina, ki jo dobi človeško telo dnevno v vsuhih jedeh, mleku, vodi, pivu in vinu osem do deset kvartov. To pa velja le za zimski čas in naše podnebje. V poletnem času pa se ta količina najmanj podvoji. Dokazano je, da je telo s potenjem izločilo 20 kvartov vode na dan. Ta voda pa se more nadomestiti z drugo, ker sicer pri nekaterih boleznih, ki so posledica premočnega izločanja vode, nastopi celo smrt.
Žeji, ki nastane vsled močnega potenja, je zato treba ugoditi. Znano je, da člove lažje prenaša glad kakor žejo, da je občutek žeje silno neznosen in mučen, tako da v tropskih krajih človek popije na dan neverjetne količine vode, ki dosežejo tudi do 32 kvartov. Žeja se stopnuje posebno pri telesnem delu, hoji ali športu. To je v zvezi s pospešenim dihanjem, pri katerem pljuča oddajajo mnogo več vode kot sicer.
Ze staro izskustvo nam pravi, da pitje še tolikšne količine vode ne more utešiti velike žeje. Nasprotno: če je vroče, se človek še bolj poti, postane utrujen, razdražljiv in neraz-položen. Vse to pa lahko na mah odpraviš, če ne piješ same čiste vode, ampak ji dodaš majhno količino soli. Soli pa dodaj le toliko, da jo moreš le neznatno okusiti v vodi.
To novo spoznanje, ki je zlasti važno za vojake in turiste, je osnovano na odkritju, da more človeški organizem vezati vodo v svoja tkiva le takrat, če ima na razpolago dovoljno veliko količino soli. Ker pa se sol 3 tem uporabi, mora biti pač nadomeščena z drugo.
Popolnoma napačno pa bi bilo, če bi se pri težkih telesnih naporih v vročini vode popolnoma vzdržali, kakor so to poprej svetovali. Ravno takrat je bilo število primerov sončarice mnogo večje kakor danes in sončarica bi popolnoma izginila, če bi vojak ali turist imel vedno pri sebi zavojček kuhinjske soli, ki bi jo dadol požirku vode med potjo. Potem bi tudi njemu zadostovalo pet do šest kvartov tekočine na dan, kar se smatra v poletju, kot normalna količina za človeka, ki težko dela, pa tudi žeje ne bi čutil nič več. Za človeka, ki se ne bavi s težkim telesnim delom, popolnoma zadošča dva in pol do tri kvarte tekočine na dan, kot nadomestilo za ono, kar odda. Ostala potrošnja vode se krije iz hrane, ki jo zauživa.
Najbolj čudovita pa je bila pri tem odkritju najdba nekega novega hormona, ki se v območju centralnega živčnega sistema izloči iz neke žleze in od tod potuje neposredno v kri ter uravna delovanje ledvic, kolikor se nanaša na odvajanje vode. To dejstvo so dokazali tako, da so poškodovali te žleze, nakar se je nenavadno povečala količina seči, ki je dosegla na dan celo do 30 kvartov. Taki bolniki so tožili o neznosni žeji, ki jih sploh ni pustila* pri miru, Ito pa so jim dali eden do dva kubična centimetra omenjenega hormona, so ti mučni pojavi takoj popustili. Preskrba človeškega telesa z vodo se da torej čudovito urediti in čim bolj se nam to posreči, tem bolj moremo zagospodovati tistemu mučnemu občutku, ki mu pravimo—žeja.
-o-
Kuhar v vreli juhi
V vasi Mihen na češkem je dvignil kuhar s štedilnika lonec vrele juhe in ga hotel nesti na mizo. Pri tem pa se je spotaknil ter padel z glavo in rokami naravnost v vrelo juho. Nesrečnež je dobil tako hude opekline, da so ga morali prepevati v bolnišnico.
Lepota v tovarnah
Nemški delavec in mladina
Čim spregovorimo besede tvornica, "fabrika," delavnica, stroj, imamo pred očmi sajasto pokrajino, počrnele zidove tvornic, v njih same smeti, nesnago, nered, vlago. V duhu se nam prikažejo obrazi delavcev in delavk, ki so vsi izčrpani, bledi, votlih lic in vdrtih oči; gibi delavcev in delavk so mehanični, lenobni: skratka, povsod tema, izgaranost, obup.
Nemara da je bilo kdaj tako po tvornicah in je mogoče še danes marsikje tako. Imamo pa že mnogo poskusov, ponesti v tvornice snago, vedrost, veselje in lepoto. Če pustimo ob strani miselno zgradbo nemškega narodnega socializma, moramo biti odkriti in priznati, da si Nemčija v tem pogledu za delavca veliko prizadeva in da je dosegla že lepe uspehe. Odločno se je spravila na veliko spremembo glede na tako mrko polpreteklost.
V sedanjih modernih nemških tvornicah je predvsem vse v najskrajnejšem redu. Delavnice, pa čeprav se v njih opravlja umazano delo, so vsak dan skrbno in celo dlakocepno natančno počiščene. Kjer je mogoče, imajo po tvornicah in delavnicah tudi lončke s cvetjem in zelenjem na oknih. Povsod imajo kopalnice s prho, kjer se' delavci in delavke, posebno preden gredo domov, okopljejo, da jim na cesti ni videti, da so uslužbenci "fabrik." Sleherni delavec in vsaktera delavka ima posebno omarico, kamor spravlja obleko med delom.
Za samske nameščence in na-meščenke je poskrbljeno v tvornicah tudi s hrano. Kuhinje so urejene po najnovejših tehničnih navodilih, jedilnice so lične, posodje porcelanasto in družinsko. Za opoldanski od-lih imajo uslužbenci in usluž-oenke ponekod na razpolago posebne prostore, kjer se lahko zabavajo z glasbo—igrajo har-monike, orglice itd., ali z igrami, kakor s šahom, biljardom, namiznim tenisom in drugim. Če je vreme lepo, se zabavajo na prostem v vrtu, ki jih imajo povsod okrog tvornic.
Priznati moramo nadalje, da so Nemci tudi drugače za svoje delavce res skrbeli. Tako priporočajo delavcem in delavkam med dopustom razne dolge izlete in potovanja, celo v Ameriko (preden se je začela vojna) so vozile posebne ladje z nemškimi delavci na zabavna potovanja, pa v Afriko, Grčijo, Italijo itd. Povsod so delavci in delavke z zanimanjem občudovali tujo zemljo, tuje naprave in uredbe, stavbe, umetnine in podobno. S tem so si pridobili mnogo znanja, predvsem pa so se razvedrili po težkem delu v tvornicah ali rudokopih. Gotovo je, da tega niso mogli biti deležni vsi delavci, tudi večina ne ,temveč le nekateri. Zanimiv poskus pa je to vsekakor.
Hitlerjeve šole
Delavski otroci imajo tudi vstop v tako imenovane Hitlerjeve šole, kamor pošiljajo le najboljšo mladino iz vseh šol v Nemčiji. Ondi so zastopani tudi otroci delavcev, dalje kmetov, obrtnikov in sploh vseh stanov. V teh šolah se popolnoma brezplačno vzgaja in šola najboljši moški in ženski cvet sedanje Nemčije. Gotovo je seveda, da so te šole predvsem politično-propagandnega značaja v smislu nemškega narodnega socializma. Poudariti hočemo le, da sprejemajo v te šole tudi delavsko mladino, ki je tam preskrbljena tudi z obleko, obutvijo, perilom in sploh z vsem brez najmanjšega plačila. Sleherni učenec teh šol pa se poleg propagande in osnovnega splošnega znanja uči tudi obrti, rokodelstva, kmetovanja, gozdarstva; dekleta pa nege dojenčkov, gospodinjstva na deželi, kmečkih del in tako dalje.
Hitlerjeve šole hočejo v ^ jem duhu in za načrte nar<>' nega socializma izobraziti i® vzgojiti celega človeka, zato ^ gledajo na žrtve, ga izločijo1 kroga svojcev in stare o$'lce ter skušajo v novem,
svojstvenem okolju doseči iz njega največ, kar se sploh da napra viti iz človeka. Ni treba oine njati, da so tozadevne učil«1^ čim najpopolnejše zidane opremljene, da je poskrbUen za tečno hrano, za skrbno j za zabavo, zdravje in z'a,Sj šport. Tako vidimo, da neiJsJ režim», ki se v resnici naJ ^ naslanja na najširše, delav8 plasti, čim bolje skrbi za de ski stan in za mladi zarod, 1° sme vzgajati samo država.
Vlada je prežeta s hotenj po novih krepkih Nemcih, ^ jim bila domovina in narod Kar se delavskega skrbstva če, bi se brez dvoma marsikaj naučiti od njih, j prav si na drugi strani de ske in zlasti mladinske ne moremo zamisliti breZ sko-nravnih osnov.
-o---
Moderni Robinzon
Iz Melbourna se poroča. so našli Robnizona 20. st j^o Ko je moral neki pilot zaS v pristati na majhnem otot'J ^ Koralnem zalivu, je mis".'p0 tam ni žive duše. Hodil Je ! otoku in si ga ogledoval-si mislimo, kako je bil zacUji0žO ko je zagledal v živalsk0 oblečenega človeka z dolg0' J vo brado. Zvedel je, da )e p mož Šved, ki živi na tem 0 ^ od brodoloma neke k^fja, To se je zgodilo 13. # 1912. Od tistih časov tem otoku, uživa sadje, r' $ druge morske živali. Že ni videl človeka.	^ o
Pilot mu je pripoved°v^ vsem, kar se je važnejše*?8 je dilo v teh letih. Povedal ^ o grozotah prve svetovne^* in o sedanji novi vojni- ^ dil pa mu je tudi, da £a ^ je Ije v domovino. Samotar Jj zgrozil nad tem, kar se d ^ v kulturnem svetu in je V ^ bo za povratek odklonil-' ^ til se je prav srečnega i11 jjo-voljnega na svojem otočij ralnim obrežjem, kjer se ^ bj| jo morski valovi, vesel -^je sonca, ki dan za dnem ^Jjji preko morja, velikih 111. želv, ki ob oseki mole s\° tef ne in mokre hrbte iz v0^lTljji" orehov in polnih lepih ^ p\fl vih sadežev. Poslušal p od zveni svet v školjkah, SP zvezdnatim nebom.	J'1
Na teh koralnih °toK t divjih zveri. Vse, kar J® sf je prišlo iz morja.	ji«-
njem se mu ni treba dolžna narava je mirn3'.^' in zanesljiva bolj kot ^ Edino, kar si je samot^ je lel, je nekaj vžigalic- ^ odletel zopet nazaj v svet in ko je doma V°ve Jr»K je doživel, je dobil nes^jin1 nih pisem, v katerih pOv'e' prosilci prosijo, naj J11*1 kje je ta otok.
\ -o----- .
Mesojeda rastlin%.»ri'
Imamo živali, ki so
janci ali rastlinojedci,iX pa tudi rastline, ki se ^jnJ" ljajo z živalmi in ji111 mesojede. Najbolj ^gee ^ mesojeda cvetlica je ' soleil"—sončna rosica' ^ je nežno in ljubko nJe
tako je tudi njena barv.^
lepa in rdeča, ki znjo P , jfle' nase žuželke. Čim se ,e f j tulj, čebela ali muha " ^ cvetlico, izloči ta nežna ^ ^ p rosica neko lepljivo sn° be in ujame neprevid"0 ^ ko. Čim bolj se žužej^o in otepa, tem bolj S ^ 1 pogreza v cvetlično ča ^ ^ more več zbežati. zdaJ,e ^ , lični listi oklenejo uJe . ^d"] ke kot lovke in jo P°ca
šijo. jO -o---c£1 pO
V nove francoske n°v l* in 20 frankov bodo vtis1 J^v sede: "Delo, družina, na."
je vprašal:
"Kaj bo ukrenil Old Shatter-hand s tem izdajalskim in nevarnim človekom?"
"Ne morem še reči. Posvetoval se bom z Winnetoum."
"Ni treba! Winnetou bo vse odobril, kar bo odločil Old Shatterhand. Oba sta eno, kar stori Old Shatterhand, stori tudi Wennetou."
"Zakaj govori tako Zvita kača?"
"Rad bi nekaj predlagal svojemu belemu bratu.
"Naj stopi Old Shatterhand z menoj! Samo z njim želim govoriti."
Stopila sva nekaj korakov, da naju ni slišal Melton. Nemški izseljenci indijanskega jezika itak niso razumeli. Zvita kača je začel:: "Old Shatterhand naj mi odkrito pove, ali misli, da sem lažnivec!" '
"Zakaj bi tega ne povedal—? Ime mojega rdečega brata bi sicer lahko vzbujalo nezaupanje, mislim pa, da ljubi Zvita kača resnico, da je pogumen in ponosen in da ne prelomi besede."
"Tako je! Moj brat me prav sodi! Hvaležen sem ti!"
"In kaj je tisto, kar bi mi rad povedal moj rdeči brat?"
"Rad bi sklenil mir s teboj. In ne samo za sebe, tudi za svoje brate."
"Hm—! In kaj poreče vaš vrhovni poglavar Vete ja?"
"Pristal bo na to, kar bom storil."
"Dvomim. Sam si pred nekaj urami dejal, da mi je Vete ja prisegel smrt! Maščevati hoče smrt svojega sina, ki sem mu ga ustrelil. Yume me smatrajo za svojega sovražnika—."
"Old Shatterhand je prijatelj vseh rdečih ljudi. Nobenemu ne vzame življenja, razen če je v sili."
"Tisto je seveda čisto res, pa radi tega se Vete ja ne bo odpovedal svojemu maščevanju in spremenil svojega sovraštva v prijateljstvo."
"Naj sam poravna svoje račune z Old Shatterhandom! Njegovo maščevanje mene nič ne briga!"
Rdečkar je govoril čisto podobno kakor jaz tistikrat, ko sem mu v rovu ponujal prijateljstvo—. Drugih misli je bil.
Uganil sem, kaj je vplivalo na njega.
Tistikrat v rovu se še ni vedelo, kako se bo Old Shatter-handu izteklo, varneje se mu je zdelo, če počaka in še ne prelomi z vrhovnim poglavarjem—. Zato se je tistikrat odločil za "dobrohotno nevtralnost."
Ko pa je videl moje uspehe, izseljence svobodne, Meltona ujetega in nas pa na potu v tabor, ko je pomislil, da je pravzaprav tudi sam še ujetnik—je ponudil pogajanja.
Ni mu bilo zaman ime Zvita kača—.
Najmočnejši nagib za njegovo mirovno ponudbo pa je bila vsekakor Judita. Njo si je hotel zagotoviti in prepričan sem bil, da bo lepa Židinja prvi pogoj za mir.
No, vseeno mi je bilo. "Moj rdeči brat si je torej premislil?" sem dejal.
"Da! Old Shatterhand je prav povedal, ko je dejal, da nisem vezan na brezpogojno pokorščino. Ko smo sklenili bojni pohod zoper belokožce in šli v Almaden, smo si izbrali Velika usta za našega poveljnika. Zato ga tudi lahko sami odstavimo, če kaže, da njegovega poveljstva ne potrebujemo več. Yumov je Več rodov, Vete ja je poglavar svojega rodu, jaz pa poglavar svojega. Ni več ko jaz. Zapovedal mi je boj zoper belokožce, ubogal sem. Ker pa danes uvidim, da je bolje, če sklenem z belokožci mir, želim skleniti mir z njimi in ne more mi ga prepovedati.
1941 JUNE 1941
T iT:! Mile [7 i8] 9J10 11 iiLŽ 1314
(Mm®«
22! 23,24'25 26 P 28
I29j30]l , TI. L"!
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
8. — Klub planinskih delavcev ima piknik na Gabrelško-vih farmah v Harpersfield, O.
8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave.
15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi.
15.—-Društvo Napredek, št. 132 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O.
22.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu.
22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
22.—Krožek podružnice št. 41 SŽZ blagoslovi bandero Zvečer bo ples v SDD na Waterloo Rd.
29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd.
29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio.
29.—Jugoslovanski dan priredi Jugoslovanski nar. dom, W. 130 St. in McGowan Ave., West Park; začetek ob dveh popoldne.
29.—Društvo Ložka Dolina priredi piknik na Anton Debev-čevih farmah v South Madison, Ohio.
JULIJ
4.—Four Points Tavern priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
13.—Piknik Slovenske za-
družne zveze na Močilnikarje-vi farmi.
13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarjevi farmi.
13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave.
20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave.
27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi.
AVGUST
3. — Farni piknik župnije Marije Vnebovzete na Močil-) nikarjevi farmi.	1
3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na tV-mi SNPJ.
24.—Vseslovenski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBER
1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slo-
venskem domu na Holmes Ave.
OKTOBER
11.—Društvo Collinwoodske ;Slovenke št. 22 SDZ proslavlja j 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na (Holmes Ave.
18.	— Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani.
19.—Podružnica	št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd.
25.—Društvo	Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
26.	— Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti.
NOVEMBER
8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
16.—Društvo Slovenski dom
št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DECEMBER
14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Slavna kapela Westminster opatije v Londonu je v razvalinah. V tej kapeli so Angleži pokopavali svoje slavne može; v tej kapeli so bili tudi kronani vsi angleški kralji razen Edward V. in Edward VIII. Poslopje je v razvalinah, samo veliki oltar je ostal ne. poškodovan.
Pai is, ki je bil znan kot "City of Light" poskuša odvreči-svojo žalno obleko, v kater ro se je bil zagrnil, ko so dospeli nemški zavojevalci. Spomladansko vreme je privabilo i udi Parižane k mizam v drevorede, kakor je h njih že stara navada. Slika je bila posneta na slavnem "Champs Ely sees" v Parizu.
Slavnost v Euclidu
(Nadaljevanje s 1 strani)
Nastopil je kvartet: ga. Tončka Simčič, Anton Šubelj, Louis Belle in Frank Pluti, ki je zapel Zormanovo pesem "Nekje v Franciji," v četverospevu, priredil Tone Šubelj. Prelestni glasovi in divna melodija, prvič zapeta v naši javnosti. Ponovno so jo morali zapeti, tako je narodu ugajala.
Zatem je bila živa slika: boginja Svobode proži roko v varstvo nad slovenskim narodom. Zelo lep in pomenljiv prizor.
Kot zadnji je spregovoril slavljenec sam, ki je bil videti globoko ginjen nad pozornostjo, ki so mu jo izkazali euclid-ski Slovenci. Rekel je, da raje posluša svoje pesmi zdaj, ko se še veseli življenja, kot pa bi jih iz groba. Poudarjal je, da narod, ki časti človeka za njegovo kulturno delo, tak narod je sam vreden take časti. Če se čuti počaščenega on, naj se čuti počaščenega tudi slovenski narod, ki s tem kaže svojo visoko kulturo.
Zapel je še zbor Slovan tisto mogočno budnico "Slovan na dan" in krasen večer je bil zaključen. Program je bil res zelo spretno aranžiran in lahko se reče, da je bil uspeh popolen.
membne narodne slavnosti.
Pevski zbor^Planina iz Maple Heights, O., je zapel in lepa
slavnost je bila zaključena. Na vrtu Slovenskega društvenega doma se je bila zbrala kakih tisoč £lav broječa množica.
Naj se na tem mestu še enkrat zahvalimo vrlim Euclidča-noh, ki so se res mnogo trudili za lep uspeh obeh teh dnevov. --o-
Včeraj popoldne je bil pa drugi del te slavnosti na vrtu Slovenskega društvenega doma, kjer so euclidski Slovenci odkrili spominsko ploščo pesniku Zormanu. V Cleveland je bila šla po slavljenca posebna delegacija v okrašenih avtomobilih. Na 200. cesti ga je sprejel narod in ga v slovesnem sprevodu peljal na prostor prireditve. V povorki so bili člani Ameriške legije št. 999, vežbalni krožek št. 14 SŽZ v svojih krasnih uniformah, društvene .zastave godba Bled, mladinski zbor Škrjančki in moški ter ženske v slovenski narodni noši.
Na pripravljenem odru se je vršil pester program, katerega je vodil g. Jim Rotter. Ta je najprej predstavil euclidskega župana g. Kenneth Simsa, ki je v imenu mesta Euclida pozdravil slavljenca in narod ter proglasil ta dan kot "Slovenski dan."
Gcdba Bied je zaigrala ameriško in slovensko himno. Mr. Rotter je pojasnil pomen in namen dneva in poudarjal, kako srečne se lahko štejemo, da smo v svobodni Ameriki, v varstvu mogočne zvezdnate zastave, pod katero smemo svobodno govoriti našo besedo in peti našo lepo pesem.
Pozdravil je navzoče "ljubljanski župan" g. Frank Segu-lin, zatem je pa v izraziti besedi govorila Mrs. Frances Rupert, ki je poudarjala, da mora biti ta naša nova Ljubljana zdaj še večja in močnejša vez med novo in staro domovino. V lepih besedah je pozdravil slavljenca g. Josip Plevnik.
Zatem je Mrs. Frances Rotter odkrila spominsko ploščo, ki je vzidana na steni Slovenskega društvenega doma v priznanje zaslug Ivana Zormana za slovenski narod. Narod je dal duška s toplim aplavzom ob tem svečanem trenutku. Predstavljena sta bila boter in botra v narodni noši, ga. Svetek in g. John Drenik.
Pevski zbor Zvon in Slovan sta zapela nekaj pesmi, ga. Frances Klein se je toplo zahvalila narodu, ki je prihitel v tako lepem številu na to slavnost, nakar je g. Rotter predstavil pesnika Zormana. Ta je naglašal, naj ostanemo verni svoji pesmi, ki nas spremlja od rojstva do groba, v veselih ,Jn žalostnih trenutkih. Z našo pesmijo bo slovenski narod lahko še dolgo živel in se krepil v tujini.
Par besed je spregovoril še Mr. Anton Grdina, ki je poudarjal, da imamo vse premalo takih slovenskih dnevov, da se nam je vse predobro godilo, da bi imeli več časa za take po-
V žrelu ognjenika
Kakor poroča rusko časopisje, sta se dva ruska učenjaka spustila v žrelo vulkana Bilju-kaja na Kamčatki. Bila sta to geolog Popov in kemik Ivanov. Stene vulkana katerega sta obiskala Popov in Ivanov medtem, ko je ognjenik bruhal, so se jima zdele kakor prevlečene z emajlom. Eksplozije so se ponavljale v presledku dveh sekund. Iz glavnega žrela so ves čas letele majhne bombe in kosi razžarjenega kamenja, ki se je dvigalo iz domneve globine 2,000 metrov, medtem, ko se je žareča lava razlivala na vse strani.
Geolog Popov in njegov pomočnik kemik Ivanov sta v začetku postavila svojo opazovalnico kakšni dve milji daleč stran od ognjeniškega žrela. Zemlja se je ves čas tresla. Temperatura lave pa je znašala 870 stopinj vročine. V času, ko sta učenjaka proučevala te pojave, sta imela na nogah obuvala iz azbesta. Stala sta sredi lave in jemala vzorce plinov, ki jih bodo podrobno proučili še v laboratorijih. Lava je tudi Popova in Ivanova odnesla skoro miljo in pol daleč, vendar pa se je to zgodilo brez posebne škode za njuno zdravje ter ju tudi ni oviralo pri opazovanju.
IZ DOMOVINE
—Nesreče. Posestnik Janez Mule iz Starega trga pri Ložu si je dajal opravka v gozdu pri podiranju dreves, pa ga je pri tem debela veja oplazila in mu zlomila levo nogo. Delavcu Maksu Nakstu iz Ljubljane je padel težak hlod na nogo in mu jo zlomil. 30 letno delavko Marijo Laznikovo, zaposleno v tovarni "Eka" .na Tyrševi cesti, je stroj pri delu zgrabil za desno roko in ji zmečkal prste. V bolnišnico se je zatekel po pomoč tudi 31 letni rudar France Bartol iz Kočevja, ki je doma pri padcu z desnico udaril po šipi s tako silo, da si je prerezal žile. Na Celovški cesti je osebni avtomobil podrl 64 letnega posestnika Miho Sekneta iz Vogla pri Šenčurju. Sekne je prečkal cestišče, pa ga je odbil blatnik mimo drvečega avtomobila, da je udaril z vso silo ob kamenita tla in se močno poškodoval na glavi. Nezavestnega ponesrečenca so poklicani reševalci odpeljali v bolnišnico.
—živa bakla. Pri Sv. Roku blizu Rogatca se je 12 letna po-sestnikova hčerka Matilda Mor. dejeva doma preveč približala zakurjenemu štedilniku. Deklici se je vnela obleka. Plameni so prizadejali deklici hude opekline na spodnjem delu telesa. Po-nesrečenko so prepeljali v bolnišnico.
MALi OGLASI
Išče se stanovanje
Mala slovenska družina išče stanovanje obstoječe iz 5 do 6 sob spodaj, ali pa vzame v najem tudi hišo za eno družino. Naslov pustite v uradu tega lista.	(129)
V najem se odda
V najem se odda dvoje stanovanj, eno z 2 sobama, eno pa s tremi; brez kopališča, zgorej, po zmerni ceni. Vprašajte na 1033 E. 62. St.	(128)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Mays
pohitel je ubežnika vkljub Janini rokam, ga prehitel za vkaj korakov, se obrnil, mu Jtil naproti in se s toliko silo etei v njega, da je Melton se dvakrat prevrgel in
»del.
^ utegnil vstati, poglavar je ,ezal na njem in ga zgrabil z ;e2nimi rokami za vrat. Mel-je branil, seveda tudi z Ranimi rokami, suvala sta , 8e Premetavala in se valjala, paj je prihitela Judita. ; ar podivljala je, pobesnela, '110 obnašanje ni bilo več žen-f prava furija je bila. Pla-Je v Meltona, mu zagrebla , e v obraz, ga bila s pestmi ,reščala s prevpitim glasom. < "Za njo so se vrgli na Mel- i ^ izseljenci, najprvd moški, 1 ^Jimi ženske, drug drugega grivah, vsak mu je hotel « vsaj brco ali sunek v re- 1 ' kričali so, vihteli pesti, kle- 1 yv pekel je bil. ^ sem se, da ga bodo ubi- 1 °£nal sem se v živi klobčič £ 0tlrival ljudi, pa se le s te- i J Preril do Meltona.	1
j,a tleh je ležal, nekaj mo- i Sa je držalo in Judita ga s .delovala s pestmi in z noh-ko divje, da sem jo ves je- s Ja£rabil in sunil v stran. | as ni sram—! Ali se spo-1 r tako pobesnelo obnašanje tZensko, za mlado dekle—? I IPustite ga moškim! Podiv- j ,ste, znoreli!"
u^la je sapo in hropla. v ,Služil si je—lopov—! Oči ^Praskam—! Prevaril me s ' Zaprl me je—! Poginila Izbila v ti^ti luknji—!" k t, sPet se je zagnala v njega, j
^Porinil sem jo proč in za- h
n
,, nce se mi ga ne sme več ti L 'ti! Moj je, poskrbel )..' ^ bo kaznovan za svoje 'l,le- Kdor ne bo ubogal, bo n j fcosla z menoj!"	č(
^aknili so se. Probral sem 0tla in ga postavil na noge. r, p Je bil—! O njegovi zu- Vi °sti niti govoriti nočem, g. askan je bil, po vsem ob- ^ Je krvavel, raztrgana oble-je v cunjah visela po ^
Ift	IS
j vnašal se je, da že ni bilo n
,.,°Veško. Kričal je in tulil
^ kri mu je podplula ^
J^ar penil se je, govoriti ni S(
C' hropel je> J'301-'*11 v Pre" t<
ij 'n besedah nerazumljive
ij^a mi metal v obraz psovke	n ;. etvice, ki jih ne morem in
ponoviti. Obnašal se	fj
da je obseden.	^
j^' sem mu zamašiti usta.	z
ji Je sapo, dušilo ga je, pa	'
Jo V	i
Vsaj mir pred njim.	y
-ta kača je stal ob strani.	„ v Je Meltona na tla, pa ga
i ^til drugim. Ponosen je	j,
I i se maral udeležiti skup-	u
U. Pretepanja. Toda v očeh	b
^ ® žarel plamen neugasljive	z
L evalnosti in neizprosnega	_
i^tva.	1
v^So se ljudje pomirili, me	>
V-
izkušena zdravila proti glavobolu
Wl's Headache Tabs
^sWvi glavobol Fedi želodec ^jači živce
^Pomoč ženskemu zdravju CENA 50£
I^ndel drug store
l°VENSKA LEKARNA
l5702 Waterloo Rd. . CLEVELAND, O.
Ciljamo tudi po pošti
si mislila, da ji kajpak ne tu ne kje drugje ne bo lahko. Težko je, kadar se človek postara. Še pred kratkim, tako se ji je zdelo, je bila sama mlada žena — takrat so se okoli njene usode zaganjali prepiri in posveti mož. Zdaj pa je bila potisnjena v ozadje. In pred ne-dolgim časom so bili njeni lastni sinovi tako majhni kot tale tukaj. Domislila se je svojih sanj o novorojenem otroku —. V tem času so se v njej pogosto obujale misli na lastno mater —svoje matere se je vedno spominjala le kot postarne, čemerne ženske. Vendar je bila nekoč tudi ona mlada, tedaj ko je ležala tukaj in njo, Kristino, grela s toploto svojega telesa; tudi mati je bila v svoji mlado-
dela pri moških v izbi.
Zato se ni preveč začudila, ko je nekega dne prišel k njej Ivar in dejal, naj gre Lavrans z njim, ko odrine nazaj na Rognheim.
Nekega dne je Ivar Erlends-son materi celo dejal, naj se preseli z njim na Rognheim, ako se Gaute poroči: "S tako snaho, kot jeSigne, je pač lažje živeti na istem dvoru — tudi Vam nikakor ne more biti lahko, izpustiti vajeti iz rok ravno tukaj, kjer ste bili navajeni sami ukazovati." Sicer pa je bilo videti, da je njemu kakor vsem drugim moškim Jofrid prav všeč. Edino gospod Jammaelt je bil nekoliko bolj hladen nasproti njej.
Kristina je posedala v izbi s I svojim vnučkom v naročju in
/ i
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
III—KRIŽ
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
V prijateljskih odnošajih. — Ko je mladim muckam poginila njih mati, je mladiče prevzela v oskrbo domača psica Linda. Lastnica teh živali je Mrs. Clara Smurr, Bell, Cal.
6631 St. Clair Ave
Pri nas prenovljemo modroce, žimnice in blazince, kot nove ali pa naredimo popolnoma nove. Cene so z ne. Pridite in oglejte si jih sedaj. Postregli bomo boljše. Mi tudi čistimo preproge. Govorimo sloven3
GRELNI INŽENIRJI
fiorak zrak, para, vroča veda, plin, olje, air conditioning'. — Poprav-S^jL liamo vse vrste furneze in boilerje.
«a	NOBENE GOTOVINE TAKOJ.
CB..	PLAČATE V TREH LETIH
S*™ Urad in razstava vseh predmetov na i
715 E. 103rd St. ^ GLenvile 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA
Ivone A. Kirkpatrick, ki je bil svoj čas pri angleškem poslaništvu v Berlinu, je bil prvi, ki je lahko potrdil identiteto na Škotskem pristalega pa/rašutarja, da je tisti resnično Rudolf Hess nacij št. 3.
Državni uradniki in vojaški izvedenci so si ogledali Budd tovarno v Philadelphiji, kjer se izdeluje municija za ameriško armado. Na sliki vidimo Virginijo Mervine, ko kaže izdelano bombo John Biggers-u, OPM direktorju produkcije.
Tvrdka August F. Svetek, pogrebnega zavoda, kaže z upravičenim ponosom na trgovski rekord, ki krije zadnjih 20 let in ki je zaznamovan od naše strani brezpogojno pozornost, ki je, mislimo, za najboljše interese onim, katerim mi služimo. Od strani naroda pa zaznamuje največjo zaupnost v našo zmožnost in izvežbanost. i
Tem potom želimo izreči naše največje zadovoljstvo nad prijateljskim razmerjem, ki vlada med nami in ljudmi v Clevelandu in okolici ter upamo, da se bo to prijateljsko razmerje nadaljevalo še mnogo let v bodoče.
Rojaki, ki imajo svoje starše, sorodnike in znance v kraji"' ki so od prve vojne pod Italijo, bodo srtorili zelo dobro delo, ako sedaj z denarjem priskočijo na pomoč bednemu in1 P®" moči potrebnemu ljudstvu. Denar se lahko pošlje v Italiji in to potom kabelna. Tako naročilo je navadno izplačano v osmih dneh. Vsaka pošiljatev je garantirana.
Naročila sprejema in točno odpremlja tvrdka:
fllfm«nif(n»nirm»ni
Sigurdu, so se vedli neprisiljeno in prisrčno, kakor se spodobi med sorodniki. Malemu Er-lendu na čast sta v potokih tekla pivo in medica; Gaute in Jofrid sta brez zadrege sprejemala goste, kakor da sta poročena in kakor da jima je sam kralj priredil ženitnino — vsi so bili veseli in nihče ni mislil na to, da sta čast in sreča teh dveh mladih ljudi še vedno na prevesici. Toda Kristina je videla, da Jofrid tega ni pozabila.
"čim bolj razposajeno in prešerno bodo stopili pred mojega očeta, tam lažje bo popustil," je rekla. "In Olaf Piper že nikdar ni mogel prikriti, kako rad sedi na isti klopi z možmi iz starih rodov."
Edini, ki se v tem zboru sorodnikov na videz ni prav dobro počutil, je bil gospod Jammaelt Halvardsson. K r a 1 j Magnus mu je bil o božiču podelil naslov viteza. Ramborg Lavransova se je zdaj imenovala gospa.
To pot je gospod Jammaelt imel s seboj svojega najstarejšega pastorka Andresa Simons-sona. Ko je bil Jammaelt zad-
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA, SINA IN BRATA
Louis Strnad
ki nas je tako nesrečno nanagluma zapustil dne 1. junija. 1939.
Žalujoči ostali:
AMELIA STRNAD. soproga. LOUIS in ANTHONY, sinova, mati. bratje, sestre in drugi sorodniki.
Cleveland, O., 2. junija, 1941.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE, KAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN MATI
Mary Bittenc
Preminila je 2. junija, 1938.
Tri leta, dolga leta — doba naše žalosti v večnost že potekla je. Spavaj v miru blaga duša. večna naj Ti sveti luč! Nikdar Te ne bomo pozabili, vedno bomo nate mislili ljuba soproga in mati. Žalujoči:
SOPROG in OTROCI Cleveland. O., 2. junija, 1941. _
njikrat tukaj, ga jje Kristina prosila, naj pripelje dečka s seboj, nekoč je namreč slišala praviti, da je fant nekoliko čudaški. Tedaj se je silovito prestrašila — kaj, ko bi mu bilo na duši ali telesu kaj škodovalo, kar je bila z njim storila, ko je bil majhen. Toda očim je dejal, da ne, deček je zdrav in močan, zlata duša — in morda bolj pameten kot večina ljudi — res pa je, da ima dar tajno-vidnosti: včasih je kakor duševno odsoten, potem pa pogosto napravi kaj čudnega — kot preteklo leto: Tedaj je nekega dne vzel svojo srebrno žlico — prav tista je bila, ki mu jo je bila Kristina podarila pri rojstvu, in srajčno zaponko, ki jo je imel po očetu — nato pa odšel z dvora doli k mostu, ki v bližini Aelina ob veliki cesti drži čez reko. Tam je presedel več ur in čakal — tedaj so prišli čez most trije siromaki, star berač in mlada ženska z dojenčkom.
Andres pristopi k njim, jim izroči svoje stvari in prosi, da bi smel ženski nositi otroka. Doma so bili vsi iz sebe od strahu, ko Andresa ni bilo k obedu, in ko ga tudi zvečer ni bilo, so ga šli iskat in nazadnje je Jammaelt izvedel, da so videli Andresa daleč gori v sosednji srenji ,in sicer v spremstvu dveh ljudi, ki sta se imenovala Krepp in Kraake; nosil jima je otroka. Ko je Jammaelt naslednjega dne naposled dečka dohitel, mu je ta povedal, da je zadnjo nedeljo med mašo, ko je stal tamkaj I in ogledoval prizor na oltarni podobi, zaslišal neki glas. Podoba je predstavljala Mater božjo in svetega Jožefa, ki bežita z otrokom v Egipet, in obšla ga je želja, da bi bil živel v tistih časih, zakaj potem bi ju bil prosil, naj ga vzameta s seboj, da bo nosil dete Device Marije; tedajci je baje zaslišal neki glas, tako nežen in sladek, da ga ni enakega na svetu, in le-ta mu je obljubil, da mu bo dal znamenje, ako poj-de tega in tega dne na bjerk-hcimski most —.
Sicer pa Andres le nerad govori o svojih prividih — zakaj njihov župnik pravi, da so najbrž deloma izmišljeni deloma pa I omama in blodnja — najbolj pa s tem čudnim vedenjem spravlja v strah svojo mater. Toda govoril je o tem z neko staro deklo, hudo pobožno žensko, in z nekim bratom pridigarjem, ki v postnem in adventnem času po navadi potuje skozi dolino. Nemara si bo deček nekoč izbral duhovniški stan — potemtakem bo najbrž Simon Simonsson nekoč gospodar na Formu. Le-ta je zdrav in ljubek otrok, ves kot njegov oče, in Ramborgin mi-ljčnček.
Ramborg in Jammaelt doslej še nista dobila otrok v zakonu; Kristina je po ljudeh, ki so bili na Raumariku in videli Rambor-go, izvedela, da se je hudo zredir la in polenila. Živela je med najbogatejšimi in najmogočnejšimi ljudmi, toda na sever, v svojo domačo dolino, ni nikdar marala iti, tako da Kristina od tistega dne, ko sta se na Formu razšli, ni več videla svoje edine sestre. Toda Kristini se je dozdevalo, da ji je Ramborg še vedno enako gorka. Z Jammael-tom se je dobro razumela in leta je ljubeznivo skrbel za svoje pastorke. Dogovoril se je bil, da se bo najstarejši sin tistega moža, ki postane, ako on umrje brez otrok, njegov glavni dedič, zaročil z Ulvhildo Simonovo; tako se bo vsaj hčerka Simona Darreja okoristila z njegovo zapuščino. Arngjerd se je leto dni po očetovi smrti omožila z Grundetom z
1921 - dvajseta obletnica - 1941
1. JUNIJA 1941
Eikena; Gyrd Darre in Jammaelt sta ji dala prav tako bogato doto, kot bi jo bil po njunem mnenju tudi Simon naklonil temu otroku, in Jammaelt je pravil, da se ji dobro godi — Grun-de se v vsem ravna po njeni volji, tudi tri lepe otroke že imata.
Kristino je čudno presunilo, ko je zopet videla najstarejšega sina Simona in Ramborge. Bil je na svetu tak kot Lavrans Bjor-gulfsson — še veliko bolj kot Gaute. In zadnja leta se je Kristina prepričala, da Gaute po duši in srcu ni kdo ve kako podoben njenemu očetu.
Andres Darre je bil zdaj v dvanajstem letu, bil je velik in vitek, svetal in lep in malce tihega vedenja, čeprav je bil vide-| ti zdrav in veder, bil je čvrste rasti in je rad jedel, samo mesa! ni maral uživati. V nečem se je pa le razlikoval od drugih dečkov, toda Kristina bi ne mogla povedati, v čem, čeprav ga je natančno opazovala. Andres se je dodobra spoprijaznil s teto, toda o svojih prividih ni nikdar govoril in se nikoli ni zamaknil, dokler je bil v Silu.
Vsi štirje Erlendovi sinovi so bili videti močno veseli, da so se sešli na materinem dvoru, Kristina pa ni imela mnogo prilike, da bi se razgovorila s sinovi. Kadar so se med seboj pomenkovali, je čutila, da sta se njihovo življenje in njihova sreča odtegnila njenemu pogledu — tista dva, ki sta šla po svetu, sta se odtrgala od doma, druga dva, ki sta živela na dvoru, pa sta bila na tem, da ji vzameta vodstvo iz rok. Krstine so obhajali na pomlad, ko je bilo vsega le malo v zalogi, in zdaj je videla, da se je Gaute očividno že poprej | pripravljal na to, s tem da je pozimi bolj varčeval s klajo kot i sicer, tudi si je bil od gospoda Si-x gurda izposodil nekaj krme — toda vse to je odredil, ne da bi ■ jo bil vprašal za svet. In vsa posvetovanja o Gautejevi zadevi ~ so se vršila tako rekoč preko nje-np trlavfi. rein tedai. kadar ie se-
sti na telesu in duši zazname-novana, da je nosila in rodila otroke, in kadar je sedela s presladkim mladim bitjem na prsih, je gotovo prav tako malo kot Kristina mislila na to, da bo sleherni dan, ki ga bosta preživela skupaj, oddaljil otroka bolj in bolj od njenega naročja.
"Kadar boš sama rodila otroke, takrat boš pač razumela, Kristina," ji je nekoč rekla mati. Zdaj ji je bilo jasno, da je bilo tedaj materino srce prepolno spominov na hčerko, spominov na misli o otroku iz tistega časa, ko še rojen ni bil, in iz vseh tistih let, ki se jih otrok ne spominja, spominov na strah, upanje in sanje, vse zavoljo otrok, ki tako dolgo nič ne vedo o tem, dokler tudi zanje ne napoči čas, ko se sami na skrivnem bojijo, upajo in sanjajo —.
Nazadnje so se gostje tako porazdelili, da so eni ostali pri Jammaeltu na Formu, drugi pa
so s Sigurdom odrinili v Nekega dne sta naposled ® Gautejeva najemnika iz j112" ga dela doline pridirjala ® . dvor: upravnik je na potu s j kaj, da poišče Gauteja, njim so oče in sorodniki deK ta. Mladi Lavrans je takoj # kel v hlev —. Naslednji ve«,, bi bil človek dejal, da se na Jorundgaardu vojni PoS.,gj zbrani so bili vsi Gautejevi rodniki s svojimi oborožen1 hlapci, pa tudi njegovi P™ telji iz doline so prišli.
Potem pa je Helge s Ho^ da prispel z velikim spre ^ vom, da bi terjal pravic0^ ugrabitelja. Kristina je za ^ notek videla Helgeja je zraven samega uprav'11 gospoda Paala Sorkvesson^ jahal na dvorišče: Jofrid'11 ^ je bil postaren, visok in7 njen mož, ki je bil videti hen — ko je stopil s koHJa-šepal. Sestrin mož Olaf ^ je bil majhen, širok in c° ; rdečkaste polti in rusih
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Ave.	HEndej-son O62
DIXIE BEDDING MFG. CO.
HEndersonU9* i
AMERICAN RADIATOR P R O D U C
WOLFF HEATING CO.
Denarne pošiljatve v Italijo
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Avenue
v Slov. Narodnem Domu
VJugoslavijo se zaenkrat še ne more) poslati denarja, tod® vsi znaki kažejo, da bodo tozadevne zveze kmalu vpostavJJ ne. O tem se bo takoj poročalo. Pisma pa se lahko pwU®. v vse kraje Jugoslavije, naslovijo pa se' isto kot Kakor hitro pa bq kaka nova odredba v tem oziru, bo P naznanjeno. Najbolje je poslati pisma z zračno Pos Poštnina znaša 30 centov.
KOLLANDER vam napravi prošnje za prvi ali drugi drža* ljanski papir, izpolni tudi razne druge listine, katerih sa*" ne morete izpolniti in opravlja notarske poslei.
(Jug ust t ^Oetelz
478 East 152nd Street