Stav. 324.
¥ Trstu, v sredo, 22. novembra 1916.
keSfiik XII.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška A{iškjga št 20, I. nadstr. — Vat dopisi r.aj se pošiljajo uredništvu Usta. NefranUlrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj [n odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista' .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge i omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 30. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ............
za tri mesece .........% •
za nedeljske Izdajo za celo leto . . za pol leta......... . » •
• • •
12.— 6.-5.20 2.60
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev,
zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene koline-
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin-
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ....................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............ . 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnina »n reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega §t. 20. — Poštnohranilnlčnl račun št. 841.852
m
mm
mšm.
m Mm
rstsiii
mm ■l

m

■-■'-■M
m
* S


EisSllS
Njegovo Veličanstvo naš premilostljivl cesar je glasom ravnokar mi doSlega uradnega obvestila d&nes ob 9 zvečer v Schonbrunu mirno v Gospodu zaspal.
V globini srca pretreseni stoje avstrijski državljani ob mrtvaškem odru svojega preljubljenega cesarja, ki je skoraj skozi sedem desetletij delil vesele in žalostne čase s Svojimi narodi, vsakemu izmed njih blag in milostiv oče.
Trst objokuje v Njem svojega Najvišjega milostnega zaščitnika, ki je, na staročastitljivem vzvišenem prestolu Habsburžanov eden Najslavnejših, z modro previdnostjo varoval procvit tega mesta ter z mogočno roko postavil temelj njegovi današnji pomembnosti.
Hvaležen ohranimo spomin v srcu na Njegovo presvetlo osebo in v Njegovem duhu hočemo danes, na dan najglobje bolesti, obljubiti, da bomo zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti v čast in blagor Avstrije, ki jej je do zadnjega dihljaja bil posvečen slehern trenutek Njegovega sedaj poveličanega življenja.
.psi
»1
ms
m
m

Hi
TRST, dne 21. novembra 1916.
G. kr. namestnik v Trstu in na Primorskem. dr> b SV O VI Fri08sSk0n6i
stran n.
»EDINOST« Stey.
V Trstu, dne 22. novembra 1916.
DUNUJ, (ICor.) Posebna izdaja cesarske „Wlen@r lelfung" po?o£a, da le Niesovo cesarske in kraljevo apostolsko Veličanstvo Franc Jožefi, danes,dne21. t. m. ob 9 zvečer v gradu Schttnbrunnu zaspal mirno v Cosgodu._
Zadnje vesti.
DUNAJ, 21. (Kor.) Korespondenca Wil-h£lm poroča: V stanju Njeg. Veličanstva cesarja je nastopilo danes popoldne v to-
nko nekako poslabšanje, ker je bilo konstatirano zvišanje temperature.
PUNAJ, 2'I/(Kor.) Cesar je prebil noč nrimO 7f dobrini spanjem. Temperatura je Jsta kakor včeraj. Cesar je vstal ob običajni »ri In se ie, kakor navadno, popolnoma fcoSvetH državnim poslom.
PUNAJ, 21. (Kor.) O cesarjevem stanju §e bilo zvečer izdano sledeče poročilo: Včeraj pri Njegovem Veličanstvu ugo-tovHno vnetje v desnih pljučih se je razširilo. Temperatura zjutraj 38*1, ob 2 popoldne 39'5, zvečer 39'6. 2lla 80. lahneja. Dihanje hitreje. 30 dihov v minuti. Tek slab. Telesna moč vfdno opešala. — Telesni zdravnik dr. Kerzl, profesor dr. Or-tuer.
♦ * *
Trst. dne 21. novembra 1916.
Česar smo se s trepetom bali zadnje dni, ko so nam popolnoma nepričakovano pričela prihajati poročila o cesarjevi bolezni, to 9e je istotako nepričakovano tudi zgodilo. Njegovo Veličanstvo, cesar Franc Jožef L. je dne 21. novembra ob 9 zvečer zaspal mirno v Gospodu.
Sredi gromenja topov, ko se avstrijski narodi v ganljivi složnosti ramo ob ramo s svojimi zvestimi zavezniki bore proti celemu svetu sovražnikov za obstoj naše starosiavne očetnjave in za svobodo narodov, prišla je narodom pretresljiva vest, da njihovega skrbnega očeta in poglavarja, varuha vseh zatirancev, gorečega po-speševatelja njihovega napredka — ni več. Hud in grenek udarec je to za njegove podanike, ki so sedaj že skoraj poltretje leto, v tel najhujši vseh borb, z orožjem v roki dokazovali, da so pripravljeni žrtvovati Imetje in zadnjo kapljico krvi za svojega Najvišjega gospoda in svoj dom. Kdor ve, g kako otroško ljubeznijo so bili udan) avstrijski narodi Francu Jožefu, ki ga je od mladosti do poznega večera njegovega življenja preganjala kruta usoda neusmiljenih udarcev, kakršnih ni doživel Se noben vladar, ta bo tudi pojmil. zakaj so Njegovi narodi zadnje dni s trepetom čitali o Njegovi bolezni, ta bo poimil bol, ki zavlada ob tej izgubi v palači imenltnika kakor v zadnji gorski koči. Sedanji evropski požar je zasekal avstrijskim narodom že dovoli hudih ran, preboleti morajo sedaj tudi ta udarec usode.
Ob smrtnem odru dobrotnega vladarja piakamo kot Avstrijci in še posebno kot Slovenci. Naj se sodi o raznih političnih konstelacijan v naši državi kakor se hoče, največje reforme, ki so se stvorile v Avstriji v smeri modernizacije države, ostanejo za večno spojene z imenom cesarja Franca Jožefa I. Kar se pa tiče Slovencev še posebej, pa moramo re£i, da spada vsa doba našega probujenja, našega preporoda in našega vsestranskega narodnega razvoja v vladavino pokojnega vladarja. Najsi so nam tudi bile včasih vlade, ki prihajajo In odhajajo, nenaklonjene in dasi smo morali večkrat res marsikaj potrpeti pod momentanimi političnimi konstela-oljami, cesar Franc Jožef I. je bil vedno tisti naš zaščitnik, do katerega smo Slovenci vsikdar lahko zrli z zaupanjem In vero v njegovo pravičnost. In tega se je naš narod vedno tudi dobro zavedal. Kazal je to povsod z naravnost tipično vdanostjo vladarju — saj je Izgovarjal ime cesarja Franca Jožefa vsikdar in povsod z neko posebno spoštijivostjo, ki je je zmožen samo narod, ki je absolutno prepričan o plemenitosti in pravičnosti svojega Gospoda. In to čustveno razpoloženje našega naroda se razodeva sedal najbolje v junaških činih na krvavih bojnih poljanah. Priznanja najmerodajnejših činiteljev o činih slovenskih polkov svedočijo o tem.
Cesarja Franca Jožefa ni več med nami. Zatisnil je svoje neumorne In ncutrudijive oči. Polno trpljenja in bridkosti mu je bilo življenje m kruta usoda, ki je pač ne določuje človeška volja še tako mogočnega vladarja, je hotela, da ie moral na večer Svojega življenja še doživeti največjo tragedijo, ki je kedaj doletela človečanstvo.
Zavist In pohlepnost sovražnikov stega prisilili, da je moral On, plemeniti knez miru, potegni« meč, da brani pravice Svojega prestola in dom Svojih narodov. Vsa tragičnost tega dejstva se stopnjuje še po tem, da se je moral ločiti od nas, ne (ta bi mu bilo usojeno, da bi še videl sadove junaške borbe Svojih narodov, da bi mogel narode po častnem miru povesti v srečnejšo in mirnejšo bodočnost.
prane Jožef L je sicer preminul, a z nje-
govo smrtjo ni prenehala prisega Njegovih narodov, prisega zvestobe, ki Mu o-stane neomajna tudi preko groba. Prešinja nas bolest, ali ta bolest nam ne sme manjšati odločne volje, da vztrajamo v tem gigantskem boju do častnega konca, da zmagamo, ter da z združenimi silami v smislu cesarjevega gesla dosežemo, da bo Avstrija močna In srečni nf^ni narodi.
Tako bodo avstrijski narodi najbolje počastili spomin pokojnega svojega vladarja Franca Jožefa 1.
• m m
V naslednjem podajamo popis življenja in dobe vladanja cesarja Franca Jožefa I.:
Mladostna doba 1830—1859. Roditelji cesarja Fran Josipa I.
Nadvojvoda Franc Karol, drugi sin cesarja Franca I., se je rodil 1802, je bil živahne in veseie naravi, a dobrega srca, in zelo darežljiv. Zgodaj so ga izvežbali v vojaških stvareh, ali ni imel pravega veselja do vojaške službe, ker je bil izkusil že v nežni mladosti grozovitosti vojne. — Štiriindvajset let star se je oženil z vojvo-•Jinjo Zofijo, hčerjo bavarskega kralja Maksa (rojeno 1805), ki se jc z uljudnim ponašanjem in dobrodelnostjo znala pridobiti srca. Brigala se je tudi za državne stvari, kakor njen soprog, kajti njen soprog je bil presumptivni prestolonaslednik, ker ni prestolonaslednik Ferdinand imel otrok.
Dne 18. avgusta 1830 se jima je rodil prvi otrok; sto in eden strel iz topov je javil Dunajčanom, da se je nadvojvodi Francu Karolu rodil sin, ki bo za svojim očetom prvi imel pravice do cesarskega prestola. Leta 1832 se mu je rodil drugi sin, nadvojvoda Ferdinand Maks, pozneje mehi-kanski cesar (umrl 1867), leta 1833 Karol Ludovik (umrl 1896) in leta 1842 najmlaji sin Ludovik Viktor.
Po smrti cesarja Franca I., je moral nadvojvoda Franc Karol vstopiti v »stalno konferenco«, ki je pomagala cesarju Ferdinandu nositi breme vladarskih skrbij.
Nadvojvoda Franc Josip, ali kakor so ga klicali, »Franci«, Je bil torej prvi unuk cesarja Franca I. in kakor tak njegov ljubljenec. Cesar sam mu je bil prvi učitelj, z njim se je igral po sobi in po vrtu.
Leta 1835 je umrl cesar Franc I. in njegov naslednik na prestolu je postal njegov najstareji sin Ferdinand I. (1835—1848). Ker ni imel otrok, je imel postati nekdaj njegov naslednik nadvojvoda Fran Josip in za to so ga roditelji temu primerno tudi vzgajali. Treba je bilo vsestranske dušne in telesne vzgoje.
Cesarjevič se je moral torej učiti vsaj glavnih jezikov avstrij. in poleg teh tudi tuje, izlasti francoski in angleški. — Vzgojo v prvih letih je vodila grofica Sturmfeder-jeva, potem pa, ko je nadvojvoda izvršil šesto leto, grof Henrik Bombelles. To je bil mož, ki je mnogo vedel in znal, ki je imel bister um in bogate izkušnje. Poleg Bombellesa je bil od leta 1836 do 1848 tudi učitelj grof Ivan Coronini, Častnik in mož značaja, vitežkega mišljenja, ld je posebno pazil, da se njegov gojenec priuči tistemu resnemu vedenju, ld mu bo kedaj potrebno kakor vladarju. On je vzgajal mladega princa, ki so mu bili tovariši izlasti sinova Bombellesova, mladi grof Franc Coronini, pozneje goriški deželni glavar, in grof laaffe, pozneji ministrski predsednik. Težavno in odgovorno nalogo mu je lajšal princ s svojo nadarjenostjo, dovzetnosrjo In marljivostjo. Učil se je rad, poslušil pazljivo, imel dober spomin ter si bil svest svojih dolžnosti. Rano je kazal, da sta mu zoperna površnost in laž; bil je bolj resen, nego so navadno dečki njegove dobe, spoštoval je svoje učitelje. — Učiti pa se je bilo mnogo, zelo mnogo za tako nežna leta. V vojaških stvareh je poučeval mladega nadvojvodo polkovnik Hauslab, ki je bil temeljito in vsestransko izobražen; bil je pa tudi mož na svojem mestu kakor učitelj in vzgojitelj.
Vojaškim opravilom je bil posvečen samo del dneva; drugi čas se je bilo treba učit* marsikaj znanstvenega. Prihajal Je opat Otmar Rauscher (pozneje dunajski nad?.kof in kardinal), ali pa profesor Jae-ger. profesor Lichtenfels in drugi. Eden ga le uiil zgodovino, občno in avstrijsko, dru-
cerkveno pravo, tretji pravoslovne vede, Četrti ga je vodil v zavode, kjer se je seznanil s kemijo, s stroji in njih vporabo.
Po letu jc bival z roditelji v Schftnbrun-n<i; tu se je začel pouk že ob 6 zjutraj. — Fran Josip se je držal točno določene ure, niti minuie ni zgrešil. Točnost v vseh o-pravilih se mu Je tako vkoreninila, da ni zamudil nikdar niti minute ne, če je n. pr. določil čas svojega prihoda in naj Je bilo še tako slabo vreme.
Ko mu je bilo sedemnajst let, se je začel učiti pravoslovja, koncem leta je prebil izpit. Potem je zahajal sleherno nedeljo k staremu kancelerju knezu Metternichu, ki je še vedno velja! za prvega državnika evropskega; saj je bil na krmilu avstrijske vlade že od leta 1809 sem. Metternih je imel seznaniti mladega princa s skrivnostjo, kako je treba vladati.
Tako so vzgojili vsestranski duševno in teiesno mladega cesarjeviča. Seveda: Fran Josip, pravzaprav ni bil cesarjevič-prestolonaslednik, marveč njegov oče,
nadvojvoda Franc Karol, toda občinstvu se je mladi brhki Fran Josfp kmalu tako prikupil, da so le njega smatrali fn zvali cesarjeviča. Na dvoru samem so bili istega mnenja in so zato že zgodaj poverili mlademu nadvojvodi čast in dolžnost, da je nadomestoval cesarja ob odličnih prilikah. Leta 1847 n. pr. je postal nadvojvoda Štefan veliki župan peštanski. Dne 16. oktobra so ga slovesno vmestili. Tli je aastopal cesarja Ferdinanda nadvojvoda Fran Josip, sedemnajstletni mladenič, v bliščeči hu-zarskj opravi. Madjari so ga sprejeli z velikim veseljem, ki je vskipek) do vrhunca, ko je cesarjevič pozdravil zbrane veljake v najčistejši madjarščini. To je bilo nekaj čisto novega, kajti dotlej so kralji pozdravljali ogrske zbore v latinščini.
Leta 1848 so pričeli na Dunaju revolucionarni nemiri. Fran Josip ni bil dolgo časa priča teh nemirov. Nekaj časa so ga mislili poslati na Češko kakor cesarskega namestnika, ali premislili so si to zopet. Primerneje se je zdelo dvoru, da so ga z nekaterimi drugimi nadvojvodi poslali na Laško, kjer je maršal grof Radecki zbiral čete, da bi zavrnil Pijemonteze in ukrotil v Lombardiji in na Benečanskem nezveste domače, očite in skrite upornike. Mati nad vojvodin ja je sama pisala grofu Ra-deckeinu in mu priporočala svojega sina. Nu, vzlic temu prisrčnemu pismu ni bil Radecki nič kaj vesel, ko se mu je predstavil cesarjevič in on mu je tudi povedal zakaj: »Cesarska visokost, kaj hočete Vi tukaj? Vaša navzočnost mi dela sitnosti. Če Vas zadene nesreča, kolika odgovornost zadene mene! Ako Vas ujamejo, utegnemo izgubiti vse vspehe, ki jih pribori moja vojska«. — A nadvojvoda Fran Josip mu je odgovoril čisto mirno: »Morebiti je bilo neprevidno, da so me poslali semkaj; zdaj pa, ko sem tukaj, mi ne dopušča čast, da bi se vračal brez vspeha.«
—	Bili so tačas za Radeckega najhuji dne-ni: z malo armado se je Imel boriti proti močnemu sovražniku in to sredi dežele, v kateri so ga obdajali krog in krog sami najljuteji in najzavratneji izdajice in vrhu tega je imel še čuvati glavo cesarjeviča. Z vojsko Radeckega je Šel Fran Josip, ko se je umikala na Beneško.
Fran Josip je bil vsled cesarjevega ukaza odpozvan dne 6. junija 1848 in se je vrnil v lnomost, kajti cesar Ferdinand se je moral pred dunajskimi uporniki umaknili V Inomostu je cesarjevič nadaljeval svoj uk, izlasti cerkveno pravcN zgodovino avstrijsko in tirolsko, poleg tega pa tudi vojaške vede. Zanimal se je tudi za politične vesti.
Meseca avgusta se je z vsem dvorom vrnil v Schonbrunn. Tu se je dva meseca mirno in pridno učil. Začetkom oktobra I. 1848 pa so se začeli grozni dnevi dunajske revolucije. Zopet je moral cesar Ferdinand zapustiti svojo prestolnico. Cesar In cesarica (Marija Ana), nadvojvoda Fran Karol in soproga Zofija so se dne 7. oktobra odpeljali v trdnjavo Olomuc na Moravskem; poleg kočije je jahal nadvojvoda Fran Josip s svojimi brati. — V Olomucu se Je nadaljevalo učenje, a le bolj po imenu. — Pravega zanimanja za knjige nI bilo niti pri učencu, niti pri učiteljih; kajti zvedeli so učenec in nekateri učitelji za veliko skrivnost, da postane Fran Josip kmlau
—	cesar. Dne 1. decembra 1848 se je še trudil cesarjevič s cerkvenim pravom, a najbrž je bila ta ura, zadnja učna ura, brez sadu, kajti druge misli so se rojile po mladi glavi.
Viharno leto 1848.
V Avstriji so se pripravljale važne reči, čim bolj se je bližala sredina 19. stoletja.
—	Ko je bil leta 1813, 1814 in 1815 poražen francoski cesar Napoleon L in se je moral odpovedati francoskemu prestolu, oddahnili so si dotlej zatirani narodi in so skušali zaceliti rane dolgoletnih vojen. — Najmogočneji vladarji, cesar Franc, ruski car Aleksader I. in pruski kralj Friderik so sklenili med seboj takozvano »sveto zvezo« in si obljubili drug drugemu pomoč, da ohranijo svojim narodom mir; vladati so hoteli svoje narode »po očetovsko« in v strahu božjem ter odvračati od njih vpliv tistih misli in želj, ki so bile rodile francosko revolncijo. Vladarji so upali, da bodo mogli v svojih državah in v o-stali Evropi ohraniti vse tako kakor je bilo po dovršeni vojni in porazu cesarja Napoleona; mislili so, da se bodo narodi čutili zadovoljne in srečne, če jim ohranijo mir. Zato so jih marljivo branili vseh novota-rij«; dolga leta so skušali v zapadnih deželah zatirati novotarski duh; celo krščanskim narodom na Turškem niso privoščili olajšave in svobode, kajti to je nasprotovalo načelu »svete zveze«, ki je povsod hotela braniti zakonite uvedbe. Kmalu pa je imela »sveta zveza« v tem oziru veliko preveč posla, toliko, da ga ni zmogla, tem bolj, ker se je začela zveza rušiti in je pogorela zdaj tu, zdaj tam. Taki nevspehi so morali omajati polagorpa stališče vladi tudi v domači deželi. Ne le, da m mogla avstrijska vlada, ki jej je bil na čelu knez Metternich, v zvezi z Rusijo in Prusko za-treti novotarskega duha, prikradel se je marveč ta tudi v Avstrijo. Nič m pomagalo, da so prepovedali domačim pesnikom in pisateljem, da ne smejo izdajati knjig in časopisov, ki so se državni cenzuri zdeli sumljivi; nič ni pomagalo, da so pregledovali knjige in časopise, došle iz tujine, da ne bi prišlo k nara kaj »revolucionarnega«. Treba se je samo »omniti, kako dolgo so morali n. pr. prositi slovenski rodoljubi v Ljubljani, da so flra dovolffl Geta 1843) izdajati koristni Hit »Novice« in kako so odbili prošnjo lavantnskemuškofu Slomšeku, da bi smel ustanoviti društvo za izdajanje dobrih slovenjih knjig.
Isto tako malo pravega vspeha Je imela državna policija. Akoravno Je strogo pazila in stražlla na vseh koncih m krajih in povsod vtikala svoj nos In da si Je hotela videti in slišati vse, kar se godi in govori v
državi javno in tudi v privatnem krogu — vendar ni zasledila, da tli nekaj na tihem in da zdaj in zdaj izbruhne velik plamen.
In tudi uradnikov je bilo mnogo in celo premnogo, ki so nadzorovali in popravljali drug drugega tako dolgo, da ni nižji uradnik več vedel, kako mu je rešiti to ali ono stvar; bavil se je z njo površno, rešil jo po birokratičnem kopitu, prepuščaje višim uradom, da se brigajo za stvar samo. Tako je izgubil uradnik zmožqost samostojnega ravnanja in ko je prišel usede-polni trenotek, ko je bilo treba braniti cesarja, državo in mirnega državljana »pre-kucuhov«, tedaj je mahoma obstal ves uradni stroj, kakor hitro je vrhovna vlada izgubila glavo — kancelerja Metternicha, starega prvega ministra.
Ne smemo sicer tajiti, da se je tudi v tej dobi absolutizma izvršilo marsikaj dobrega, začeli so graditi prve železnice, popravili so mnogo starih in zgradili mnogo novih $ol, skušali so odpreti trgovini mnogo govih potov; toda prebivalstvo je menilo, aa je to vse premalo, da se v inozemstvu stori v tem pogledu mnogo več in da Avstrija v tem oziru zaostaja za sosednjimi deželami.
Nezadovoljna je bila tudi cerkev, ker so vladala še vedno načela dobe cesarja Jožefa. Nezadovoljni so bili tisti demo-kraški življi, ki so iim bile zoperne pred-pravice plemstva. Nezadovoljen je bil tudi kmet, ki je bil še podložnik in za katerega se ni bilo izza časov cesarja Jožefa II. storilo nič, da bi se ga rešilo tlake in desetine in nadoblasti graščinskih gosposk. Nezadovoljen je bil tudi obrtnik. Skratka, vsak stan je imel kaj tožiti in je želel zboljšanja. Tem vzrokom nezadovoljnosti so se pridružili še drugi: denarne stiske vlade; državnih stroškov niso mogli več pokrivati z rednimi davki; da si je bil mir, je država imela pod orožjem precejšnjo armado. — Zato je pa morala vlada jemati denar na posodo in tako je rastel državni dolg in njegove obresti.
Razsvetljenci so tudi čim dalje bolj zahtevali politične svobode; upali so, da bo bolje, ko dobe državljani pravico, da bodo smeli povedati svoje mnenje v javnih za-stopih, občinskih, deželnih ali državnih, ko bodo smeli snovati društva in povedati brez strahu svoje misli v Časopisih, nadzorovati državno upravo in denarno gospodarsko i. t. d. To so tiste politične svobode, ki so jih smatrali za zdravilo za vse gospodarske in politične bolitične bolečine. S temi težnjami sta se spojili dve drugi: prva državnopravna, druga narodnostna.
Dočim je v vseh drugih deželah habsburške monarhije veljal popolnoma absolutistični in centralistični zistem, si je ogrska polovica ohranila svojo storodavno ustavo. Imeli so tam deželni zbor, ki je imel mnogo pravic; imeli so tudi županijske zbore v vsaki županiji. Dočim je v drugih deželah vlada imenovala skoro vse u-radnike, volile so na Ogrskem županije same svoje županijske uradnike. Dasi je bila torej moč dunajske vlade na Ogrskem zelo omejena, bilo ie še to Madjarom preveč; hoteli so postati popolnoma neodvisni od Dunaja in živeti kakor samosvoja država pod habsburško vladarsko hišo. Hoteli so imeti svoje ministrstvo in tudi glede trgovine so se hoteli osamosvojiti. Madjari so hoteli, naj bi njih država obsegala tudi Er-delj, Hrvatsko m Reko in v tej državi naj bi madjarski jezik vladal v vseh uradih. Celo v cerkvah so hoteli, naj bi duhovnik vsaj vsako tretjo nedeljo propovedoval madjarski tudi tam, kjer bi ga nihče ne razumel. Zaman so nekateri trezni Madjari svarili svoje rojake pred takim šovinizmom, ker so uvideli, da bi tako postopanje razsrdilo nemadjarske narode. Madjari so poslušali raje sladkobesednega Lajoša Košuta, slovaškega renegata, ki je tiral Madjare v najljuteji boj proti Avstriji in Slovane ter Romune na Ogrskem. Ti poslednji so se bali za svojo samoupravo, bodi cerkveno, bodi politično. Izlasti odločen je bil odpor na Hrvatskem, kajti ta kraljevina ni hotela postati madjarska pokrajina, to tem manj, odkar se je bilo na Hrvatskem probudilo »ilirsko« gibanje.
Poljaki v Galiciji tudi niso pozabili, da so še pred kratkim imeli svojo veliko državo, ki jo je razbila domača nesloga. In na Češkem se je češki narod po 150-letnem narodnem spanju se začenjal tudi prebujati. Vstali so navdušeni pisatelji in jezikoslovci, ki so branili narod. Najslavneji med njimi je bil Frančišek Palacky. Vzbudilo se je tudi češko plemstvo in ves češki narod je začel tirjati svoje pravice, ki so mu jih bili šiloma vzeli. — Avstrijski Nemci, da-si so vživali vse največe predpravice in dobrote v državi, tudi niso bili zadovoljni in so izlasti zahtevali Še tesnejšo združitev Avstrije z Nemčijo.
V avstrijskih kraljestvih italijanskih, Lombardiji in Beneški, pa so se očito in skrito trudili vsi omikani stanovi v tesni zvezi z italijanskimi in mednarodnimi revolucionarji, da bi iztirali Avstrijce iz dežele in ustanovili samosvojo republiko, kakor je bila Beneška do leta 1797. ali pa da bi se združili z ostalimi italijanskimi državicami v enotno italijansko kraljestvo. Italijani v Lombardiji in r.a Beneškem sicer niso mogli tožiti avstrijske vlade, da jim krati narodne pravice in zatira narodni razvoj, saj je bil tam povsod v uradih italijanski jezik kakor uradni jezik; skoro vse uradništvo je bilo italijansko in za šole, ceste, železnice, obrt, kmetijstvo itd. je vlada storila premnogo. Marsikateri avstrijski milijon, ki bi ga bila vlada bolje porabila za svoje ožje domače prebivalstvo, je romal na Laško. In sami italijanski zgodovinarji potrjujejo, da je avstrijska vlada storila zelo mnogo za povzdigo narodnega gospodarstva v Lombardiji in na Beneškem. Iz vzlic vsemu temu Je bila tamkaj splošna in soglasna želja: proč od Avstrije! Le z veliko vojaško silo je-vzdr-
ževala avstrijska vlada nekaj let navidezni red.
Tak je bil leta l848položaj v Avstriji ? nagromadilo se je tekom časa mnogo nevolje in nezadovoljstva. Državni kanclef knez Metternioh Je bale sam irvidel, da bo treba tudi v Avstriji ustave ln politične svobode. Toda ostalo je vse le pri tem» dokler ni revolucija šiloma podrla izpod-' kopanih stebrov države.
Francozi so meseca februarja 1848 izpo-dili iz Francije svojega kralja LudovikaFilipa (1830—1848). Plamen revolucije je hitro švignil proti vzhodu in začelo je goreti v vseh državah, kjer so bili narodi nezadovoljni s svojimi vladami. Na Dunaju so začeli dne 13. marca 1848 dijaki in velika množica ljudij razgrajati pred zbornico deželnega zbora. Metternich je zbežal z Dunaja, ministri, ki so stopili na njegovo mesto, pa niso znali vladati, bili so omahljivi. Prvi dan je bilo ustreljenih nekaj budi. Da bi pomirili razburjeno prebivalstvo, je vlada dovolila takoj, da so meščani dobili orožje in osnovali »narodno gardo«, prav tako tudi dijaki. Narodna garda pa ni mogla vzdržati miru. Nič ni pomagal razglas, da je cesar Ferdinand dovolil ustavo in da se v nekoliko tednih sestane na Dunaju nekak državni zbor. Svoboda tiska je pa dobro došla- takim ljudem, ki so s svojimi spisi hujskali narod na vlado. Razgrajanje Je naraslo tako, da se je dne 17. maja 1848 cesar Ferdinand odpeljal s cesarico Marijo Ano v lnomost. Sledili so drugi nadvojvode in vlada. Medtem se je zbral na Dunaju državni zbor, ali vkrenil ni drugega nego da je odpravil kmetsko tlako in desetino. Jedini odločni minister je bil vojni minister grof Latour. Le-ta je hotel po. slati Radeckemu na Laško na pomoč vo-, jakov. Ker pa uporniki niso hoteli, da bi država kje zmagala in se ojačila, so naščuvali dunajske razgrajače tako, da je prišlo meseca oktobra 1848 na Dunaju dO krvave vstaje. Prva nje žrtev je bil isti grof Latour. Uporniki so ga ubili in mrtvo truplo obesili na svetilko. Takoj drugi dan je cesar Ferdinand, ki se je bil med tem vrnil iz Inomosta v Schonbrunn, ostavi! Dunaj in se z dvorom podal v trdnjavo Olomuc na Moravskem. Na Dunaju so zavladali revolucionarji. A ta revolucija je trajala samo tri tedne. Pred Dunaj je prišel knez WindischgrStz z veliko armado, njemu se je pridružil ban Jelačič s svojimi Hrvati. Oblegala sta Dunaj, zapodila Madjare, ki so prihiteli Dunaju na pomoč in kmalu sta zavzela Dunaj.
S političnim gibanjem se je pa povsod spojilo narodno gibanje. Mej tem, ko so se Nemci navduševali za prenovljeno veliko Nemčijo in poslali svoje poslance v Fran-kobrod, so hiteli slovanski zastopniki v Prago, da bi se tam posvetovali, kako braniti svojo narodnost. Toda tudi ta shod je bil brezvspešen, ker so tudi tam nespametni ljudje provzročili vstajo in boj z vojsko kneza Windischgratza. Razmeroma malenkostni so bili izgredi po drugih kronovi-nah in glavnih mestih ali tudi ti nemiri so ponehali, ko je cesar Ferdinand dne 7. septembra 1848 potrdil sklep državnega zbora, da sta tlaka in desetina odpravljena.
Boji na Laškem in Ogrskem Največa nevarnost je pritila obstanku avstrijske države na Laškem in Ogrskem. V teh bojih je imela Avstrija najkrepkejo zaslombo v slovanskih narodih.
Dne 18. marca 1848 so zvedeli v Milanu, da je dovolil cesar Ferdinand ustavo in takoj so se dvignili proti avstrijski vladi. — Maršal Radecki se je pet dni boril v mestu, kjer je imel skoro toliko sovražnikov, kolikor je bilo prebivalcev. Tudi mu je okolu 20.000 laških vojakov uteklo k upornikom; Ie 15.000 mu je ostalo zvestih. Zato se je moral s temi umakniti proti Veroni. Tam je pomnožil svojo armado in se vrnil proti Milanu. Dne 26. marca so prišli v Milan Pijemontezi. Izgled Milančanov je ojunačil druge Italijane. V Benetkah so proglasili republiko; tudi v Vidmu,Trevizi in Vicenci in v drugih mestih so se spuntali, Ie v trdnjavah, Veroni Peschieri, Legnanu in Man-tovi so vstrajale avstrijske čete, med katerimi so bili tudi slovenski polki.
V kratkem se je zbralo v severni Italiji okrog 100.000 vstašev, došlih od vseh vetrov. Sardinski kralj Karol Albert je sledil Radeckemu z veliko vojsko, prekoračil reko Mincio in prišel blizu Verone. — Karol Albert je menil, da je avstrijska ar-' mada popolnoma razpršena, a je bil pri Sv. Luciji blizu Verone poražen. V tem boju je bil navzoč tudi nadvojvoda Fran Josip. Koncem majnika se je pridružilo Radeckemu še 19.000 mož in nato ie Radecki potiskal sovražnika proti Milanu, potem, ko jih je užugal še v raznih drugih bojih, izlasti pri Kustoci dne 25. junija 1848. Radecki in kralj Karol Albert sta sklenila premirje. Medtem je prišlo do vstaje tudi v papeževih deželah, tako, da je moral sam papež Pij IX. bežati iz Rima.
Najhuje boje pa je imela prestati Avstrija za svoj obstanek na Ogrskem. Takoj meseca marca 1848 je cesar Fedinand dovolil Madjarom vse, kar je zahteval Košut; dobili so svoje ministre in postali popolnoma • neodvisni od Avstrije. Grof Ludovik Bat- ; tyanyi je bil ministrski predsednik, duša vladi pa je bil Košut; ki je hotel napraviti Ogrsko popolnoma samosvojo državo. — Kmalu je prišlo do spora med avstrijsk. in ; ogrskimi ministri, izlasti med obema vojnima ministroma, tako, da poveljniki več- ' krat niso vedeli, čegava povelja naj poslušajo in tudi ogrskih polkov je v teh razmerah odreklo pokorščino dunajskemu vojnemu ministru in slušalo samo Košuta.
(Dalje prihodnjič.)
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
g&e novem&ra ivio.
»EtJlrtO&T«
55tran U3.
A«sRo uradne porodio.
DUNAJ. 21. (Kor.) Uradno se objavlja: 21. novembra 1916.
Vzhodno bojišče. — Fronta gen. poft. nadvojv ode Karla: Na obeh straneh ŠBp bojujoče se zvezne čete so pognale sovražnika dalje nazaj; bližajo se Craiovi. Vzhodno Alute smo se ustavili na višinah
frso Scauenl. Severno Cainpolunga Je špViažnik nadaljeval svoje napade; nje. gina prizadevanja so bila zopet brezuspešna. Pri armadi generala Ktfvesa so Izvršil) nemSki lovci v ozemlju Ludowe uspe-5no poizvedovanje. — Fronta princa Leopolda Bav.: Majhno bofno delovanje.
Italijansko bojišče. — Proti-eapad v globokih vrstah, ki ga je izvršil sovražnik na jarek, ki smo ga nedavno o-svojiii lužno Bilj, je bil odbit.
jugovzhodno bojišče. — Pri c. in kr. četah njč važnega.
Dunaj. 21. (Kor.) Armadno vrhovno poveljstvo poroča uradno: Cralovo, glavno mesto zapadnega Vlaškega, smo danes dopoldne zasedli.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Kemik o uradno porodio.
BERLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan,
20.	novembra zvečer.
Topovski boj severno Somme. — Naše čete se bližajo Craiovi v Romuniji, glavnemu mestu zapadne Vlaške. — Ob dolenji Donavi in ob Strumi živahnejše streljanje.
BERLIN, 21. (Kor.) Veliki glavni stan,
21.	nov. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta prestolonaslednika Ruprehta: Naša artiljerija se je borila z opazovanim dobrim učinkom proti sovražnim baterijam in oporiščem. Sovražnik je živahnejše obstreljeval nase postojanke na obeh straneh Ancre in v gozdu St. Pierre Vaast. Nikaki pehotni boji. — Prestolonaslednikov a armada: V Sainpaniji in v ozemlju Moze ie topovsko gelovanje v posameznih orah zopet ožive-
Vzhodno bojišče. — Fronta prm-
Pa Leopolda Bav. s Nič bistvenega. —
ronta gen. polk. nadvojvode Karla: V ozemlju Ludowe (Gozdni Karpati) so nemški lovci izvršili veliko patruljno akcijo po pačrtu. 40 ujetnikov je bHo privedenih. — Razbremenilni sunek Rusov v sosednjem Oddelku se je krvavo izjalovil. Na vzhoda pem robu Sedmograške le majhno bojno delovanje. Nemške in avstrijske čete so tudi ponoči odbile ponavljane romunske napade severno ćampolunga. Ob Alutl so biii iztrgani po hudem boju Romunom nekateri važni kraji In utrjene višine. Naša pehota se nahaia pred Cralovo. dosedanjem sedežem višjega po^veljstva prve romunske armade.
Balkansko bojišče. — Macken-genova armada: Razven topovskega ognja nobenih posebnih dogodkov. Konstanca in Crnavoda ste bili obstreljevani. Naše letalsko brodovie je obmetaio z bombami prometne naprave pri BukareŠtu. — Mace-donska fronta: Med Prespanskim jezerom In Cerno tipa sovražnik s prednjimi četami proti nemško-bolgarskim postojankam. Srbski napadi na posameznih točkah mo-gfeniške fronte, pripravljeni z močnim o-fcnjem so se izjalovili. V poplavljeni nižini »trume spopadi med poizvedovalnimi oddelki.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. .
PRED CRAIOVO.
BERLIN, 21. (Kor.) Wolfov urad poro-6a o najnovejših uspehih v Romuniji s pristojne strani sledeče: S porazom Romunov v bitki pri Targu Jiu in prodorom zveznih Čet dne 18. t. m. do železnice Orlova-Craiova, stopajo bojne akcije proti Romuniji v novo fazo. Ta naglo in energično Izvedeni sunek ima še večji pomen kakor zmaga v Dobrudž*. V vroči bitki so bili Romuni kljub najžilavejšemu odporu pri Targu Jiu odločilno potolčeni ob izredno težkih izgubah. Kakor bitka v ozemlju Konstanta—Crnavoda, tako tvori tudi bitka pri T^rgu Jiu mejnik v zgodovini romunske vojne. Zmagovite čete centralnih držav so takoj izrabile uspeh in so kljub ogromnim oviram, zasneženim potom, komaj hodnim, kaj šele voznim potom, prodrle v vlaško nižino. Z vzhoda Izvedeni romunski sunek ni mogel več izpremeniti usode odločilne bitke. Kolone prodirajo. Bitka pri Targu Jiu je nov dokaz za dovršeno skupno delovanje in iskreno bratstvo avstrijskih in nemških čet pod dalekovidnim vodstvom. Značilno je, da romunsko prebivalstvo, razburjeno vsled težkih porazov, sodeluje pri bojih. Na kolone in čete se srdito strelja iz zased. Z odrezanjem železniške črte Oršo-va-Craiova so zgubile pri Oršovi bojujoče
PODLISTEK.
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
—	Kako smešno! — je vzkliknila Tama-ra smeje; — zanj vendar ni nobene razlike, če odpotujem ali pa ne! Midva niti ne eksfstirava drug za d-rugega, — je rekla In se precej razburjeno popahljaJa.
Okoli Valonnovih ustnic je zaigral fin smešek in dejal je:
—	Tega bi ne trdil s tako gotovostjo. Lahko vam rečem, da morete biti vesela, če odpotu jete odtod, ne da bi bila vzrok dvoboja.
—	Dvoboj? — je ponovila Tamara prestrašeno. — Kako grozno in nespametno! In zakaj vendar? Mislila sem, da se v civiliziranih deželah liudie ne dvoboju jejo
se romunske sile edino črto za umik. Po ogromnih izgubah Romunov v Dobrudži in na Sedtnograškem jih je zadel nov udarec hudo. Napram vpadu na Vlaško čisto lokalni uspeh Sarraila pri Bitolju niti ne pride v poštev.
BERN. 20. (Kor.) Francoski vojaški kritiki izražajo velike skrbi glede položaja v Romuniji. Boje se posebno, da pridejo ruska ojačenja za bo<je v dolinah Jiu in Alute prepozno in da ne bodo zamogle več nastopiti z uspehom.
DOGODKI NA MORJU.
BERLIN, 21. (Kor.) Wolffov urad poroča: Eden naših podvodnikov je dne 14. t. m. potopil v angleškem kanalu neko francosko stražno ladjo, dozdevno neki rušilec razreda »Are« ali »Sape«. Razven šest sovražnih topovskih ladij, Je potopil isti podvodnik tudi norveški parnik »Ull-vang«, ki je imel na krovu vozni materija! za francosko vlado. _
Sovražita uradna porotlla.
Rusko uradno poročilo.
19. novembra (Kor.) Zapadna fronta: Na vsej fronti streljanje poizvedovalnih oddelkov. — Južna fronta: Na Sedmogra-škem je napade! sovražnik v dolinah Alute in Jiu z znatnimi silami in ie potisnil Romune nekoliko proti jugu. V dolini reke Targului so pričeli Romuni z ofenzvo in so zasedli nekaj višin. — Ob Donavi nič važnega.	_
Vesti iz Grške.
ENTENTA ZAHTEVA ODSLOVITEV
ZVEZNIH POSLANIKOV IZ ATEN.
ATENE, 20. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Alilranci so zahtevali, da se izroče nemškemu, avstrijskemu, turškemu in bolgarskemu poslaniku v Atenah potni listi. Vlada smatra to zahtevo za nesprejemljivo. Vršil se je kabinetni svet pod kraje-vim predsedstvom, da se porazgovore o zadevi. Kralj je sklical za Jutri ob 10 dop. kronski svet. Ker so aliiranci zahtevali da odpotujejo poslanci v sredo, vlada veliko
vznemirjenje.
AMSTERDAM, 21. (Kor.) Reuterjev urad javlja Iz Aten 20. t. m.: Avstro-ogr-ski. nemški, bolgarski in turški poslanik se morajo vkrcati na parnik, ki jim ga stavijo na razpolago. Sicer bi biii nasiloma odpravljeni Admiral Fournet jim je to direktno sporočil. Kralj je odklonil vsako odgovornost. Špansko poslaništvo prevzame varstvo nemških, amerikansko pa varstvo drugih podanikov. — Atenski doopis-nik lista »Times« Javlja, da Je admiral Fournet poslal v nedeljo ob 7 zvečer poslanikom osrednjih vlasti noto, v kateri jih prosi, da pred sredo zapuste mesto. — Odpeljali Jih bodo menda na krovu kake vojne ladje v Dedeagač.
Ministrski svet proti Izročitvi topov.
AMSTERDAM, 20. (Kor.) Times« poročajo iz Aten: Ministrski svet je odločil, da je nemogoče ugoditi v zadnji noti admirala Fourenta navedeni zahtevi glede izročitve topov, pušk. granat in železniških vozov. V vojaških krogih so dozdevno trdno odločeni, da preprečijo to za vsako ceno. Položaj je vznemirljiv. Baje Je dognano, da je Briand kralju brzojavno na-svetoval, da naj se reši slabih vplivov in zopet vzpostavi prijateljske odnosaje z en-tento, ne da bi pri tem opustil nevtralnost.
MILAN, 21. (Kor.) »Corriere della Sera« doznava iz Aten. Kronski svet je sklenil, da odkloni zahteve francoskega odmirala glede izročitve grškega orožja in municije. Admiral je imel dolgo avdijenco pri kralju, ki mu je francoski poslanik predložil tudi brzojavko ministrskega predsednika Bratiana. ki je napravila baje na kralja poseben vtisk.
Reorganizacija španske armade.
MADRID, 20. (Kor.) Senat je razpravljal o brambnih predlogah vojnega ministra glede reorganizacije španske armade. Kakor hitro bodo predloge sprejete v senatu, bodo izročene kongresu. Predloga določa razdelitev Španske v 8 vojaških krajevnih okrajev. Mirovna sila armade znaša 140.000 mož, od katerih odpade 50.000 na Afrika Skupna vojna sila znaša 700.000 mož. Posebna pozornost se posveti letalom. Ustanovljena bodo velika letališča za 400 letal. Radi trenotnega pomanjkanja izvežbanih starih letalcev v Afriki, se postavi tamkaj kolonijalna armada iz prostovoljcev in domačinov in morda tudi tujska legija. V svrho mobilizacije in rekvizicije privatne industrije se izdajo novi moderni predpisi. Končno se ustvari prostovoljen avtomobilski zbor in uvede institucija enoletnega prostovoij-stva kakor tudi rezervnih oficirjev, kakor je to pri osrednjih državah.
več. In sploh, zakaj bi se kdo cfvobofeval zame? In komu bi prišlo kaj takega na misel? Gotovo je vse to le šala* grof Va-lonne?
—	Dvoboji se pač dogajajo tu, — je dejal Valonne; — Oricko se je dvobojeval Že dvakrat. Sicer ni prepirljiv, toda ne dovoljuje nikomur, da bi mu prekriževal njegovo voljo aH kvaril njegovo igro.
—	Toda kaka pa je njegova igra? Ali morda Igra na karte ali kak načrt; kaj mislite vendar?
Tamari je udarila rdečica v obraz, ko mu je pogledala v oči.
—	Grickova igra? — Grof Valone se je posmejaJ. — Odkrito povedano, gospa, zdi se mi, da Je zelo zaljubljen v vas. Potem pač lahko uganete, kaj je »igra« vsakega moškega v takem slučaju.
—	Zelo živo domišljujo imate m govorite naravnost neumnosti, — je odgovorila
Amerika - Nemčija.
KOELN, 20. (Kor.) »Koelnische Zeitung« poroča iz Washingtona: Državni tajnik Lansing je popoldne v nekem razgovoru z nekim časnikarjem uradno zavrnil trditev, da se boji washingtonska vlada preloma z Nemčijo. Pripovedovanja te vrste, ki so izšla v »Eveninpost«, »Tnnes« in »Tribuni« so absurdna in neutemeljena, pri čemer je Lansing izrecno naglašal, da nimajo vodilni vladini krogi nobenih takih skrbi, posebno odkar sta Hindenburg in Ludendorff odobrila politiko državnega kance-larja.	_
Pruska zbornica.
BERLIN, 20. (Kor.) V debati o predlogu konservativcev, svobodnih konservativcev in nacijonalnih liberalcev glede varovanja nemškega značaja s prusko državo neposredno spojenih m za obstoj in moč Prusije in Nemčije neobhodno potrebnih vzhodnih pokrajin, so govorili nato Poljaki, zastopniki centra m socijalnih demokratov. Govornik Poljakov Je izjavil, da ima predloga namen zasužnjiti Poljake na vojaškem, gospodarskem in splošno-poH-tičnem polju. Predlog dokazuje dalje, da predlagatelji direktno Odklanjajo sporazum med nemškim in poljskim narodom. Končno je bil predlog sprejet s 180 proti 104 glasovom.
Nemški državni zbor.
BERLIN, 21. (Kor.) Prihodnja seja proračunskega odseka državnega zbora se bo vršila v četrtek, dne 23. t m., ob 11 dopoldne. Dnevni red: domoliubna pomožna služba.	_____
Deutschland."
KOELN, 20. (Kor.) »Koelnische Zeitung« poroča iz Washingtana: Nezgoda »Deutschlanda« je dozdevno le gol slučaj. Tri ladijske ploče so vtisnjene in tvorijo zob. Prednji del je zakrivljen, toda v splošnem je ladja nepoškodovana. Zvezno-uradna preiskava parnika vlačilca ie tajna. Zasliševanje o konstatiranju odgovornosti za nezgodo bo provzročilo zamudo par dni.	____
Naš novi poslanik v Sofiji.
DUNAJ, 21. (Kor.) Kakor poročajo listi, je bil izredni poslanik in pooblaščeni minister grof Ludovik Szechenyi imenovan za poslanika v Sofiji.
Koerber v Pesti.
BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Ministrski predsednik dr. Koerber je prispel v spremstvu sekcijskega svetnika barona Lowen-thala in tajnika dr. Trageria ob 11 ponoči semkaj.
Dosedanje italijanske častniške izgube.
DUNAJ, 20. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Po neki zasebni statistiki so izgubili Italijani od pričetka vojne na mrtvih 11 generalov, llb polkovnikov in podpolkovnikov, 194 majorjev, 1014 stotnikov, 882 nadporočnikov m 3248 poročnikov. Od 1. (fo 15. novembra so padli 3 polkovniki in podpolkovniki, 11 majorjev, 27 stotnikov, 29 nadporočnikov in 70 poročnikov.
Ruska naročila v Amerik!.
KOPENHAGEN, 20. (Kor.) »Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda: Poljedelski minister je naročil v Ameriki za 40 milijonov rubljev kmetijskih strojev.
Rozbistrllo se je!
V	svoii sobotni številki priobfcuje »Slovenec« članek, v katerem piše med drugim:
V	601etnlh ustavnih bojih se je razvila Avstrija iz fevdalne v demokratično državo. Ta razvoj pa ie obenem omogočil kulturni napredek osmih avstrijskih narodov. Navzlic hrupnim parlamentarnim razpravam, obstrukcijam in demonstracijam je gospodarski in kulturni napredek avstrijskih narodov in i njim napredek avstrijske države v tej aobi nepobiten.
Predpogoj temu napredku Je pa bil med drugim tudi člen XIX .državnih osnovnih zakonov, ki je zagotovil vsem narodom enakopravnost. Zajo Je danes vsakdo, ki hoče zrušiti ta steber državne ideje in državnega napredka — sovražnik Avstrije. Člen XIX. je in ostane za nas avstrijske narode nedotakljiva magna charta svobode.
Nevarnost je sicer, da bi kratkovidnost šovenističnih nacionalistov ravnotežje, zajamčeno v državnem osnovnem zakonu, skušala zrušiti na korist najmočnejšemu. Upamo vendar, da zmagajo trez-nejši elementi tudi med nemškim ljudstvom, ki ne sme — da govorimo z Nau-manom — pozabiti, »<ta majo tudi neger-manski zavezniki življenjsko kri in hočejo vedeti, za kaj naj dajo svoje življenje!« »Mi se bojujemo skupaj z milijoni Nenem-cev, ki so pripravljeni iti z nami v boj m
Tamara, nervozno se smejoč. — Nočem se dati razburjati po takih misUh.
Tedaj ie prišel k njima grof lioris Va-riškin, in čez nekaj časa se Je vsedla žnjim na divan poleg okna ter se zatopila v zanimiv pogovorSTako tu |e našel knez, ki je kmalu nato stopil v sobo. Trenutek samo je pogledal tja k njima, nato pa je takoj stopil h kneginji Ardahevt ki je ravno hotela aranžirati partijo na karte, in dejal:
—	Tetka, rad W gofvoril s teboj.
Našla sta miren kotiček, nasproti Ta-
mari in njenemu gardnemu častniku, kamor sta se vsedla.
—	Tetka, pripeljal sem te semkaj, da si ogledaš onoie tamle----Kal pomenja to?
Kneginja Je začela iskstt Svojo lom j eto, da bi pridobila časa.
—	Nič, dragi moj. Tamara se ravno zabava, kakor se pač ml vsi zabavamo v
smrt, ako jih spoštujemo in ako sinejo verjeti, da bo naša zmaga tudi njihova zmaga.« (Naumann, Mitteleuropa.) Zahteve, kakor so jih formulirali nemški šoveni-sti nazadnje v velikonočnem programu, so za nas nesprejemljive in zbude v ne-nemških narodih avstrijskih najodločnejšl odpor. Kakor kažejo znamenja, so tudi še med nemškimi politiki razsodni možje, ki nočejo z nespretno nacionalistično politiko razdružiti in razbiti tega, kar sta
f-užila in zedinila zgodovina m meč.
njimi bo tudi nam mogoče sodelovati za močno, vsem narodom enakopravno
Avstrijo.«
Kakor vidijo čitatelji, je v teh izvajanjih ideologija ista, ki smo jo mi podali včeraj v Članku »Gesslerjevi klobuki«. Iste premise in isti zaključki. Kakor mi, naglaša tudi glasilo »Slovenske ljudske stranke«, da se pred Gesslerjevlm klobukom, ki ga je nataknil zadnji nemški program s svojimi esorbitantnimi preko vseh mer sezajo-čimi, po državnih zakonih absolutno izključenimi zahtevami — avstrijski nenem-škl narodi ne poklonijo!!
Tako govore sedaj iz vseh narodov, od vseh strani brez razlike političnega stališča — jasno in odločno, da se nikdo ne more vdajati več nikaktm iluzijam in tudi vlada mora biti na jasnem, da je tu izključeno vsako paktiranje, vsako transigira-nje v namen, da bi se morda vendar — da govorimo po domače — dalo kaj od-Ščipniti nemškim zahtevam v prilog. Tu je obnemogel tudi tisti argument, ki se tako rad rabi v opravičevanje nemških zaJitev: oziri na pretvezni državni interes, ki da stoji in pade s sličnimi nemškimi programi. Kajti tako je in nič drugače, kakor je povedal »Slovenec«: vsemu napredku države je v podlago enakopravnost vseh narodov! Le zadovoljeni narodi, ki sta jim nacijonalni obstanek In razvoj brezpogojno zavarovana, so granitna podlaga za tako narodnostno — in ne narodno — državo in dajejo pravo vsebino državni ideji! Člen XIX. je in ostane za avstrijske narode nedotakljiva magna charta svobode. Ostane in nedotakljiva! — V tej izjavi je slovesno potrjeno, kar smo gori rekli: od strani narodov ni pričakovati nobenega paktiranja ali transigiranja ob tem za njih življenjskem vprašanju.
Nemški listi nam govore, da se moramo prilagoditi novemu položaju, ker da nastane vsled avtonomije Galicije dejstvo, da bodo po odcepljenfu te kraljevine oni faktor, ki bo odloča! v parlamentu. Hočejo torej, naj narodi ta novi položaj sprejmejo resignirano kot dovršen čin. Iz tabora narodov pa jim odzvanja odločen brezpogojen: ne! S tem je že prišla jasnost tudi v »novi položaj«. Razbistrilo se je! Sedaj je prepuščeno Nemcem, da izberejo: ali mir, ali boj!
Jasno pa je tudi za državne faktorje. Pojasnjeno jim je, da bi igrali z ognjem obupnih notranjih bojev, ako bi s kakim uspijevanjem, kakim »oktroa«. hoteli ugoditi zahtevam nemškega programa. A z ognjem — kakor znano — je nevarna igra. Stokrat nevarna, ako so v plamenu občutljivosti narodno probujenih, zavednih in politično zrelih in organizovanih narodov. Tudi vodilni državni faktorji stoje pred tisočero delikatnim in usodnim vprašanjem: ali naj dovedejo do pomir-jenja med narodi na podlagi enake pravice in enake dolžnosti in s tem do kottso!!-c&ranja in ustaljcnja notranjih razmer, ali pa se odločijo za boj med narodi, ki ostane v permanenci, dokler ne bo izvojevan — za boj torej, ki bo barikada, zapirajoča pot do velikih kultureinih, socijalnih in gospodarskih reform, ki bodo po vojni neizogibno potrebne v Interesu države in nje vsestranske povzdlge.
Za slučaj, da bi se vodilni faktorji odločili — dobri Bog daj, da bi se ne! — za to poslednjo pot, odklanjajo nenemški narodi že danes vsako odgovornost za po sledice. Govore "pravočasno in jasno in tako, kakor ne morejo drugače, kakor morajo, ker — hočejo živeti.
Končno se je zbistrilo tudi med nami. Ako niso današnje besede — a žalili bi, ako bi mislili na kaj takega — le kapljice, ki flh vsak vetrič stresa z veje, potem stojimo pred velikim dejstvom, da smo lz-poznall skupni veliki cilj in dolžnost, da s© skupno borimo zanj! Prišli smo do zavesti velike etične sile, ki nas neizprosno sili v eno vrsto, fn ta vez je: ljubezen do Sfvojega naroda, skrb za njega srečno bodočnost!
Združenje čeških strank.
Češki listi vseh strank so objavili vne-delio sledeči manifest: Češkemu narodu!
Dogodki sedanjega časa silijo češke stranke, da zavzamejo h gotovim vpra-
družbah. Ali si ljubosumen, Gricko? — je vprašala.
Pogledal jo ie ostro, in čisto nevede so njegovi prsti za trenutek poigrali z bodalom za njegovim pasom.
—	Da, mislim, da sem ljubosumen. Nikakor ne vem, ali morda ne ljubim tvoje dražesitne prijateljice.
—	Potemtakem, zakaj je pa ne poročiš ? — Je menila kneginja.
—	Morda se, če me prej ne pripravi tako daleč, da napravim kako veliko neumnost. Ne vem še čisto nič, kaj napravim, mora biti vse .... nerazdeljeno, potem ostanem in Jo pripravim tako daleč, da me bo ljubila tako, da mi odpusti, pa naj storim karkoli.
Pomoičal Je nekaj časa in njegove velike «j8i so postale vtaine. Takoj nato pa so se dMe zalesketale in dejal je: —;Ce postane kedaj moja kneginia. no-
šenjem in dogodkom skupno stališče. Na' obzoru so spremembe, ki bi mogle seči v same temelje naše države in njene ustavo, • vprašanja, katerih enostranska razreši-c tev bi ne bila nrti v interesu države, niti? v interesu našega naroda. V nemirnih'. časih današnjih svetovnih dogodkov ne more nobena stranka sama prevzeti odgovornosti za varnost političnih pravic vsega naroda in tudi ne za nadaljni razvo§, ■ ki bo sledil po končani borbi na bojiščih. — V prepričanju, da vršimo le voljo celega, po narodni enoti danes boli kakor kedaj stremečega naroda, in da delujemo istočasno v interesu staroslavne dinastije in velike historične misije države, ki spo-čiva predvsem v ujedinjenju in ohrani nedeljivost njenih kraljestev in dežel, kakor tudi v popolni ravnopravnosti vseh narodov, smo združili na majoritetnem principu državne poslance v eno celoto »Če-sky svaz«. Poleg tega združenja češfcib Poslancev, katerega namen Je enotno stopanje v narodno-političnlh in ustsv^-pravnih vprašanjih, stopa v življenje 4 zastopnikov političnih strank izvoljeti! stalni narodni obor, imenovan »Narodni vybor«, ki naj bo vsem političnim podjetjem češkega svaza v oporo in istočasino najvišja moralna instanca v onih pojavih političnega življenja, kateri bi izven kom-* pentence poslanskega delovanja zahtevaH razrešitev z vsenarodnega vidika.
Konstituiranje obeh teh zborov narodne organizacije je bilo izvršeno včeraj na posvetovanju pooblaščenih zastopnikov tako-le:
Narodni vybor: Predsednik: dr. Karol Mattuš, vrhovni ravnatelj Deželne banke; člani: inž. B. Bečka eksc. dr. Fr. Fie-dler, poslanec dr. R. Fischer, dr. J. For-manek, poslanec eks. dr. Fort, G. Haber-mann, poslanec, mons. dr. Fr. Kordač, vf. sv. J. Mašek, Ant. Nemec, posl., V. Rej> mon, Jan Sedlžk, pol., K. Sonntag, moravski dež. odb., Fr. Šabnata, Ant. Švehla, predsednik češke agr. stranke, mons. J. Srdmek, posl., J. Vanek, posl., Fr. Zika, predsednik šlezijske agr. stranke.
PredsednJštvo češkega svaza: Predsednik: Fr. Stanek, 1. podpredsednik dr. B. Smeral, 2. podpredsednik Jindrich Maštal-ka; člani: dr. O. Hiibschmann, dr. M. Hruban, eksc. K. Prašek, dr. Adolf Stranski, Vlast. Tuzar, Fr. Udržal.
Poroštvo, da se bodo tega dogovora strogo držale, prevzemajo podpisane stranke: Ceško-slovanska agrarna stranka, Češko-slovanska soc.-cfrem. delavska stranka, Narodna svobodomiselna (mJado-češka) stranka, Narodno-socijalna stranka, Češka združena katoliška stranka. Ljudska napredna stranka na Moravskem, Ceško-slovanska kršč.-sioc. stranka, Moravska katoliško-narodna stranka.
TrtašKo pristanišče.
Tekom svojega zadnjega bivanja na Dunaju je ekscelenca namestnik dr. baron Fries-Skene porabil priliko, da je v neprisiljenem porazgovoru s tržaškimi trgovskimi, industrijalsklmi in plovbenimi krogi zaslišal želje tržaškega trgovstva, posebno glede prehoda Iz sedanjega vojnega poslovanja v mirovno.
Porazgovora so se udeležili: člani sosveta tržaške trgovinske in obrtne zbornice dr. Afenduli, baron Albori, ces. svetnik Maks Brunner, generalni ravnatelj Cosulich, član gosposke zbornice Escher, dvor. svetnik generalni ravnatelj Frankfurter, generalni tajnik dr. pl. Fricgyess-i, dr. bar. Parasi, bančni ravnatelj Tischler, brodolastnik Tripkovič, ravnatelj Union-banke bar. Vivante, zbornični tajnik dr. Moscheni, veletrgovci Karel Arnsiein, dr. Filip Brunner, Bussamch, Kiichler, Samuel Goldschmied, Wagenast, S. Megari, Leon Kalimis, Glanzmann, upravni svetnik Poirper, uprav, svetnik Pullzzer, namestnik generalnega ravnatelja Sciiiitz. ravnatell Louis Granichstatten, generalni tajnik Oskar Cosulich, ravnatelj Wagner, predsednik zveze brodolastnikov svobodne plovbe Ernst Camus, brodolastnik Ge-rolimich, ravnatelj Agrumarije Nadel, itd.
Namestnik dr. bar. Fries-Skene je poudarjal težave nalog, ki jih bo moral Trst rešiti ob koncu vojne in po koncu vojne. Gre za pripravo zopetne vzpostavitve normalnih političnih in gospodarskih razmer, zopetne oživitve trgovine, industrije in pomorske plovbe ter za to potrebnih ukrepov in prehoda vojnega prometa v mirovni promet. Polaga največjo važnost na sodelovanje trgovinske zbornice in interesentov ter jih pozivlje, da naj svoje tozadevne predloge predlože pravočasno. Kajti samo razumno sodelovanje vseh interesentov more zagotoviti uspešno rešitev teh za Trst velevažnih vprašanj. Za to pa je potrebno, da ukrene že sedaj vsak posamezni interesent svoje priprave, da bo
tem mora biti samo zame. Niti misli niti pogledov ne sme imeti za druge. Moje Mora biti vse .... nerazdeljeno, potem bo tudi moja kraljica!
Kneginja Ardaheva se je nasJonila na naslanjač in ga pogledala. Nosil je svojo modro uniformo s škrlatasto rdečimi hlačami, in celo ona, stara žena in nežna prijateljica, kakor mu je bila, ni mogla, da ne bi si predstavljala, kako neizrecno srečna bi morala biti tista ženska, ki bi ga imela za ljubimca! Ta divja, ponosna glava sklonjena v oboževanju, in njegovo nežno dra-. govanje! Tamara bi bila neizrecno nespa-» metna, ako bi se obotavljala.
Po njegovih besedah se je zdelo, da je mir med njima zelo dvomljiv. Zato se ji je zdelo potrebno, da je vpletla majhen opo-i
min.
(Dalje.)
Slran IV.
„EDINOST" štev. 324.
V Trstu, dne novembra
pripravljen vsak posameznik, ko se prične t$kma ob početku mirovnega poslovanja. Pri tem je poudarjal namestnik ob najži-vahnejšem pritrjevanju vseh navzočih, da vediK) stremi za ciljem, da se delovanje uprave, namreč kolikor se tiče gospodarskega življenja, osvobodi vsakega iorma-lizma in se postavi na trgovsko podlago, da bi tako v vsaki smeri odgovarjala gotovo velikim potrebam in zahtevam mo-dernega trgovinskega prometa. Namestnik je končno izrazil željo, da bi bilo po zaslugi hrabre straže naših čet ob Soči prav kmalu dano naši trgovini in prometu, da bi se zopet pričelo mirovno delo v pristanišču.
Član gosposke zbornice Escher je pojasnjeval posebni položaj državnega pristanišča in je poudarjal težave, ki ovirajo svobodni razvoj Trsta in bistveno zmanjšujejo njega zmožnost za tekmovanje z drugimi pristanišči. Trst obkroža hribovje, dočim imajo konkurenčna pristanišča v zaledju ravnino, po kateri se z lahkoto razvija promet. Zato jc treba Trstu posebne podpore in pospeševanja s .strani vlade. Državnemu pristanišču se mora pomagati z vsemi sredstvi, da zopet vzcvete. Državno pristanišče pomenja za državo moč in veličino.
Veletržec Kalmus ie opozarjal namestnika na omejitev obstoječih sirovinskih organizacij. Trgovini naj se čim prej mogoče zopet da svobodni razvoj njenih moči.
Generalni tajnik pl. Frigyessi je poudarjal, kako malo- se upošteva trgovski stan v notranji deželi in je v zvezi s tem izvajal, da naj bi se primerno razširilo tr-gosko šolstvo v Trstu.
Generalni ravnatelj dvor. svetnik Frankfurter ie poudarjal potrebo uspešnega podpiranja ladiedelstva.
fSaron Albori je poudarjal vprašanje reforme podeljevanja štipendij za trgovinske šole.
Zbornični svetnik Moscheni ie opozarjal namestnika na važno vprašanje mobilizacije pristaniškega prometa in obnovitve zakona o mornariških podporah.
Član gosposke zbornice Escher je ob koncu razprave izražal domovinska čustva državnega pristanišča, ki more samo s tesno pripadnostjo k državi doseči položaj in moč, ki mu gresta.
Baron Albori je nato v imenu vseli navzočih izrekel namestniku najtoplejo zalivalo za njegovo dejansko podporo pristaniškemu mestu.

a z druge se poviša število delavnih moči pri izdelovanju municije. Listi menijo, da bo ta predloga sprejeta v parlamentu brez posebnih težav. Samo menijo nekateri, da bi se ta namen mogel doseči potom do-brovoljnega proglašanja. Tega mnenja so posebno socij al nedemokratična glasila. — Tudi zahtevajo listi gotove kavtele proti eventuvelnim zlorabam novega zakona. Slednjič izražajo še pomislek proti temu, da bi se široki krogi prebivalstva silili k delu pri industrijah, ki so — čeprav služijo, direktno ali indirektno — vojski, vendar le privatni obrati s privatnimi interesa, ne da bi jim obenem omejili možnosti dobičkov. V zvezi s tem se tudi sproža vprašanje, ali ne bi kazalo, da se vsa oboroževalna industrija podržavi. ali pa naj bi se vsaj dobički omejili na 10 od sto. — V avstrijski javnosti je že — čemur se ni čuditi ob danih razmerah — oglašajo ugibanja, ali ne bo tudi naša država sledila izgledu Nemčije? Nu, doslej ni od poklicanih strani še padla nikaka izjava, ki bi nas pripravljala na tako eventuvalnost in zato tudi ni primerno, da bi se že sedaj razbijali glave s tem. Ce bi pa prišlo tudi takovo obremenjenje, je sprejme prebivalstvo s tisto požrtvovalnostjo, s katero nosi vsa druga vojna bremena, ker razume veličino trenotka in odločitev, ki jih prinaša.
'&S.B
O ustanovitvi »Češke Zveze« in »Narodnega odseka« pišejo brnske »Lidove Novinyc: Načelnik agrarne stranke Anto-nm Svehla je poročal o pripravah za ustanovitev enotnega češkega državnozbor-skega kluba. V imenu socijalnih demokratov je izjavil dr. Šmeral, da poslanci njegove stranke pristopajo brez pridržka in brezpogojno. Mnsgr. dr Kordač je podal izjavo, da se češka združena katoliška stranka priključuje enotnemu klubu. Enako iziavo je podal msgr. Šrarnck v imenu moravske češkoslovanske kršeanskosoci-jalne stranke. Posl. Mastalka je kot zastopnik Mladočehov zahteval, da bi se pogajanja odgodila za nekaj dni, a je izjavil, da v stvari sami pritrja sestavi enotnega lduba. Pritrjevalni izjavi sla podala nato še dr. Hubschmann v imenu narodnih so-cifalcev in dr. Stransky v imenu moravske ljudske napredne stranke. Narodni odbor stopi na mesto dosedanjega češkega narodnega sveta. Strankam, ki so zastopane po enem članu v predsedništvu, se je priznala pravica imenovanja po enega namestnika. Sestava pravil se je poverila tričlanskemu odseku. Parlamentarna komisija Češke Zveze se šele izvoli; stranke odpošljejo za vsakih pet klubovih članov po enega zastopnika v parlamentarno komisijo. Od prejšnjih poizkusov za združenje vseh čeških strank se razlikuje nova Češka zveza v tem, da so poslanci neposredno. brez posredovanja svojega strankinega kluba člani Zveze. Strankini klubi pa ostanejo in ni dvoma, da se bodo za vsako pomembno odločitev prej vršila posvetovanja, v posameznih klubih in med klubi, preden pride stvar v Zvezo. — »Rovnost«, glasilo avt on omi stičnih socijalnih demokratov označuje zdruzenje čeških strank za zgodovinski dogodek. — Dogodki zadnjih časov, posebno pa bojazen glede prihodnjosti, so združili vse češke politične stranke v eno samo o-brambno falongo. List ugotavlja, da je bil ta korak v vsem češkem narodu pozdravljen z veliko radostjo in da je povsod izzval enako globoko zadoščenje.
Uvedenje obveznosti splošne civilne službe v Nemčiji. Kakor že javljeno, se predloži nemškemu rajhstagu predloga za uvedenje obveznosti civilne službe. Po dosedanjih oficijelnih obiavah si ni možno napraviti še popolne slike o kakovosti tega zakona. Toliko pa je gotovo, da je na-č(t za uvedbo civilne službe v času vojne izžet iz izpoznane pogrebe, da se poviša produkcija vojne industrije. »Norddeu-tsehe Allgemeine Zeitung«, ki je navadno tolinačica namer odločujočih krogov potrla to, ko piše: »Napori naših sovražnikov, da bi z uporabo vseh sredstev' svoje vojne industrije prodrli jez naših hrabrih čet, nam nalaga dolžnost, da se z enakimi sredstvi upremo temu napadu. Iz tega izhaja potreba razširjenja naše vojne industrije, v kar pa treba pritegniti novih delavcev. Da pa dobimo te pomožne sile, se priporoča uvedba neke obveznosti v delo. Ne nameruje se pa raztegniti to dolžnost, ali sploh kako silo v tej smeri tudi na ženske.« Obveznost civilne službe bo torej služila militaričnemu namenu, to ie. »izdelovanju municije v vseh njega stadijih«. Na podlagi tega zakona se z ene strani za fr.)iiu» sposobni delavci deloma, nadome-ste z drugimi, ki so nesposobni za fronto.
A&rovizaciiske stvari.
GOVEJE MESO.
Jutri, 23. t. m., se bo prodajalo goveje meso, in sicer proti izkaznici za živila, ki se preščipne na notranjem delu pod št. 38. Prodaja se prične ob 6 zjutraj. Na vsak odmerek izkaznice za živila se bo moglo dobiti 1/g kg mesa, ali vsega skupaj nikakor ne več kot 1 kg.
Cene:
Prednji deli s priklado	K 4'80 kg,
zadnji deli s priklado	K 6'40 kg.
Dobivalo se bo to meso v naslednjih
mesnicah:
Bolle, Šalita di Gretta 13; Callin. Boro-eviceva ul. 8; Paromtto, trg. Caserma 6; Oumtavalle, uj. delle Poste 3; Polacco, ul. S. Giacomo 4 (Riborgo): Levi, ul. Becche-rie G; Benedettich, ul. S. Sebastiano 6; Borgnolo, ul. Lazzaretto vecchio 52; Va-tovatz, ul. Giustinelli 5; Stabile. ul. S. Mi-cliele 5; Loy, ul. D. Bramante 13; Fabbro, ul. Maria Teresa 43; Rossi, ul. Farneto 3; Lenarduzzi, Amalia 23; Podli, ul. Acque-dotto 13; Pontoni, ul. Forrtaaia 22; Vato-vatz, ul. Giulia 17; Kastellitz, ul. Giulia 67; Benedettich, ul. Riccardi 28; Jenko, ul. Rigutti 5; Saulich, ul. Chiadino 668; Malusa, ul. G. Par ini 15; Kossich, ul. Ugo Foscolo 2; Polli, ul. Istituto 38; Illicher, ul. Barriera 8; Rizzian, ul. deli' Istria 582; Coomiss, Campo S. Giacomo 19; Delavska kons. zadruga ul. S. Marco 22; Gat-znig, Skedenj 50; Godina, Skedenj 138; Sinigaglia, Barkovlje 41.
glio (S. Vito al Torre). Proti vsem treni obstoji upravičen sum, da so zakrivili zločin veleizdaje v smislu § 58 c k. z.^— Zaplembo imetja je izreklo isto sodišče tudi za Evgena Ljubica, rojenega L 1889. v Trstu in v Trst pristojnega, uradnika Unionbanke, ker obstoji proti njemu u-pravičen sum, da je zakrivil zločin ubega k sovražniku v smislu § 183. voj. k. z.
Tržaška kmetijska družba vabi gg. odbornike na odborovo sejo, ki bo v soboto, dne 25. t. rn., ob 3 popoldne v društvenem uradu.
Posnemanja vredno. Marijina družba pri Sv. Ivanu pri Trstu je priredila ^veselico v korist goriškim beguncem. Cisti donesek 56 K 22 v. in še dar N. N. 3 K 78 v. se je poslal »posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. Kruta usoda preganja naše nesrečne rojake, neopisno je trpljenje begunskega življenja; pa, dokler imajo tako velikodušne zaščitnike, se jim ni treba bati pogina v tujini. Ne najdemo besedi, da bi se častiti družbi za to sama-ritansko delo na dovolj dostojen način zahvalili. Kličemo v zahvalo le s skromnimi besedami: Bog plati! — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 23. t. m. od 9 in pol dop. do 1 pop. se bodo prodajale na dražbi dragocenosti serije 136., zastavljene meseca decembra 1914. na bele listke, in sicer od štev. 163.701. do št. 164.700., od 3 in pol pop. do 7 zvečer pa nedragoceni predmeti serije 138., zastavljeni meseca decembra 1915. na rdeče listke, in sicer od štev. 47.301. do štev. 48.500.
DAROVI.
Darovi, došli c. kr. nam. predsedništvu.
I. Primorsko vojaško veteransko društvo je povodom predstojećega vladarskega jubileja Njegovega Veličanstva doposlalo sledeče darove: K 20 za vojake na jugozapadni fronti. K 20 za vdovski in sirotin-ski sklad in K 20 za okrepčevalnice.
Darovi došll cesarskemu komisarju. — Ivan Costo K 50 za oslepele bojevnike, C. C. Sclavos K 30 zakladu za vdove in sirote v vojni padlih, Jos. Gartner K 50 istemu zakladu, K 50 organizaciji oskrbnic voj. sirot. K 50 beguncem s Primorskega. K 50 ubogim rodbinam (že razdeljeno), Peter Dodmassei in soproga K 100 za begunce z juga, K 100 za Rdeči križ in K 30 avstrijski družbi za boj proti jetiki; B. Mimbelli K 500 mornariškemu zakladu (dalmatinski odsek) in K 500 zakladu za vdove in sirote v vojni padlih; dr. Jean Zibell K 100 za vdove in sirote padlih Tr-žačanov; Armand Lantscher K 20 za na vojake na laški fronti; tvrdka S. D. M diano K 244'20 z abrezposelne; Avg. C. Gallo in soproga K 50 za organizacijo o-skrbnic voj. sirot.
nyju so tatovi v Banekovi ulici, eni najži vahnejših ulic Elizabetnega mesta, ko so njegovi ljudje odšli v hišo, da bi naložili še nadaljno blago, odpeljali velik voz z več zaboji, v katerih se je nahajal večinoma baker, železo in druge kovine, vredne okoli 100.000 kron. Voznik in sluga, ki je spremljal voz, nista našla, ko sta prišla iz hiše, niti sledu o vozu in konjih. Cez nekaj časa so sicer v neki oddaljeni ulici našli štiri zaboje, toda voza z ostalimi zaboji v vrednosti 60.000 K pa do poznega večera niso mogli izslediti.
»Enotna klobasa« v Beroiinu. Magistrat mesta Beroiina je izročil 19 tovarnam klobas izdelovanje »enotnih klobas«. Tovarne so v sredo začele oddajati te klobase posameznim mesarjem. Razdeljevanje obavljajo magistratni uradniki. Vsaki tovarni je dodeljen magistratni uradnik kot komisar, ki nadzira izdelavanje klobaso, se mora odreči, mesu. Mesarji poiz-dobi vsaka izmed 19 skupin mesarjev kakih 35 do 45 stotov klobas, tako da bo občinstvu na razpolago vsega skupaj 600 do 800 stotov »enotnih klobasi«. Povpraševanje po novih klobasah je bilo v vseh delili mesta zelo veliko. Od zadnjih jutranjih ur dalje se je občinstvo že gnetlo pred mesnicami, da bi dobilo čimprej in čim več klobas. Zelo napetemu pričakovanju pa je sledilo veliko razočaranje, kajti zadovoljiti je bilo mogoče le majhen del občinstva. Dobavljena množina niti od daleč ni zadostovala za preskrbo vsega bero-linskega prebivalstva. Klobase se prodajajo le na mesne izkaznice in sicer se dobi dvojna količina mesnega odmerka. Kdor torej porabi svojo izkaznico za klo-biso, se mora odreči mesu. Mesarji poizkušajo urediti prodajo tako, da bi vsakdo domače gospodarstvo dobilo nekaj klobas. Zato določijo, da vsaka stranka ne more dobiti več klobas kot pol funta (četrt kilograma).	_
Poštna pomočnico
nemško ia slovensko (mogoče tuđi hrvatsko), 8« i85e za takojšen nastop službe pri večjem obrtnem podjetjo v Stub ci (Hrvatsko) i. s. se odda shi$h| trajno ali na željo eventuelno samo l/t leta. P«* nudba ▼ obeh jezikih je nasloviti na E. V. FeOjj v Zagrebu, Jnijevska uL 81 A (Hrvatsko). Sli
®	Glavno zastopstvo
1 Splošnega ljudskega zavarovalnega tetva $ „UNIVERSALE"
■ v Trstu ulica dal For«-	81. nad.
. katero vedno potuje naznanja slav. občinstvu in vsem svojim članom naj se takoj prijavijo v uradu v svrho nadziranja ptačevalnih premij in naj prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico
— Drad ie odprt vsaki dan sil S tlo 12.
»se«
s
a i
Domsle vesti.
Promocija. V ponedeljek, 20. t. m., je bil na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja prava g. Josip Kernev, av-skultant pri c. kr. okrajni sodniji v Trstu.
Pisemski promet z Inozemstvom. Kakor
je bilo že svoj čas objavljeno v časopisju, je treba odpošiljateljem v pisemskem prometu z inozemstvom uvaževati naslednja načela: Vsebina pisma naj ne presega dveh strani pole, ki ima četrtno obliko. Nasvetuje se, da se pišejo sporočila na bel ali vsaj na svetel papir in z razločno pisavo. Razločnost trpi zelo. če stoje vrste v preozki razdalji ali če se pišejo posamezne vrste počez. Pisma naj ne vsebujejo nobenih prilog s pismenimi sporočili. Priporoča se, da se uporabljajo pisemski o-vitki iz navadnega papirja ali snovi; pisemski ovitki, ki so podloženi s svilenim papirjem ali z drugo snovjo, se naj sploh ne rabijo. Pri poslovnih papinih lahko obsega vsebina tudi več ko dve strani pole in se smejo prilagati računi, cenovni seznami in enake priloge kupčijske vsebine. Na to se iznova opozarja občinstvo s pripombo, da se pisma, ki ne odgovarjajo gornjim navodilom, nadalje pisma, ki so slabo čitljivo pisana, lahko precej zakasne.
Zaplenjeno imetje. Deželno sodišče v Trstu je izreklo zaplenitev imetja za naslednje osebe: Marija Zanutfg, rojena 1. 1882., učiteljica v Ronkah, pristojna v Muscoli; Virginija vd. Vlezzoli iz Cervi-njana: Attilio Pinzani, rotfen I. 1878. v Gallerianu v Italiji in tjakaj pristojen, ve-lepose$tpi& in lastnik opekarne v Crau-
To in
občevanja
on^.
Bfl ce	MALI OdLUS		1 a a i sa.
□□ □□		se računajo po 4 stot. besedo. * Mastno tiskaae besede se raou- j naj o enkrat v«5. — Naj manj ža I : pristojbina znaša 40 statink. :S	□□j □nI
Wžaklje vsake vrste, cunjo iu bombaž. fU^JUjčm F. BabiČ Molin grande 20. 751			
Zaradi občevanja z vojrs. ni ujetniki. »Miinchner Neueste Nachrichten« poročajo: Krmilarjeva žena Ema Maal v Re-gensburgu, ki ima svojega moža na fronti, je imela ljubavno razmerje z nekim francoskim vojnim ujetnikom. V ljubavnih pismih, ki jih je pisala Francozu, se je zaničljivo izražala o svojih lastnih rojakih. Sodišče joi je obsodilo v devetmesečno ječo. — Zaradi enakega pregreška se je morala zagovarjati ruska delavka Selma Brandschau (Židinja), ki je imela ljubavno razmerje z nekim; v sladkorni tovarni zaposlenim francoskim vojnim u-jetnikom in je odpravila posledice tega ljubimkovanja. Obsojena je bila v enoletno ječo. Kurilčeva žena Marija Hatfnzl, ki je posredovala med njima, je bila obsojena v 14dnevni zapor.
Cene krompirja na Bavarskem. Od 16. novembra t. L dalje veljajo na Bavarskem naslednje najvišje cene za krompir: pri pridelovalcu kupljen stot (100 kg) ne sme stati več kot 4 marke (K 4'80) brez vreče, v prodaji pri veletržcu ali malem trgovcu ne več kot 5'60 marke in sicer s prevozom na kupčev dom vred (K 672); v prodaji na drobno: od 1 do 4 funtov po 7 pfenigov (8'4 vin.), od 5 do 8 funtov po 6'6 pf. (7'9 vin.), od 9 do 24 funtov po 6*5 pf. (7*8 vin.), od 25 do 49 funtov po 5*9 pf. (7 vin.) in od 50 do 99 funtov po 5'8 pf. (6*9 vin.).
Poln voz kovin ukraden. Iz Budimpešte se poroča: Budimpeštanska policija še ni zalotila tatov, ki so o belem dnevu okradli budimpeštansko komercijalno banko, pa se mora že baviti z novo silno predrznost izvedeno tatvino. Budimpe-štanskemu špediterju Ferdinandu Kare-
PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH !N ČEŠKIH KNJIG ZA NASE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. — POŠKIEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -
ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v utfsi delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni tfsri-
Novi dohodi m s
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marco Conforil, Trst U. CnmponHe 21
Kote! in restavracijo
TROPOLE
Trsi, ulica S. NkoSd 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana.
Največja čistost. — Cene zmerne.
Elegantne
sobe. — Cene
BBB£9BlBaBSa6BSS;S25SSaE£j£S-.£&»S9Bia2V m	a
I Trst - Via Stadion 10 - Trst
I Odprt 8$ B12 mi® Mgroj
na debelo samo za preprodajalca
Kogarice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne avetiljke, baterije, pisemaki papir kopirni svinSniki, zaponko, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rozila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe1* in drugo prodaja JAJLOS LKVI. ulica S. £>tcolo Stev. 19	26
i Cena: I, vrste K 2. II. ursle K1. g
n	m
f!Ba&SS35B!SSiSBSQS3&nBS8BaS^KaXSBH
flnitlliORl volno, bombaž, cunje in kovine po llUIJUJtHfl visoki ceni. Finzi. Via Settefontane štev. 2t>0. Montebello.	744
PerzUsnske preprog, tudi stare
kupujem ter plačam po dobri c©r,i. Pismene nudbe na Cavazzani, Via Valdirivo 21, I. n.
po-748
Stroj za %mm m uezmile, praai mu-IRI uzorci.
SeiUiiiBiiiJior^t^ta
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka ustancvljena leta 187S. —
Trsi, ulica CampaaaSe s!
Podružnico UoMlonsIie kreditne
sprejen
ke v Trstu
ia!.
• O!
in sicer na 40 letno	državno posojilo po 92'— netto,
5 !|2 letno 5 !|2 °|0 državne zakladnice po 95 netto.
Vsa tozadevna pojasnila daje pismeno ali ust meno v svojih uradih v ulici nadvojvode Josipa št ll od 9-12 predp. in od 3-5 pop.
^SlROLINMRoche
r Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha, linfiuei
Se cfodlT Š
influenć Kdo naj jemlje Sirolin f
V5ok. ki trpi ns frajnem kailju	i	* Vadusljivi,kateri?« Sirolin *n«'no
laiie feobvarovafi s«bolcxnUi«gofozdravi«. 1	m oieMča naduho-
Oseba s kroničnim kaferom ^nkiiav,	5krofu*n. otroci,pn kafenh ufinlmic3jr>IW»
s Sirolinom ozdrave.	> * ugodnim vsDehom nasplosnl počutek.

„Tržaška posojilnica in hranilnica
Z ugodnim vspehom
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/t •/• na menice po 6*/# na zastave in amortizacijo za daljSo dobo po dogovoru ESKOMsmiiE TRGOVSKE MENICE.
HRANILNE VLOGE
sprejem* od T*akega^če tuđi ni ud in jih obrestuj e po
WBT 4°|. ^SS
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Realni davek plačuje zavod sam. _ Vlaga «e lahko po eno krono. — ODDAJA POMASE NABIRALNIKE) HRANILNE PL'ŠICE.)
registrevana zadruga a omejenim poroštvom TRST . Plazza delle Caserma St. 2, I. nad. - TRST (v lastni hISI) vhed po glavnih atopnjlcah.
TELEFON fti 992
Poštno hranilnični račun id.004. Ima varnostno celico (saf« dtportts) u thrambo nih listin, dokumentov in rmroih drugih Vrednot, _ vame proti ulomu :n po Saru, u*^J*no p« aoJnot
ter je oddaja strankam t najem po Itajnlljlh Cenah. STANJI VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON*
Uradne ms: od 9 da tZ dup. is od 3 ii 5 pp. izpMtnak si uaftU mi
imbo rr< pppol >Te]lem lh
ednost-
noma
načinm