Bibliografija Bibliografija dr. Mirana Časa (1952 - 2015)
ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI
Znanstveni in strokovni članek (48)
Vrezec, A., De Groot, M., Kobler, A., Mihelič, T., Čas, M., Tome, D. 2014. Ekološke značilnosti habitata in potencialna razširjenost izbranih kvalifikacijskih gozdnih vrst ptic (Aves) v okviruomrežja Natura 2000 v Sloveniji: prvi pristop z modeliranjem = Ecological characteristics of habitats and potential distribution of selected qualification forest bird (Aves) species in the scope of Natura 2000 network in Slovenia: the first modelling approach. Gozdarski vestnik, 72, 10: 472-492.
Klenovšek, T., Janžekovič, F., Novak, T., čas, M., Trüar, T., Poštrak, T. 2013. Notes on invertebrates preyed by shrews (Mammalia: Insectivora: Soricidae) in Slovenia = Note su invertebrati predati da topodagni (Mammalia: Insectivora: Soricidae) in Slovenia. Annales, Series historia naturalis, 23, 2: 153-160.
Klenovšek, T., Novak, T., čas, M., Trüar, T., Janžekovič, F. 2013. Feeding ecology of three sympatric Sorex shrew species in montane forests of Slovenia. Folia Zoologica, 62, 3: 193-199
čas, M. 2013. Divji petelin na Koroškem v zadnjih tridesetih letih (1980-2010). Lovec, 96, 7/8: 360-364.
čas, M., Janžekovič, F. 2012. Pestrost živalstva malih sesalcev in drugih talnih vretenčarjev v nasadu parkagozdne biodiverzitete na sanirani deponiji Duplica. Dupličan, maj 2012: 20-23.
Bajc, M., čas, M., Grebenc, T., Kraigher, H. 2012. Kaj so pokazale raziskave genetske raznolikosti divjega petelina v Sloveniji in na Balkanu?. Lovec, 95, 4: 189-191.
čas, M. 2012. Spreminjanje rabe tal in gozdov ter populacijska dinamika nekaterih živalskih vrst gozdnate krajine na Slovenskem po letu 1874 - pomen za upravljenje z divjadjo = Land use and forest changes and the population dynamics of some animal species of the forest landscape in Slovenia since 1874 - the key to game management. Zlatorogov zbornik, 1, 1: 85-104.
Grebenc, T., Kutnar, L., Božič, G., čas, M. 2011. Izbrani primeri študije biotske raznovrstnosti gozdnih ekosistemov na genski, vrstni in habitatni ravni = Case studies of forest ecosystem biodiversity assessment at gene, species and habitat level. Les, 63, 5: 154-160.
Bajc, M., čas, M., Grebenc, T., Kraigher, H. 2011. Izbrani primeri genetskih analiz prostoživečih gozdnih živali v Sloveniji = Genetic analyses of forest animals in Slovenia - case study. Les, 63, 5: 197-202.
Bajc, M., čas, M., BAllian, D., Kunovac, S., Zubic, G., Grubešic, M., Zhelev, P., Paule, L., Grebenc, T., Kraigher, H. 2011. Genetic differentiation of the
Western Capercaillie highlights the importance of South-Eastern Europe for understanding the species phylogeography. PloS one, 6, 8: 15 str. čas, M. 2010. Raziskave spreminjanja habitatov in genetske pestrosti nekaterih domorodnih vrst (divji petelin, gams, volk). Lovec, 93, 4: 195-197. čas, M. 2010. Disturbances and predation on Capercaillie at leks in Alps and Dinaric mountains = Uznemiravanje i predacija tetrijeba na pjevalištma u alpskom i dinarskom prostoru. Šumarski list, 134, 9/10: 487-495. čas, M. 2010. Ogrožen osameli habitat gamsa med Starim trgom in Predgradom nad Kolpo. Lovec, 93, 4: 221-222.
čas, M. 2010. Pojav nenavadnega divjega petelina. Lovec,
93, 5: 275-276. čas, M. 2008. Spreminjanje gozdov in vzroki za nezadržno zmanjševanje številčnosti divjega petelina. Lovec, 91, 5: 242-248. čas, M, Savič, R. 2008. Sokolarjenje z vidika trajnostne rabe narave = Falconry from the viewpoint of sustainable use of nature. Gozdarski vestnik, 66, 4: 245-253.
čas, M. 2008. Capercaillie monitoring is an important tool for observing changes in boreal forest ecosystems, but introduction of a hunting ban in the Slovenian Alps has highlighted certain problems. Grouse news, 35: 16-20.
Purnat, Z., čas, M., Adamič, M. 2007. Problematika ohranjanja habitata divjega petelina Tetrao urogallus na Menini (osrednja Slovenija) in vpliv pašništva. Acrocephalus, 28, 134: 105-118. čas, M. (intervjuvanec). 2007. Živel je tudi na Golovcu
nad Ljubljano. Delo, 49, 96: str. 24. Savič, R., čas, M. 2007. Projekt ohranitve sokola selca
v Sloveniji. Lovec, 90, 10: 490-493. Kutnar, L., Urbančič, M., čas, M. 2005. Ohranjenost gozdnih tal in vegetacije v habitatu divjega petelina v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah = Preservation of forest soil and vegetation in the Capercaillie (Tetrao urogallus L.) habitat within the eastern Karavanke region an the eastern Kamnik-Savinja Alps in Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 77: 5-42. Gulič, J., Kotar, M., čas, M., Adamič, M. 2003. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na Pohorju = Vegetation requirements of the black grouse habitat (Tetrao Tetrix L.) in Pohorje MTS. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 71: 41-70. Purnat, Z., čas, M., Adamič, M. 2003. The status of leks and threat of pastoralism on remaining capercaillie (Tetrao urogallus L.) subpopulations on Menina, Slovenia. Grouse news, 25:14-15.
Urbančič, M., Kalan, P., Simončič, P., Mavsar, R., Čas, M. 2002. Imisijska obremenjenost gozdov v občini Kamnik - raziskave v letu 2001. Kamniški zbornik, 16: 225-234.
čas, M. 2002. Forest land biodiversity use, degradation and development, co-natural silviculture and capercaillie (Tetrao urogallus L.) as indicator in Slovenian Alps: research report. Grouse news, 24: 10-12 Janžekovič, F., čas, M. 2001. Mali sesalci v gozdni krajini in pestrost njihove združbe v alpskem gozdu na Smrekovcu in Peci. Gozdarski vestnik, 59, 7-8: 322-327.
čas, M. 2001. Divji petelin v Sloveniji - indikator devastacij, rabe, razvoja in biodiverzitete gorskih gozdnih eko sistemov = Capercaillie in Slovenia - indicator of devastation, use, development and biodiversity of mountain forest ecosystems. Gozdarski vestnik, 59, 10: 411-428. čas, M. 2001. Divji petelin - pokazatelj odnosa do gozda: popis aktivnosti rastišč v Sloveniji v letih 1998-2000. Lovec, 34, 6: 286-289. čas, M. 2000. Divji petelin in stanje v gorskem gozdu Slovenije leta 1999. Gozdarski vestnik, 58, 5-6: 266-275.
čas, M. 2000. Changes of capercaillie habitats with
altitude in Slovenia. Grouse news, 19: 11-14. Žnidaršič, M, čas, M. 1999. Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamniško-Savinjskih Alpah = Forest management, the endangerment and conservation of Capercaillie (Tetrao urogallus L.) habitats in the Kamnik-Savinja Alps. Gozdarski vestnik, 57, 3: 127-140. čas, M.1999. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998 = Spatial endangerment of capercaillie (Tetrao urogallus L.) populations in Slovenia in 1998. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 60: 5-52. čas, M. 1999. Osmi mednarodni simpozij o gozdnih kurah (The 8th grouse symposium) 12.-17. 9.1999, Rovaniemi, Finska. Gozdarski vestnik, 57, 9: 405-407. čas, M. 1999. Napredujoče izginjanje divjega petelina.
Lovec, 82, 6: 236-240. Jurc, M., Kalan, P., Jurc, D., čas, M. 1998. Strokovno posvetovanje Protipožarna in integralna zaščita gozdov na območju Gozdne uprave senj, 14.-16. maja 1998. Gozdarski vestnik, 56, 5-6: 297-300. čas, M., Adamič, M. 1998. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih Alpah = The influence of forest alteration on the distribution of capercaillie (Tetrao urogallus L.) leks in the eastern Alps. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 57: 5-57. čas, M. 1998. The endangerment of capercaillie subpopulations in the mountain forests of Slovenia. Grouse news, 16: 17-21.
čas, M. 1998. Divji petelin in ogroženo živalstvo v
gorskem gozdu Slovenije. Lovec, 81, 5: 193-199. čas, M. 1997. Aktivnosti za razglasitev naravnega krajinskega parka Smrekovec-Raduha. Gozdarski vestnik, 55, 5-6: 301-303. čas, M. 1991. V brezvladju se že pojavljajo nenadzorovane golosečnje : slovenski gozd brez strokovnega dela. Delo, 33, 141: str. 14. čas, M. 1991. Pred sprejetjem zakona o gozdovih. Delo,
33, 263 - 33, 141 (19.VI.1991): str.14. Mlinšek, D, čas, M., Dečman, S., Anko, B., Kotar, M., Kavčič, S., Horvat, A., Torelli, N., Pogačnik, J. Slovenski gozd. Delo, 32, 63 (16.III.1990) - 144 (22.VI.1990). čas, M. 1990. Hujše kot umiranje starega gozda je izginjanje mladja : Lovski monopol in pustošenje gozdov. Delo, 32, 67: str. 13 čas, M. 1987. Gozdovi ne vzdržijo več. Lovec, 50, 3: 66-68. čas, M. 1986. Uničeno okolje kot breme nerazvitosti in neosveščenosti. Gozdarski vestnik, 44, 9: 312-317. čas, M. 1986. Prilagojeni načini gojenja gozdov v imisijsko poškodovanem območju Zgornje Mežiške doline. Viharnik, 19, 11: 7-8. čas, M. 1982. Elementi prakrajine med Raduho in Peco. Gozdarski vestnik, 40, 5: 223-226.
Kratki znanstveni prispevek (3)
Bajc, M., čas, M., Grebenc, T., Kraigher, H. 2011. Genetic differentiation of the Western capercaillie highlights the importance of South-eastern Europe for understanding the species phylogeography. Grouse news, 42: 33-36. čas, M. 2011. Capercaillie (Tetrao urogallus L.), and endangered species due to disturbance and predation, can be named »the Rose of the Little Prince« in the southern edge of its disturbances in Europe. Grouse news, 42: 36-40. čas, M. 2007. Fluctuations in the capercaillie Tetrao urogallus (L.) population in relation to past malnd use and forest structures in the south-east Alps. Grouse news, 33: str. 20
Poljudni članek (16)
čas, M. 2013. Problematika gozdarstva in lovstva na območju Občine črna na Koroškem. črjanske cajtnge, 54: 8-9. čas, M. 2011. Gozdni park na Duplici je priljubljen sprostitveni rekreacijski in izobraževalni prostor. Kamniški občan, 50, 12: str. 5. čas, M. 2009. Gozdni park in drevesna učna pot : ter razvoj življenske raznovrstnosti na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica na kamniškem polju
-	10 let. Dupličan,. 1, 1: 26-31.
čas, M. 2009. Srnjak z nepravilno razvejanim rogovjem
-	izziv za boljše sodelovanje. Lovec, 92, 11: str. 582. čas, M. 2008. Populacijska dinamika srne (Capreolus
capreolus) in vplivi na nihanje številčnosti. Javna gozdarska služba v letu ...: str. 23. čas, M. 2006. Razvoj gozdnega parka in biodiverzitete na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica na Kamniškem polju (1999-2006). Kamniški občan, leto 45, 2: str. 7. čas, M. 1999. Gozdna krajina Smrekovca in Raduhe.
Gea, 9, 3: 6-9. čas, M., Grecs, Z., Lesnik, T., Južnič, B., Vilhar, č., Kolar, I., Kač, E., Prebevšek, M., Piškur, J., Papež, J., Jež, P., Kovač, F., Kozina, A., Perko, F., Sterle, J., Veselič, Ž., Mlinšek, D. 1990. če hočemo ohraniti naše gozdove, mora zanje skrbeti stroka. Delo, 231: str. 14. čas, M. 1990. Veliki odmerki povečujejo stroške in zastrupljajo naravo. Vestnik, 42, 21: str. 8; 42, 22: str. 6. Zupančič, M., čas, M. 1989. Kamenodobna narava sodobnega človeka: (ob smrti etnologa Konrada Lorenza). Gozdarski vestnik, 47, 6: 279-282. čas, M. 1986. Peca - koroški Triglav. Viharnik, 19, 2: str. 8. čas, M. 1983. Postrvi. Viharnik, 16, 5: str. 15. čas, M. 1982. Gozdarji in lovci v koroškem kotu za
ohranitev divjega petelina. Lovec, 45, 9: str. 289. čas, M. 1982. Kje so mladi gozdarji. Viharnik, 15, 5: str. 10. čas, M. 1982. Gozdarji in lovci skupaj za ohranitev divjega petelina na Koroškem. Viharnik, 15, 6: 6-8. čas, M. 1981. Mogočna viharniška drevesa in ostanki prakrajine med Raduho in Peco: naravna dediščina v rokah gozdarjev. Viharnik, 14, 12: 6-7.
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (3)
čas, M. 2008. Populacijska dinamika srne (Capreolus capreolus) v odvisnosti od spreminjanja rabe tal ter številčnosti lisice (Vulpes vulpes) in jelena (Cervus elaphus) na Slovenskem. V: Povzetki: prispevki: 1. slovenski posvet z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: srnjad. Pokorny, B., Savinek, K., Poličnik, H. (ur.). Velenje, Erico: 26-28. čas, M., Adamič, M. 2007. Vpliv podnebnih sprememb na fluktuacije populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v jugovzhodnih Aplah na Slovenskem = Influence of climate change on the fluctuation of capercaillie (Tetrao urogallus L.) population in the Slovenian southeast Alps. V: Podnebne spremembe: vpliv na gozd in gozdarstvo = Climate changes: impact on forest and forestry, (Studia forestalia Slovenica, 130). Jurc, M. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources Slovenia: 99-116. čas, M. 2000. Capercaillie (Tetrao urogallus L.) as the indicator of conservation and changes in forest ecosystems in mountain landscape of Slovenia. V: Forests and society: the role of research. Volume 3, Poster abstracts. Jandl, R. (ur.). Kuala Lumpur,
Malaysian XXI IUFRO World Congress Organising Committee: 466-467.
Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (1)
čas, M. 1993. Ocena imisijskih obremenitev gozdov in prostora zelenega pasu Ljubljane z gozdnogojitveno oceno stanja. V: Mestni in primestni gozd - naša skupna dobrina: zbornik republiškega posvetovanja v okviru tedna gozdov, Ljubljana, 27. maj 1993. Golob, A. (ur.). Ljubljana, Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije: 126-130.
Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (13)
čas, M. 2012. Fluktuacija populacij gamsa (Rupicapra rupicapra) in njihove značilnosti (trendi, cikli) na Slovenskem v zadnjih 150 letih. V: Knjiga povzetkov: 4. slovenski posvet z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: gams. Pokorny, B., Poličnik, H. (ur.). Velenje, ERICo: str. 80. Bajc, M., čas, M., Ballian, D., Kunovac, S., Zubič, G., Grubešič, M., Zhelev, P., Paule, L., Grebenc, T., Kraigher, H. 2012. Genetic differentiation of the Western capercaillie (Tetrao urogallus L.) in SouthEastern Europe reveals important implications for understanding the species phylogengraphy and for conservation. V: Utilization of genetic approaches for effective conservation of endangered species: regional workshop, Debrecen, Hungary, March 14-16, 2012. [S. l., s. n.]: str. 6. čas, M. 2010. Nihanje gostote populacij divjega prašiča (Sus scrofa) v Sloveniji po ponovni naselitvi in vpliv na gostoto populacij divjega petelina (Tetrao urogallus). V: Povzetki: prispevki: 2. slovenski posvet z mednarodno udeležbo o upravljanju z divjadjo: divji prašič. 2010. Poličnik, H., Pokorny, B. (ur.). Velenje, ERlCo: 45-46. Dakskobler, l., Rozman, A., Seliškar, A., Leban, F., Vreš, B., čelik, T., Culiberg, M., čas, M., Kobal, M., Urbančič, M., Kadunc, A., Firm, D. 2010. Naravni sestoji macesna v Sloveniji: (V4-0542), 01.09.2008-30.8.2011. V: Predstavitve raziskovalnih projektov programa Konkurenčnost Slovenije 2006-2013 in aplikativnih raziskovalnih projektov. Brus, R. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: [21] str. čas, M. 2008. Reasons for the highest capercaillie population density and distribution in Slovenia at the beginning of the 20th century as key for preservation of today's habitats. V: 11th International grouse symposium, Whitehorse, Yukon territory, Canada, 11 -15 September 2008. [S. l., s. n.]: str. 29. čas, M. 2007. Fluctuation of roe deer (Capreolus capreolus) population in relation to fox (Vulpes
vulpes) populations in Slovenia after 1874. V: 8. evropski kongres o srnjadi, Velenje, June 25 - 29, 2007. Abstracts = Povzetki. Pokorny, B., Savinek, K., Poličnik, H. (ur.). Velenje, ERICo: str. 22. Angelstam, P., čas, M. 2002. Landscape scale habitat thresholds for Capercaille in Sweden and Slovenia. V: The 9th International Grouse Symposium: 19-23 August 2002, Beijing: [programme, abstracts, list of participants]. Beijing, [s. n.]: str. 54. čas, M. 2001. Divji petelin (Tetrao urogallus L.) - indikator rabe, razvoja in biotske pestrosti gozdnih ekosistemov = Capercaillie (Tetrao urogallus L.) - indicator of usage, development and biotic diversity of forest ecosystems. V: Zbornik razširjenih povzetkov. čas, M. (ur.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 11-13. Janžekovič, F., čas, M. 2001. Mali sesalci v gozdni krajini in pestrost njihove združbe v alpskem gozdu na Smrekovcu in Peci. V: Zbornik razširjenih povzetkov. čas, M. (ur.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 31-32.
čas, M. 1999. The influence of forest changes in Alpine Slovenia on the dynamics of the capercaillie population density. V: The 8th International Grouse Symposium: Rovaniemi, 13-17 September 1999: programme, abstracts, list of participants. Linden, H. (ur.). Helsinki, [s. n.]: str. 21. čas, M., Adamič, M. 1995. The impacts of forest die-back on the distribution of Capercaillie leks in north-central Slovenija. V: Proceedings of the 6th International Symposium on Grouse : 20-24 september 1993, Udine, Italy. Jenkins, D. (ur.). Reading,World Pheasant Association, Ozzano dell'Emilia, Istituto Nazionale per la Fauna Selvatica: str. 175. čas, M. [1992]. Forest decline and suitable silvicultural measures in the Mežica Valley, Slovenia. V: Centennial : 100 Jahre IUFRO, Berlin - Eberswalde (Germany) 31 Aug. - 4 Sep. 1992: proceedings = Berichte = comptes rendus = actas. [S.l.], Organisationsbüreau »100 Jahre IUFRO«: str. 280. čas, M. 1992. The evaluation of the Alpine Larch (Larix Decidua) as a bioindicational species in air polluted forests in the Mežica Valley, Slovenia. V: Ecology and mangement of Larix forests: a look ahead: program and abstract booklet: October 5-9, 1992, Grouse Mountain Lodge, Whitefish, Montana, U. S. A. Whitefish, [The University of Montana]: str. 35.
Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci (2)
Klenovšek, T., Janžekovič, F., čas, M., Trilar, T., Novak, T. 2012. Arthropods in the diet of three co-existing Sorex shrew species in montane forests in Slovenia = členonožci v prehrani treh sobivajočih vrst rovk iz rodu Sorex v gorskih gozdovih v Sloveniji. V: Third Slovenian Entomological Symposium
with International Attendance, Maribor, 27th and 28th January 2012: book of abstracts = knjiga povzetkov. Klokočovnik, V. (ur.). Maribor, Fakulteta za naravoslovje in matematiko: str. 30. čas, M. 2012. Game management and biodiversity. V: Urban forest monitoring activities workshop proposals: Ljubljana, Slovenia, 14th and 15th of May 2012. Simončič, P. (ur.). [Ljubljana, Slovenian Forestry Institute]: 26-27.
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji (1)
čas, M. 2012. The changes in rural and forest landscape and their use in the Slovenian alps in the last centuries - a »back to nature« tourism with impacts, a case of Western Capercaillie. V: Strategies for tourism industry - micro and macro perspectives. Kasimoglu, M. (ur.), Aydin, H. (ur.). Rijeka, InTech: [339]-372.
Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji (2)
čas, M. 2000. LD Bistra in divji petelin - ponos slovenskih gozdov in planin. V: Lovska družina Bistra: 50 let, (Almanah). Fortin, M. (ur.). črna na Koroškem, LD Bistra: 13-16.
čas, M. 1991. Nekoč in danes. V: O gozdu in gozdarstvu Slovenije. Mlinšek, D. (ur.). 1. natis. Maribor, Aram: 20-22.
Geslo - sestavek v enciklopediji, leksikonu, slovarju ... (1)
Gams, I., čas, M., Wraber, T. Peca. V: Javornik, M., Voglar, D., Dermastia, A. (ur.). 1987-2002. Enciklopedija Slovenije: Knj. 8. Nos-Pli. 1. natis. Ljubljana, Mladinska knjiga: str. 281.
Recenzija, prikaz knjige, kritika (2)
čas, M. 1991. Preživeti v puščavi s pomočjo knjige: Michael Tobias: Desert survival by the book, New scientist, december 1988. Gozdarski vestnik, 49, 7-8: 380-382.
čas, M. 1989. Kmetje, gnojila in poplave nitratov. Gozdarski vestnik, 47, 10: 458-461.
Predgovor, spremna beseda (1)
čas, M. 2001. Ogrožene živalske vrste na primeru divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji = The Threaten of animal species on the case of Capercaillie (Tetrao urogallus L.) in Slovenia. V: Zbornik razširjenih povzetkov. čas, M. (ur.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 1-3.
Polemika, diskusijski prispevek (1)
čas, M. 1987. Poziv proti ratifikaciji sporazuma o ribolovu v naših vodah. Delo, 29, 41: str. 10.
Intervju (5)
čas, M. (intervjuvanec). 2008. Gozd in divjad sta od
vseh!: dr. M. čas. Lovec, 91, 4: 186-188. čas, M. (intervjuvanec). 2000. Gozdni jereb izginja.
Delo, 43, 301: str. 10. čas, M. (intervjuvanec). 2000. Dupliška deponija odpadkov bo ozelenela. Kamniški občan, 39, 2: str. 2. čas, M. (intervjuvanec). 1998. Intervju tedna: mag. M. čas: »Ekologija divjega petelina in ohranjanje habitatov ogroženih vrst gozdne favne v gorski krajini Slovenije 1997-2000«. Koroški tednik, 2, 20: str. 2. čas, M. (intervjuvanec). 1990. Naturnahes Waldland Slowenien: ÖFZ: Können sie ein mehnendes Beispiel aus unseren geographischen Breiten nennen? Österreichische Forstzeitung, 101, 9: str. 23.
Drugi sestavni deli (4)
Grebenc, T., Kutnar, L., čas, M., Skrbinšek, T., Božič, G., Kušar, G. 2010. Pomen gozdov za biotsko raznovrstnost na ekosistemski, vrstni in genetski ravni v luči blaženja podnebnih sprememb in prilagoditve gospodarjena z gozdovi glede na pričakovanje spremembe. V: Predstavitve raziskovalnih projektov programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013« in aplikativnih raziskovalnih projektov, ki potekajo na Gozdarskem inštitutu Slovenije in jih sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS: javna predstavitev delnih in končnih rezultatov projketov z vsebinskimi usmeritvami za nadaljnje raziskovalne vsebine s področja. Grebenc, T. (ur.). Ljubljana, Silva Slovenica, Gozdarski inštitut Slovenije: 4-7. Simončič, P., Kalan, P., Mavsar, R., Urbančič, M., čas, M., čater, M. 2003. Imisijska obremenjenost gozdov. Kamniški občan, 24. julija: str. 3. čas, M. 2001. Znanstveno posvetovanje: ogrožene živalske vrste na primeru divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 59, 10: str. 451. čas, M. (intervjuvanec), Jenčič, S. (intervjuvanec), Gašperšič, F. (intervjuvanec), Mlinšek, D. (intervjuvanec), Pogačnik, J. (intervjuvanec). 1990. Naturnahes Waldland Slowenien: Nachwort der Interviewpartner. Österreichische Forstzeitung, 101, 9: str. 27.
MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA
Strokovna monografija (2)
Medved, M., Bajc, M., Božič, G., čas, M., čater, M., Ferreira, A., Grebenc, T., Kobal, M., Kraigher, H., Kutnar, L., Mali, B., Planinšek, Š., Simončič, P., Urbančič, M., Vilhar, U., Westergren, M., Krajnc, N., Kušar, G., Levanič, T., Poljanšek, S., Jurc, D., Jurc, M., Ogris, N., Klun, J., Premrl, T., Robek, R.,
Železnik, P., Gričar, J., Piškur, M. 2013. Gospodarjenje z gozdom za lastnike gozdov. 1. ponatis. Ljubljana, Kmečki glas: 311 str.
Medved, M., Bajc, M., Božič, G., čas, M., čater, M., Ferreira, A., Grebenc, T., Kobal, M., Kraigher, H., Kutnar, L., Mali, B., Planinšek, Š., Simončič, P., Urbančič, M., Vilhar, U., Westergren, M., Krajnc, N., Kušar, G., Levanič, T., Poljanšek, S., Jurc, D., Jurc, M., Ogris, N., Klun, J., Premrl, T., Robek, R., Železnik, P., Gričar, J., Piškur, M. 2011. Gospodarjenje z gozdom za lastnike gozdov. Ljubljana, Kmečki glas: 311 str.
Doktorska disertacija (1)
čas, M. 2006. Fluktuacije populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v odvisnosti od pretekle rabe tal in strukture gozdov v jugovzhodnih Alpah: doktorska disertacija = Fluctuation of Capercaillie (Tetrao urogallus L.) population in relation to past land use and forest structures in the South-East Alps: doctoral dissertation. Ljubljana, samozal.: XX, 263 f., [12] f. pril.
Magistrsko delo (1)
čas, M. 1996. Vpliv spreminjanja gozda v alpski krajini na primernost habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.): magistrsko delo = The influence of forest changes in Alpine landscape on the suitability of Capercaillie habitats: master of science thesis. Ljubljana, samozal.: XVII, 142 f.
2.11 Diplomsko delo (1)
čas, M. 1979. Zakonitosti in pomen vračanja listavcev v smrekove monokulture mislinjskega Pohorja: diplomska naloga. Ljubljana, samozal.: 92 str.
Končno poročilo o rezultatih raziskav (32)
Grebenc, T., čas, M., Simončič, P., Božič, G., Kutnar, L., Kraigher, H., Ferreira, A., Kobler, A., Kušar, G., Japelj, A., Skudnik, M., Štupar, B., Sinjur, I., Verlič, A., Hrenko, M., Bajc, M., Kos, I., Batič, F., Eler, K., Skrbinšek, T. 2011. Pomen gozdov za biotsko raznovrstnost na ekosistemski, vrstni in genetski ravni v luči blaženja podnebnih sprememb in prilagoditve gospodarjena z gozdovi glede na pričakovanje spremembe = The importance of forest for biodiversity at ecosystem, species and gene level in scope of forest contribution to buffering of climat changes and its future management. [S. L., s. n.]: 70 str.
čas, M, Savič, R. 2010. Doselitev sokola selca (Falco peregrinus) na območju NEK in ocena vpliva na številčnost mestnega goloba v obdobju 2007 - 2010: zaključno poročilo projekta za leto 2010 in za obdobje 2007-2010. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed: 17 f.
Dakskobler, I., Culiberg, M., Čas, M., čelik, T., Firm, D., Kadunc, A., Leban, F., Kobal, M., Rozman, A., Seliškar, A., Urbančič, M., Vreš, B. 2010. Naravni sestoji macesna v Sloveniji: zaključno poročilo projekta ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2006-2013«, 2008-2010. Ljubljana, ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija: 27 f. čas, M. 2010. Presoja vplivov izgradnje naselja Pungart 3 na habitate divjega petelina (Tetrao urogallus) in ruševca (Tetrao tetrix) na Zahodnem Pohorju: končno poročilo potencialne primernosti izvedbe projekta Pungart 3 za naravno okolje v območju Natura 2000. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Domžale, Oikos: 26 f. Bajc, M., čas, M., Grebenc, T, Kraigher, H. 2010. Report on genetic analyses of western capercaillie (Tetrao urogallus) in the northern Velebit area. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 2 str. čas, M., Savič, R. 2009. Doselitev sokola selca (Falco peregrinus) na območju NEK: poročilo za leto 2009. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed: 10 f. čas, M., Savič, R. 2008. Doselitev sokola selca (Falco peregrinus) na območje NEK 2007-2010: stanje in razvoj populacij mestnega golob in sokola v 2008. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 10 f. Urbančič, M., čas, M. 2008. Izsledki analiz hranilnosti in onesnaženosti vzorcev tal z vrta, travnika, gozda in pogozdne sanirane deponije komunalnih odpadkov na območju Duplice: raziskava. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 9 str. čas, M. 2008. Stanje gozdnega parka in učne poti na pogozdeni sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica s priporočili za gospodarjenje: poročilo za leto Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 12 f. čas, M., Savič, R. 2007. Doselitev sokola selca (Falco peregrinus) na območju NEK 2007-2010: poročilo raziskovalno-aplikativnega projekta za leto 2007. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed: 9 str. čas, M., Rekelj, J., Zagmajster, M., Žnidaršič, M., Zabret, M. 2007. Razvoj gozdnega učnega parka in biodiverzitete na pogozdeni sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica na kamniškem polju 2007: poročilo raziskovalno-aplikativnega projekta za leto 2007. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 22 f. čas, M., Urbančič, M., Simončič, P., Žlindra, D., Kraigher, H., Al sayegh-Petkovšek, S., Grgič, T., Kos, I., Ravnjak, B., Slameršek, A., Pagon, N., Rekelj, J., Grecs, Z. 2007. Revitalizacija sterilnih tal in biodiverzitete talne favne na saniranih deponijah Duplica in TEŠ RLV Velenje: zbornik končnih poročil segmenta raziskave za Center odličnosti GIS v sodelovanju z Občino Kamnik in Občino Velenje ter Šoštanj. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 55 f.
čas, M., Žnidaršič, M., čas, V. 2004. Razvoj gozda in pestrost živalskih vrst na pogozdeni deponiji Duplica v primerjavi z ostanki gozda na Mengeškem polju in obmejki na Kamniškem polju: poročilo raziskave za leto 2004. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 9 str. čas, M. 2004. Uveljavljanje habitatske vloge gozdov v gozdno gospodarskem načrtovanju v gozdni krajini: zaključno poročilo o rezultatih opravljenega raziskovalnega dela na projektu ciljnega raziskovalnega programa (CRP): Konkurenčnost Slovenije 2001-2005: šifra projekta V4-0435-01. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 15 str. čas, M, Grecs, Z, Zagmajster, M, Žnidaršič, M., Kristan, A. 2003. Razvoj biodiverzitete na pogozdeni deponiji Duplica v primerjavi z ostanki gozdov na Kamniško-Mengeškem polju: poročilo raziskave za leto 2003. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 28 str. Kutnar, L., čas, M. 2003. Vegetacijske razmere na izbranih rastiščih divjega petelin (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško - Savinjskih Alpah: zaključno poročilo raziskave. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 25 str. čas, M., Kalan, P., Kralj, A., Levanič, T., Mavsar, R., Simončič, P., Urbančič, Mihej. 2002. Zaključno poročilo projekta »Imisijska obremenjenost gozdov v občini Kamnik«. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 43 str. Urbančič, M., čas, M. 2001. Tla habitatov divjega petelina v visokogorju Koroške: delno poročilo projekta: Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih in krajinah, gozdne kure - divji petelin (CRP - Gozd V4 0175). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 19 str. Drovenik, B., čas, M. 2000. Biotska pestrost hroščev (Coleoptera) na rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v gozdnih tipih vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp na Koroškem in Štajerskem: delno končno poročilo o raziskovalnem delu: Projekt: Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih in krajinah, gozdne kure - divji petelin (CRP - Gozd V4 0175). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo, Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU): 21 str. Janžekovič, F., čas, M. 2000. Mali sesalci na rastiščih divjega petelina na Smrekovcu in Peci: poročilo o raziskovalnem delu. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire: 16 f. + 25 f. pril. čas, M. 2000. Ocena ogroženosti subpopulacij divjega petelina na OE ZGS Kranj: stanje in primerjava številčnosti subpopulacij divjega petelina iz popisov rastišč v letu 1999 in 1998 kot odraz gospodarjenja v gorskih gozdovih: raziskovalno delo. Ljubljana,
Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije: 11 str.
Adamič, M., čas, M., Kobler, A., Potočnik, H., Kos, I., Poboljšaj, K. 2000. Ohranitev ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 29 str. loč. pag.
Kos, I., Grgič, T., Potočnik, H., Kljun, F., čas, M. 2000. Pestrost pedofavne - strig (Chilopoda) in deževnikov (Lumbricidae) na vzorčnih ploskvah na rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v gozdnih tipih vzhodnih Karavank in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alp na Koroškem in Štajerskem: Končno poročilo o raziskovalnem delu, segment: projekt: Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih in krajinah, gozdne kure - divji petelin. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo: 14 str.
Koselj, K., Presetnik, P., Zagmajster, M., Miloš, č., čas, M. 2000. Popis favne netopirjev (Chiroptera) z ultrazvočnimi detektorji za raziskavo biotske pestrosti na rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah: končno poročilo o raziskovalnem delu, segment: projekt: Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih in krajinah, gozdne kure - divji petelin (CRP - Gozd V4 0175). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo, Sekcija za proučevanje in varstvo netopirjev, Društvo študentov biologije: 12 str.
Mihelič, T., Žnidaršič, M., čas, M. 2000. Popis pestrosti ptic na rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v gozdnih tipih v vzhodnih Karavankah (Peca -Olševa) in vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah (Smrekovec - Raduha) na Koroškem in Štajerskem: končno poročilo o raziskovalnem delu, segment: projekt: Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih in krajinah, gozdne kure - divji petelin (CRP - Gozd V4 0175). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo: 12 str.
čas, M. 2000. Poročilo o stanju divjega petelina na območju TNP iz popisa rastišč v Sloveniji leta 1999: ekspertiza. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za varstvo gozdov in gozdno favno: 3 str.
Dretnik, K., Zupanc, A., čas, M. 2000. Sledi velike divjadi na rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih Karavankah in vzhodnih kamniško Savinjskih Alpah: delno končno poročilo o raziskovalnem delu: v sklopu projekta: Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih in krajinah
(CRP - Gozd V4 0175). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 6 str.
čas, M., Kralj, A., Tavčar, I. 1999. Optimizacija sistema gospodarjenja v smrekovih gozdovih na Koroškem, prizadetih zaradi rdeče trohnobe: zaključno poročilo za leto 1999. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 12 f.
Hočevar, M., Behin, L., Jurc, M., Kovač, M., Ferlin, F., Kutnar, L., čas, M., Božič, G., Medved, M., Ogulin, A. 1999. Zaključno poročilo: UN - ECE/FAO temperate and boreal forest resources assessment 2000 for Slovenia. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 1 mapa
Grilc, v., Glažar, S. A., Lobnik, F., Dekleva, J., Kornhauser Frazer, A., Cizerle Belčič, A., Olbina, R., Ravnik-Glavač, M., Cerar, I., Batič, F., Bizjak, M., čas, M., Hodnik, A., Hrustel-Majcen, M., Hudnik, V., Jurc, D., Kalan, J., Kralj, T., Leskošek, M., Mikulič, V., Smole, I., Škulj, M., Šolar, M., Titovšek, J., Vidic, N., Zorn-Pogorelc, M., Zupan, M., Medved, M., Lapanje, S., Husič, M., Vučko, H., černič Mali, B., Belec, M. 1988. Odpadne snovi v okolju in ukrepi za zmanjšanje njihovih škodljivih učinkov: 3. del: poročilo o delu v letu 1988, Nadzorno-informacijski sistem za ravnanje z odpadnimi snovmi, Onesnaževanje ozračja in tal ter poškodbe vegetacije, Analitika in tehnologija priprave posebnih odpadkov za odlaganje, Prostorski vidiki ravnanja z odpadki. Ljubljana, Kemijski inštitut »Boris Kidrič«: loč. pag.
Grilc, V., Glažar, S. A., Lobnik, F., Dekleva, J., Rose, J., Kornhauser Frazer, A., Cizerle Belčič, A., Glavač, D., Olbina, R., Oblak, M., Ravnik-Glavač, M., Slatinek-Žigon, M., Batič, F., Bizjak, M., čas, M., Drev, J., Hodnik, A., Hudnik, V., Hočevar, M., Jurc, D., Kalan, J., Lapajne, S., Leskošek, M., MIkulič, V., Maček, J., Medved, M., Smole, I., Šolar, M., Štupar, J., Titovšek, J., Vidic, N., Zorn-Pogorelc, M., Zupan, M., Žerjal, E., Husič, M., Vučko, H., černič Mali, B., Berce-Bratko, B. 1987. Odpadne snovi v okolju in ukrepi za zmanjšanje njihovih škodljivih učinkov: 2.del: poročilo o delu v letu 1987. Ljubljana, Kemijski inštitut Boris Kidrič: loč. pag.
Grilc, V., Kornhauser Frazer, A., Lobnik, F., Dekleva, Jože,
A.,	Marko, Glavač, D., Kovač, B., Olbina, R., Ravnik-Glavač, M., Slatinek-Žigon, M., Berce-Bratko, B., černič Mali, B., Peterle, L., Fele, L., Husič, M., Koželj,
B.,	Vuk, D., Batič, F., čas, M., Drev,J., Hudnik, V., Hočevar, M., Jurc, D., Kalan, J., Leskošek, M., Mikulič, V., Maček, M., Medved, M., Nekrep, F. V., Smole, I., Šolar, M., Štupar, J., Titovšek, J., Zorn-Pogorelc, M., Žerjal, E. 1987. Odpadne snovi v okolju in ukrepi za zmanjšanje njihovih škodljivih učinkov: poročilo o delu za leto 1986. Ljubljana, Kemijski inštitut Boris Kidrič: loč. pag.
Elaborat, predštudija, študija (37)
čas, M. 2013. Problematika gozdarstva in lovstva na območju Občine črna na Koroškem: mnenje za okroglo mizo v črni, 28. 10. 2013. Kamnik, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 2 f.
čas, M. 2012. Presoja vpliva adaptacije in izgradnje povezovalne ceste Mislinja - Rogla ne okolje: končno poročilo potencialne primernosti izvedbe projekta v območju Natura 2000. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 38 str.
Janžekovič, F., čas, M. 2011. Pestrost favne malih sesalcev in drugih talnih vretenčarjev v parku gozdne biodiverzitete na sanirani deponiji Duplica: poročilo o raziskavi začetnega (ničelnega) stanja. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 7 f.
čas, M., Kutnar, L. 2011. Tujerodne in invazivne vrste prostoživečih divjih živali (divjadi) po gozdno gospodarskih območjih Slovenije med leti 2001-2010: ekspertiza. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 13 f.
čas, M. 2011. Uredba o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Kolpa: mnenje in pripombe na tematiko poglavja: Gozdarstvo-Lovstvo-Ribištvo-Raba voda. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 12 f.
čas, M. 2010. Gibanje številčnosti divjega petelina (Tetrao urogallus L.) kot indikatorja ohranjenosti habitatnih gozdov in ocena motenj v rabi prostora na območju Krvavca v Kamniškin Alpah med elti 1980 in 2000: študija. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 8 f.
Kovač, M., Kušar, G., Robek, R., Kutnar, L., čater, M., čas, M. 2010. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Jelendol (20102019). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 10 str.
Kovač, M., Kušar, G., Robek, R., Kutnar, L., čater, M., čas, M. 2010. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Jurjeva dolina (2010-2019). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 8 str.
Kovač, M., Kušar, G., Robek, R., Kutnar, L., čater, M., čas, M. 2010. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Južno Pohorje (2010-2019). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: [7 str.].
Kovač, M., Kušar, G., Robek, R., Kutnar, L., čater, M., čas, M. 2010. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Laško (20102019). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 6 str.
Kovač, M., Kušar, G., Robek, R., Kutnar, L., čater, M., čas, M. 2010. Strokovno mnenje o osnutku gozdnogospodarskega načrta za GGE Solčava (20102019). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 7 str.
čas, M. 2009. Pregled razvoja gozdnega parka in drevesne učne poti ter življenjske raznovrstnosti na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica na Kamniškem polju od leta 1999 do 2009. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 12 f.
čas, M. 2009. Presoja sprejemljivosti posega na varovana območja za zamenjavo sedežnice in sanacijo smučarskih prog na Vitrancu z ozirom na divjega petelina (Tetrao urogallus L.): poročilo raziskave. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 24 f. Medved, M., Kraigher, H., Jurc, D., Kovač, M., Simončič, P., čas, M., Fajon, Š., JApelj, A., Klun, J., Kobal, M., Krajnc, N., Kutnar, L., Piškur, M., Premrl, T., Robek, R., Sinjur, I., Vilhar, U. 2008. Adaptation to climate change in forestry: questionnaire of European Forest Institute to collect information from EU member states. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 22 f. Kraigher, H., čas, M., Grebenc, T., Jurc, D., Krajnc, N., Piškur, M., Piškur, B., Robek, R., Sinjur, 1., Urbančič, M., MIlenkovič, N., Pokorny, B., Al Sayegh-Petkovšek, S. 2008. Mikroremediacija sterilnih in kontaminiranih substratov s pridelavo lesa: projekt RR2 - ekoremediacijske tehnologije: vmesno poročilo o delu v letih 2007-2008 (brez financiranja) ter plan dela 2008-2013 s planom rekonstrukcij in adaptacij laboratorijev GIS. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Center odličnosti okoljske tehnologije: [21] str.
čas, M., Urbančič, M., Žlindra, D., Kobal, M., Kraigher, H., Al Sayegh-Petkovšek, S., Grgič, T., Kos, I., Ravnjak, B., Slameršek, A., Pagon, N., Rekelj, J., Grecs, Z., Zabret, M.. 2007. Ekoremediacija sterilnih tal in revitalizacija biodiverzitete talne favne na deponijah Duplica in TEŠ RLV Velenje. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 23 f. Urbančič, M., čas, M., Kraigher, H. 2007. Lastnosti tal na območju nekdanje deponije komunalnih odpadkov pri Duplici: ekspertiza. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 7 f.
čas, M. 2007. Presoja sprejemljivosti izvedbe predvidene izgradnje štirisedežnice in smučišča na Ruškem Pohorju z ozirom na divjega petelina (in ruševca): poročilo o projektu. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 16 f. čas, M. 2006. Presoja sprejemljivosti izvedbe lokacijskega načrta za ureditev smučišč na Ribniškem Pohorju z ozirom na divjega petelina in ruševca: ekpertiza. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 14 f. čas, M. 2005. Objedenost gozdnega mladja v Sloveniji: poročilo raziskave stanja in trendov iz popisa 2004. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije: 15 f. čas, M. 2005. Predlog metodologij monitoringa gozdnih kur v Sloveniji: ekpertiza. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 28 str. Mohorič, M., čas, M. 2005. Predlog za posebno območje varstva (SPA) Natura 2000: Trnovski gozd - Planota. [Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije], Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]: 18 str. čas, M. 2005. Razvoj gozdnega parka in biodiverzitete
na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica na Kamniškem polju: poročilo o raziskavi za leto 2005. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 11 f. čas, M. 2005. Sokolarstvo z vidika trajnostne narave in njegova vloga pri ohranjanju biotske pestrosti: ekspertiza. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 51 str.
čas, M. 2002. Divji petelin (Tetrao urogallus L.) v Triglavskem narodnem parku v letih 1998 - 2000: raziskava. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 6 str. Novak, T., čas, M., Šiftar, T. 2002. Združbe in pestrost suhih južin (Opiliones) na vzorčnih rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v gozdnih tipih vzhodnih Alp na Smrekovcu z Belo pečjo in na Peci z Olševo v Sloveniji: elaborat. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo, Maribor, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo: 23 str. čas, M. 2000. Ohranjanje habitatov ogroženih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali v gozdnih ekosistemih - gozdne kure - divji petelin: zaključni elaborat. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za ekologijo gozdne favne in lovstvo: 109 str. čas, M., Jurc, D., Kecman, M., Kralj, A., Piškur, M., Torelli, N. 2000. Optimizacija sistema gospodarjenja v smrekovih gozdovih, prizadetih zaradi trohnob na Koroškem: zaključni elaborat. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 58 str. čas, M. 2000. Pregled rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji ter analiza ogroženih rastišč: elaborat s tekst. za leto 1999. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 31 str. čas, M. 2000. Pregled rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji v letih 1999 in 2000 ter analiza ogroženih rastišč: elaborat s tekst.: fazno poročilo za leto 2000 - mejnik ll. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 13 str. čas, M. 2000. Pregled rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji v letih 1999 in 2000 ter analiza ogroženih rastišč: elaborat s tekst.: zaključno delo. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Uprava za varstvo narave: 43 str. Kraigher, H., Božič, G., čater, M., čas, M., Jurc, D., Jurc, M., Kalan, P., Kutnar, L., Kralj, A., Robek, R., Simončič, P., Smolej, l., Urbančič, M., Rupel, M., Diaci, J., Šircelj, H., Sinkovič, T., Ribarič-Lasnik, C., Al Sayegh-Petkovšek, S., Beričnik-Vrbovšek, J., Piltaver, A., Agerer, R., Trošt Sedej, T., Vilhar, U. 1999. Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja v izbranih gozdnih ekosistemih, sestojnih tipih in razvojnih stadijih gozda: elaborat. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 184 str. Simončič, P., Ferlin, F., Kovač, M., Kraigher, H., Veselič, Ž., Matijašič, D., Golob, A., Jurc, M., Kutnar, L., Medved,
M., čas, M., Božič, G., Ogulin-lskra, A., Jakša, J. 1998. National Questionnaire - Slovenia: (Multi country report of forestry). Ljubljana, Slovenian Forestry lnstitute, Slovenian Forestry Service, Ministry for Agriculture, Forestry and Food: 56 str.
čas, M. 1998. Pregled rastišč divjega petelina v Sloveniji: zaključno poročilo leto 1998. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor: 39 str.
čas, M. 1997. Divji petelin (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1997: ocena stabilnosti subpopulacij in ogroženosti življenjskega prostora divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji: zaključno poročilo o študiji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave: 13 f.
Golob, A., čas, M., Azarov, E. 1990. Prostorsko preučevanje in spremljanje pustošenja in propadanja gozdov ter spreminjanja namembnosti gozdnega prostora: (z vidika slabitve funkcij gozda): raziskovalna naloga. Ljubljana, lnštitut za gozdno in lesno gospodarstvo: lV, 273 str. loč. pag.
čas, M. 1988. Spreminjanje kulturne krajine in nastanek današnjih gozdov macesna in smreke na Peci: raziskovalna naloga. Lesna Slovenj Gradec, TOZD gozdarstvo črna na Koroškem, Ljubljana, lnštitut za gozdno in lesno gospodarstvo: 90 f.
Izvedensko mnenje, arbitražna odločba (8)
čas, M. 2011. Poročilo presoje lovskoupravljavskega načrta za l. Novomeško lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije:
7	str.
čas, M. 2011. Poročilo presoje lovskoupravljavskega načrta za lll. Kočevsko-belokranjsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 7 str.
čas, M. 2011. Poročilo presoje lovskoupravljavskega načrta za Vl. Pohorsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 13 str.
čas, M. 2011. Poročilo presoje lovskoupravljavskega načrta za Vll. Posavsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 4 str.
čas, M. 2011. Poročilo presoje lovskoupravljavskega načrta za Xlll. Zasavsko lovskoupravljavsko območje (2011-2020). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije:
8	str.
čas, M., Jerina, K., Kadunc, A., Košir, B., Kovač, M., Kutnar, L., Medved, M., Pokorny, B., Robek, R. 2011. Zaključno poročilo presoj gozdnogospodarskih načrtov območij in lovsko upravljavskih načrtov območij (2011-2020). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 33 str.
čas, M. 2003. Sokolarstvo da ali ne?: mnenje. Ljubljana,
Gozdarski inštitut Slovenije: 2 str. čas, M. 2001. Vpliv helioporta na rastišča divjega petelina na območju Polhograjskih Dolomitov: ekspertno mnenje. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 7 str.
Druge monografije in druga zaključena dela (14)
čas, M. 2008. Ekologija divjadi in usklajenost z gozdarstvom in lovstvom: ZRO gozdna ekologija, področje ekologija gozdne favne in lovstvo, PS 0404-003: divjad - divji petelin (Tetrao urogallus) -indikator spremljanja gozdnih ekosistemov in krajin. [Ljubljana], Gozdarski inštitut Slovenije: 1 plakat čas, M., Jonozovič, M., Veselič, Ž., Ožbolt, I., Krže, B., Adamič, M. 1998-2000. Opazovalni list A za popis številčnosti subpopulacij divjega petelina ob spomladanskem petju na rastiščih. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije...[etc.]: 1 str. čas, M., Jonozovič, M., Veselič, Ž. 2000. Opazovalni list B za popis rastiščnih habitatov divjega petelina in šifrant za oceno dejavnikov ogrožanja. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije: 4 str. čas, M., Tavčar, I., Kralj, A. 2000. Prostorska razporeditev in aktivnost rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.)v Sloveniji leta 1999 [pregledna karta 1:400 000]: status aktivnosti rastišč in raba tal. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 1 zvd. čas, M., Tavčar, I., Kralj, A. 2000. Razporeditev in aktivnost rastišč divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji v letih 1998-2000 (stanje za leto 1999) -[topografske karte 1:25000]. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 75 listov. Urbančič, Mihej, čas, M., Simončič, P. 1999. Izsledki analiz vzorcev tal z območja nekdanje deponije komunalnih odpadkov pri Duplici: ekspertiza. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 8 str. čas, M. 1997. Projekt proučevanja primernosti habitatov ogroženih vrst gozdne favne: (predstavitev za sodelujoče inštitucije). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 11 f. čas, M. 1997. Vloga ohranjene gozdne krajine in posebnosti narave na Smrekovcu in Raduhi: (večpomenski gozdni ekosistemi in krajina, naravna in kulturna dediščina Slovenije): argumenti za razglasitev Naravnega krajinskega parka Smrekovec - Raduha: tipkopis in nekaj detajlov (fotografij) iz narave za družbeno podporo M.O.P. Občini črna na Koroškem. Ljubljana, črna, Gozdarski inštitut Slovenije: 7 f. čas, M., Adamič, M. 1995. Ohranjanje vloge in stabilnosti gorskih gozdov Smrekovca brez gozdnih prometnic nad 1300 m n.v., pobuda za osnovanje krajinskega parka Koroške. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: 3 f.
čas, M. 1995. Slovenski gozdovi in polja pripadajo slovenskemu narodu. Ljubljana, [M. čas]: 3 f.
čas, M. 1985. Slovenija - vrt Evrope na pragu ekološke katastrofe - uM.je gozdov. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo: 5 str. čas, M. 1983. Gozdne kure - biologija, ekologija in varstvo: tečaj za lovske čuvaje, Lovske zveze Slovenije, Dravograd 1983/84: (gradivo - rokopis). črna na Koroškem, [M. čas]: 14 str. čas, M. 1980. Gozdno gojitven in sečno spravilni načrt z ozirom na sušenje jelke v gozdovih Orlice: (strokovna naloga). Radlje, Lesna Slovenj Gradec, TOZD gozdarstvo črna na Koroškem: 17 str. Žvanut, M., Vukovič, M., Kmecl, M., Kovačevič, N., Lesnik, T., Smole, I., Stermšek, Z., Žonta, I., Adamič, M., Tinta, B., Anko, B., čas, M. 1978. Spomeniki NOB v naravnem okolju: spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici. Ljubljana, Zavod SRS za spomeniško varstvo, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti, VTOZD za gozdarstvo: 106 str. čas, M. 1976. Imigracija listavcev v smrekovih monokulturah Mislinjskega Pohorja: raziskovalna naloga Prešernovega sklada Republike Slovenije. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 67 str.
IZVEDENA DELA (DOGODKI)
Radijski ali TV dogodek (4)
čas, M. (intervjuvanec). 2007. Gozdni parki in drevesna učna pot na Duplici: oddaja Pred domačim pragom, Radio Hit, 8. maj 2007. Domžale, Radio Hit. čas, M. (intervjuvanec). 2007. [Začniva najin pogovor ... etc. : oddaja Podobe znanja na ARS dne 20. julij 2007 ob 16.30 uri]. Ljubljana, RTV Slovenija. čas, M. (intervjuvanec). 2001. Divji petelin in ogroženost biotske pestrosti gozdne favne v Sloveniji: [intervju na Radio Slovenija 1, 18. oktobra 2001 ob 7.10]. Ljubljana, 18.10. 2001, Radio Slovenija 1: 10 minut. čas, M. (intervjuvanec). 2001. Pogozdovanje sanirane deponije Duplica za bolj zdravo okolje in večjo biotsko pestrost intenzivne kmetijske krajine: [intervju na TV Slovenija, Mladinska oddaja Nazaj k naravi, MIK0N, 8. junij 2001]. Kamnik, 08.06. 2001, Televizija Slovenija 1: 10 minut.
Organiziranje znanstvenih in strokovnih sestankov (5)
čas, M., Berce, M., Likar, I. 2000. Divji petelin na Snežniku = Opazovanje in poslušanje divjega petelina ob spomladanskem petju: [organizacija in vodenje strokovne ekskurzije za ekipo RTV Slovenija za oddajo Gore in ljudje]. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije; Gomance, Snežnik, Zavod za gozdove Slovenije, OE Postojna, 18. maj 2000. 6 ur. čas, M. 2000. Ogroženost habitatov divjega petelina in ruševca v Sloveniji - na Peci: [organizacija in vodenje
strokovne ekskurzije za ekipo RTV Slovenija za oddajo Gore in ljudje]. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije; črna na Koroškem,: Lovsko društvo Peca, 13.-14. maj 2000. čas, M. 2000. Ohranjenost in biotska pestrost koroških gozdov in krajin s poudarkom na ohranjanju in proučevanju habitatov redkih in ogroženih vrst gozdne favne v predlaganem Krajinskem parku Smrekovec-Raduha: [organizacija in vodenje strokovne ekskurzije za Društvo študentov biologije, Sekcija za proučevanje netopirjev pri BF-odd. za biologijo]. Smrekovec, 9.10. 6., 19. -22. 7. 2000: 6 dni. Koler-Povh, T., čas, M. 2000. Ohranjenost in zgodovina gozdne in kulturne krajine na primeru Pece in Smrekovca s poudarkom na ohranjenosti habitatov divjega petelina: [organizacija in vodenje strokovne ekskurzije za skupino študentov gozdarstva ter predstavitev ekskurzije z diapozitivi. Smrekovec, Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, 19. sept., 1. dec. 2000.
čas, M. 2000. Pomen gozda v krajinah: [predavanje učencem in organizacija pogozdovanja opuščene deponije na Duplici pri Kamniku]. Duplica pri Kamniku, 7. april 2000: 4 ure.
Prispevek na konferenci brez natisa (13)
čas, M., Veselič, Ž., Kobler, A., Šturm, T. 2013. Ohranjanje divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v dinarskih gozdovih: [predstavljen ob Predstavitvi dejavnosti v območjih Natura 2000 v organizaciji ZVN RS, 13. 11. 2013, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani]. čas, M., Kutnar, Lado. 2012. Analiza stanja tujerodnih in invazivnih vrst prostoživečih divjih živali po gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtih: [predstavitev predhodnih rezultatov projekta Neobiota Slovenije, Ljubljana, 10. 1. 2012]. čas, M. 2012. Gozdne kure in divji petelin na Koroškem 1980-2010: stanje, trendi, motnje in ukrepi za ohranjanje: [predstavljeno na 45. lovski razstavi, Mežica, 15. 4. 2012]. čas, M. 2012. Raziskave nihanj populacij in medpopulacijskih odnosov divjadi za večjo vitalnost in usklajenost živali z okoljem: [predstavljeno na 4. dnevih slovenskega lovstva, Murska Sobota, 15.-16. september 2012]. čas, M. 2011. Distribucija habitatov koconogih oz. gozdnih kur (Tetraonidae) in ohranjanje populacij divjega petelina v robnih razmerah areala v Alpah in Dinaridih v Sloveniji: [predstavljeno na srečanju z raziskovalci iz Hrvaške, 26. aprila 2011]. čas, M., Bajc, M., Grebenc, T., Kraigher, H.. 2011. Genetic differentiation of capercaillie (Tetrao urogallus L.): [predstavljeno na srečanju z raziskovalci iz Hrvaške, 26. aprila 2011]. čas, M. 2011. Vpliv spreminjanja pretekle rabe tal in
gozdov na populacijsko dinamiko in medvrstne odnose živalskih vrst gozdnate krajine - ključ za upravljanje z divjadjo: [Dnevi slovenskega lovstva, Novo mesto, 4. september 2011]. čas, M. 2010. Fluktuacije populacije divjega prašiča (Sus scrofa) po ponovni naselitvi na Slovenskem in vpliv na gostoto populacije divjega petelina (Tetrao urogallus): [predstavljeno na Posvetu o divjem petelinu, Velenje, 17. in 18. september 2010]. čas, M. 2010. Macesen (Larix decisua), macesnovja ter habitati (gozdne kure Tetraonidae) v biomu visokogorskih iglastih gozdov v slovenskih alpah: [Posvet in delavnica o macesnovjih, Klek, 28. september 2010]. Savič, R., čas, M. 2007. Sokolarjenje z vidika trajnostnega razvoja narave in vloga sodobnega sokolarstva pri ohranjanju biotkse pestrosti : » 21. aprila je na sejmo Lov v Gornji Radgoni v organizaciji Slovenske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic in Gozdarskim inštitutm Slovenije ...«. Gornja Radgona, [s. n.]. čas, M. 2007. Zgodovina, pomen in anmen prjekta osnovanja gozdnega parka in drevesne učne poti: svečana otvoritev Gozdnega parka in drevesne učne poti na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica na Kamniškem polju (1999-2007), Duplica, 20. april 2007. Duplica, [s. n.]. čAS, M. Zupanc čas, S., Pečnik Herlah, M. 2005. Ohranimo vrednote in življenje enkratne narave: Smrekovec - specialno varovano območje Natura 2000: Šoštanj, marec 2005. Ljubljana, Gozdarski inštitit Slovenije. čas, M. 1982. Analiza rastišč divjega petelina in ruševca v Sloveniji - na Koroškem: [razprava na posvetovanju
0	velikem petelinu, v Kranju, 1982]. Kranj, Zveza lovskih družin Gorenjske.
Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa (2) čas, M. 2011. Stanje, motnje in ukrepi za ohranjanje divjega petelina na Gorenjskem: [za Lovsko družino Železniki, Železniki, 10. 12. 2011]. čas, M. 2011. Utjecaj povijesne promjene korištenja tla
1	šume na dinamiku populacije i meduvrsne odnose životinjskih vrsta šumskih područja u Sloveniji - ključ za gospodarenje s divljači: predavanje 7. listopada 2011. godine u Varaždinu, u sklopu 16. medunarodnoga sajma »Lov, ribolov, priroda, turizam«.
Druga izvedena dela (10)
Dakskobler, I., Leban, F., Rozman, A., Seliškar, A., čas, M., Kobal, M., Urbančič, M., Kadunc, A., Firm, D.. 2010. Naravni sestoji macesna v Sloveniji: predstavitev poteka projekta in rezultatov: [delavnica, 28. september 2010, Šport hotel Poljkuka]. čas, M. 2008. Na svetu nisi sam: pomoč pri izvedbi tematskega sklopa ekologija in skrb za naravo, Vrtec A. Medveda Kamnik, enota Pedenjped, Duplica.
čas, M. 2007. Darilo Zemlji, 22. april 2007: [sajenje na lokaciji Kamnik - deponija Duplica, 31. 03. 2007]. [S. l., s. n.].
čas, M. 2006. Vpliv okoljskih sprememb na gozd Smrekovškega pogorja: [delovno srečanje, 30. marca 2006 V Šoštanju]. Šoštanj, Naravovarstvena zveza Smrekovec.
čas, M. 2005. Kako ohranjamo Smrekovec: [okrogla miza in predavanje o ekološki vrednosti Smrekovškega pogorja]. [S. l., s. n.]. čas, M. 2005. Poročilo o stanju na šolski učni gozdni poti: [na 11. redni seji članov sveta KS Duplica dne 8.11.2005]. Duplica, [M. čas]. čas, M. 2002. Divji petelin kot indikator ohranjenosti gozdov: vabljeno predavanje za krajane črne na Koroškem. črna na Koroškem, Kulturni dom, 29. marca 2002 ob 19.00. čas, M. 2002. Predstavitev triletnega popisa stanja divjega petelina v Sloveniji: vabljeno predavanje za nadzornike Triglavskega narodnega parka. Zg. Radovna, Parkovna hiša Pri Gluharju, 4. aprila 2002. čas, M. 2002. Svet divjega petelina: vabljeno predavanje za krajane Velenja. Velenje, Dom kulture, 9. aprila 2002. čas, M. (intervjuvanec). 2001. Ekološki kviz ob dnevu Zemlje: (sodelovanje na prireditvi osnovnošolcev v Kamniku ob dnevu zemlje, 24. aprila 2001). Kamnik, Občina Kamnik, 24. april 2001.
SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik (2)
Dupličan. 2009.čas, M. (član ur. odbora 2009-). Duplica,
Krajevna skupnost. čas, M. (ur.). 2001. Zbornik razširjenih povzetkov. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: IV, 42 str.
Mentor - drugo (1)
Oderlap-Kranjc, I. 1984. Analiza stanja gozdov v oddelkih plinskega območja v letih 1933(40), 1970 in 1980: (strokovna naloga). črna, Lesna Slovenj Gradec, TOZD Gozdarstvo črna: 49 str.
Somentor pri diplomskih delih (1)
Štiftar, T.2003. Pregled favne členonožcev in prehrana rovk na vzorčnih rastiščih divjega petelina (Tetrao urogallus Linne) v gozdnih tipih vzhodnih Alp: diplomsko delo. Maribor: samozal.: 118 f.
Somentor pri diplomskih delih (bolonjski študij 1. stopnje) (1)
Kotnik, Janja. 2011. Prostorska razporeditev in spremljanje številčnosti divjega petelina (Tetrao urogallus) in ruševca (Tetrao tetrix) v prostoru in času: diplomsko delo = Spatial distribution and the variation in number of Capercvaillie (Tetrao urogallus)
and Black grouse (Tetrao tetrix) in space and time. Velenje, samozal.: 51 str.
Konzultant (1)
Cerar, Milan, čonkaš, T., Kljajič, Damijan. 2001. Svet divjega petelina: narava okoli nas. Velenje, Studio Mozaik: 1 videokaseta (VHS, PAL)(ca 25 min), barve, zvok.
Fotograf (4)
Jurc, Dušan. 2001. Rdeča trohnoba: povzročitelji, opis bolezni in ukrepi proti njej: strokovna monografija. (Strokovna dela, 2). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije: IV, 36 str. Koler-Povh, T. 2001. Smrekovec in Koroška skozi doživetja na strokovni ekskurziji delavcev gozdarske knjižnice. Gozdarski vestnik, 59, 2: 100-102. Perušek, M. 2001. Upoštevanje živali pri gospodarjenju
z gozdom. Gozdarski vestnik, 59, 7-8: 333-337. Vidic, J. 2001. Varstvo živalskih vrst v okviru varstva narave. Gozdarski vestnik, 59, 9: 374-380.
Recenzent (11)
Advances in forestry letters. 2013. čas, M. (recenzent). Riley, Indiana: Science and Engineering Publishing Company.
http://www.afl-journal.org/Issue.aspx?Abstr=false. Radovi - Šumarski institut Jastrebarsko. 2013. čas, M.
(recenzent). Jastrebarsko, Šumarski institut, 1984. Acta agriculturae slovenica. 2012. čas, M. (recenzent).
[Tiskana izd.]. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, 2004-. Acta Triglavensia. 2012. čas, M. (recenzent). Bled:
Triglavski narodni park, 2011-. Glasnik za šumske pokuse. 2012. čas, M. (recenzent).
Zagreb, Šumarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, 1926-. Šumarski list. 2011-2012. čas, M. (recenzent). Zagreb, Savez inženjera i tehničara šumarstva i drvne industrije Hrvatske. Zbornik gozdarstva in lesarstva. 2012. čas, M. (recenzent). [Tiskana izd.]. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1973-2013. Acta geographica Slovenica. 2011. čas, M. (recenzent). Ljubljana, Geografski inštitut A. Melika, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2003-. European Countryside. 2010. čas, M. (recenzent). Brno, Mendelova zemedelska a lesnicka univerzita v Brne; Brno: Mendelova univerzita v Brne. ISSN 1803-8417. Acrocephalus. 2008. čas, M. (recenzent). Ljubljana, Društvo
za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, 1980-. Cerar, M., čonkaš, T., Kljajič, D. 2001. Svet divjega petelina: narava okoli nas. Velenje, Studio Mozaik: 1 videokaseta (VHS, PAL)(ca 25 min), barve, zvok
Drugo (2)
Cerar, M., čonkaš, T., Kljajič, D. 2001. Svet divjega petelina: narava okoli nas. Velenje, Studio Mozaik: 1 videokaseta (VHS, PAL)(ca 25 min), barve, zvok F., S. 2000. Šolarji posadili 250 dreves: začetek ozelenitve bivše deponije odpadkov na Duplici. Kamniški občan, 2, 8: str. 7.
O dr. Miranu Času (3)
Dr. Miran čas: Slovenian Forestry Institute, Slovenia.
2015. V: INTECH: open science, open minds. http://www.intechopen.com/profiles/116782/miran-cas
(7. mar. 2015) čas, Miran: doktor znanosti, ekolog, športnik, športni
delavec. 2012. V: Šaleški biografski leksikon: spletni biografski leksikon občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
http://www. saleskibiografskileksikon. si/ index.php?action=view&tag=333 (7. mar. 2015) Zaposleni: dr. Miran čas. 2009. V: Gozdarski inštitut Slovenije.
http://gams.gozdis.si/index.php?id=61&tx_wfqbe_ pi1%5Buid%5D=6 (7. mar. 2015)
Bibliografija je pripravljena na podlagi zapisov v bazi COBIB.SI, zapisov, ki jih hrani Gozdarska knjižnica ter ob pregledu obstoječe literature.
Pripravila: Lucija PERŠIN ARIFOVIC
Stališča in odmevi Naredimo to stroko spet gozdarsko!
Bom tokrat napisal nekaj o gozdarski politiki, ki se za operativne gozdarje dogaja vse preveč v nekaki »ilegali«, če se sploh karkoli ^
Glede Zakona o Slovenskem gozdu d.o.o., ki se naj bi lani na hitro zgodil, sem osebno mnenja, da se naj materija vključi v generalno spremembo Zakona o gozdovih, ki jo je sedaj že nujno potrebno sprejeti vsaj v roku enega leta. Gozdarstvo j e namreč treba na vseh nivojih postaviti na novo in gospodarjenje z državnimi gozdovi je samo ena od potrebnih sprememb, ki jih po mojem mnenju moramo (iz) graditi na nekaj sledečih temeljih:
1. Ne glede na lastništvo naj enotno (v enem ali razvojno gledano bolje regionalno v treh (petih?) javnih podjetij) potekajo načrtovanje, odkazilo idr. javne naloge v skupni instituciji. Operativna organizacija le-te naj bo po možnosti kombinacija javnega in zasebnega, in sicer:
-	gozdno-gospodarsko načrtovanje v (najboljše zasebnem) biroju, ki kandidira na razpisih za izdelavo 10-letnih načrtov GGE;
-	izvedbeno gojitveno načrtovanje, označitev idr. javne terenske naloge opravljajo revirni gozdarji enotno na določenem področju ne glede na lastništvo. Isti opravljajo tudi nadzor poseka in spravila, gojitvenih idr. del v vseh državnih gozdovih in pogodbeno v zasebnih gozdovih; revirni gozdarji lahko opravljajo vse navedeno tudi kot zasebniki s pridobitvijo
prostorsko ( revir) in časovno (predlagam 10 let, kar sovpada s potekom GGN) omejene koncesije z možnostjo ponovitve. Uvedejo se obvezne licence za opravljanje omenjenih del (z npr. 5 letnim vsakokratnim obveznim preverjanjem, t.j. podaljševanjem);
-	obvezno uzakoniti plačljivost označitve dreves (po m3 linearno), saj sedaj že tako preobremenjeni in podplačani terenski gozdarji »delajo 20 % v zrak«, ker so »zastonj«! Trenutno je npr. na področju GGO Maribor v zadnjih 10 letih označenih, a nikoli posekanih blizu 300 tisoč bruto m3 (oz. preko 400.000 dreves!);
-	posek, spravilo, gojitvena dela ... v državnih gozdovih izvajajo stalni pogodbeni izvajalci z licenco (lahko tudi dosedanji koncesionarji); oddaja del z razpisom za 10 let z možnostjo prekinitve zaradi neizpolnjevanja kvalitete izvedbe ali rokov;
-	prodajo gozdnolesnih sortimentov (iz državnih in pogodbeno iz zasebnih gozdov) izvaja s kamionske ceste komercialno hčerinsko podjetje
2. Zagotoviti je potrebno kontinuiteto gospodarjenja na celotni površini slovenskih gospodarskih gozdov ne glede na lastništvo, saj se brez tega strategija gozdno-lesnih verig ne bo nikoli izkopala iz politično-birokratskega besedičenja brez vsakega efekta, ki smo mu žal priča zadnjih nekaj let.