p GLASILO OBČINE LITIJA • APRIL 1996, ŠT. 4, LETO XXIII. POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1270 LITIJA Še malo in odprli se bodo popki sadnega drevja. Macesni bodo ozeleneli, narcise so že v polnem cvetju in tudi tulipani se kar kosajo s prelestjo svojih barv, kateri bo lepši Življenjski sokovi se pretakajo nezadržano, zem\ja buhti in s svojo toploto spodbuja prve kalčke. Pred nami so prazniki; čas, ko si spočiješ telo in duha, narediš pri sebi inventuro in se zazreš naprej. V tisto, kar bo prišlo in tako ali drugače poseglo v tvoj vsakdan. Tudi to je -mimo uradnih interpretacij - ena od značilnosti praznikov. Listam po knjigah in prebiram odlomke, ki sem jih že ničkolikokrat prebral. Definicije se spreminjajo, dejstva ostanejo. Razmišljam o majhnem slovenskem narodu, ki mu preteklost nikoli ni bila mila, a je kljub vsem preiskušnjam ostal. Kako seje mogoče ohraniti, če si majhen in nepomemben, včasih so rekli tudi nezgodo-vinski? Pravzaprav majhnosti sploh ni, majhnost je samo v glavah. Temeljno za ohranitev naroda je, mislim, najprej njegov jezik, je njegova kultura. Kako se je ohranila ta naša ljuba govorica skozi vsa ta stoletja? Vemo, skozi uporna prizadevanja naših reformatorjev, skozi živo besedo naših prababic in pradedov. Skozi božajočo melodijo uspavank, skozi otožno govorico ljudskih pesmi in divji srd zoper izkoriščevalske grofe. Bil je čas, koje bila slovenska beseda preganjana in zaničevana, ko se slovensko ni smelo govoriti, ko je bil greh, če si bil sploh Slovenec. Niti narodnosti ti niso priznali, bil si vindišar, nekaj, kar je sprožilo prav neprijetno mimiko na obrazu, ko je bilo izgovorjeno. In bil je čas upora, čas jeklene pesti, ko je narod udaril! Ker ni hotel biti izbrisan., uničen, zavržen! Danes živimo v svoji lastni državi. Evforijo prekipevajočih čustev je zamenjala skrb za zagotavljanje vsakdanjih potreb. Na novo se umeščamo v veliko družino narodov. Se opredeljujemo za in proti. Preštevamo zasluge enih in drugih. In se prepiramo. Včasih stopicamo na mestu, kot daje preteklost pomembnejša od prihodnosti. Rastejo pa nove in nove generacije. Zase zahtevajo polno rast, kruh in sanje. Omogočimo jim vse to! Združimo vse svoje sile, ne glede na vse razlike, ki nas opredeljujejo. Za naše otroke in vnuke gre vendar! Saj ni nič pomembnejšega, kot je človek. Črpajmo iz lastne zgodovine, naj nas navdihuje bogata tradicija. Na naših tleh je že pred toliko stoletji cvetela ena najbolj izdelanih kultur (obdobje hallstatta), na tem majhnem slovenskem koščku zemlje se je zbralo toliko naravnih lepot, da ostr-miš. In kar ni nepomembno, znamo delati! Izkoristimo te danosti, drugače nam prohodnost ne bo odpustila! Jože Sevljak Iz občinskega sveta Prva pomladna seja občinskega sveta (in 18. po vrsti) je svetnikom naložila nekaj formalnega dela v zvezi s spremenjenimi imeni krajevnih skupnosti. V odloku o imenih krajevnih skupnosti so morali spremeniti levi in desni breg v mestno skupnost, kar pa je bila zgolj logična posledica referendumske odločitve. Referendum, ki je rodil mestno skupnost, pa je finančno obremenil tudi obe bivši mestni krajevni skupnosti. Za samo izvedbo je volilna komisija dobila od občine milijon tolarjev, ki pa ni pokril informiranja občanov o referendumu oz. referendumske kampanije. Svetniki so na seji tudi zavrnili, da bi občina plačevala kampanije tega in še kakšnega drugega referenduma. Stran 3 V Litiji je bogato društveno življenje Društveno življenje v mestu Litija je vsako leto bogatejše, dejavnost društev pa vse pestrejša, saj deluje preko dvajset društev. Nekatera društva imajo že dolgoletno tradicijo, druga so bila šele ustanovljena, v svoje članstvo pa zajemajo vse starostne kategorije. Poleg gasilcev, čebelarjev, računovodij, upokojencev, lovcev, skavtov, planincev in Aero kluba, so najbolj množična športna in kulturna društva. Športna društva vključujejo mali in veliki nogomet, rokomet, košarko, kegljanje, balinanje, tenis, rafting, organizirajo množično rekreacijo in ribištvo. Na področju kulture deluje 110-letnik PZ Lipa, 90-letnik Pihalni orkester Litija, Zasavski rogisti, Oktet Valvasor, mešana zbora Sv. Nikolaja in Društva upokojencev Litija, učiteljska zbora na obeh osnovnih šolah, literarna skupina Besedne sence, KUD Zgaga, Prosvetno društvo Litija, na osnovnih šolah pa delujeta po dva mladinska zbora, otroški zbor in plesna skupina F. R. M. V TEJ ŠTEVIL PREBERITE. HHHHHHHHNHHHHHI t O DELU OBČINSKEGA SVETA LITIJA t O OBLETNICI DOMA POČITKA TIŠJE t O NOVICAH IZ LITIJSKIH ŠOL t O MLADINSKIH DELAVNICAH V LITIJI t O DELU NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI t O RAZSTAVI PISANIC Odlični litijski tenisači V teniškem centru na Otočju je bil 16. In 17. Marca finalni obračun serije teniških turnirjev WINSTON CUP, ki šteje za rekreativno jakostno teniško lestvico Slovenije. Na tem mastersu pa so glavno presenečenje pripravili Litijani, in sicer tako v moški kot ženski kategoriji. Pri moških sta se uvrstila v finale par Marjan Pajer in Primož Novak, pri ženskah pa Brigita Zebič in Andreja Bizjak. Oba para sta bila na koncu druga, kar je eden največjih uspehov litijskega rekreativnega tenisa doslej. ŠPORT IN REKREACIJA - STRAN 8 Volitve v svete mestne in krajevnih skupnosti v občini Litija bodo v nedeljo, 9. junija 1996 Z novo nastalo lokalno samoupravo je bila občinam prepuščena odločitev, če bodo zaradi zadovoljevanja ožjih krajevnih potreb še naprej razdeljene na manjše enote (mestne, krajevne skupnosti). Tako seje tudi občina Litija odločila za takšno teritorialno organiziranost občine. Za razliko od prejšnje pravno-politične ureditve krajevna skupnost ni več najmanjša in temeljna teritorialna enota In institut lokalne samouprave, temveč je le sestavni del nove občine. Čeprav obstajajo krajevne skupnosti še iz obdobja bivše pravno-politične ureditve, je bilo urejanje načina volitev ter konstituiranje organov krajevne skupnosti prepuščeno njim samim. Zato smo se v praksi srečevali z različnimi oblikami konstituiranja organov krajevne skupnosti (najpogosteje je bilo to na samih zborih krajanov). Sedanja zakonska ureditev prvič za vse krajevne skupnosti ureja postopek volitev svetov teh skupnosti na podlagi splošne in enake volilne pravice. Volitve so neposredne in se opravijo s tajnim glasovanjem, kar občino zavezuje spremenjeni in dopolnjeni Zakon o lokalnih volitvah. VEČ NA 2. STRANI Podelitev spominskega znaka branitelje v Vrhnike Združenje veteranov vojne za Slovenijo, Območni odbor Litija, ki ga vodi Rihard Urbane, je 27. marca, ob 122-letnici rojstva prvega slovenskega generala Rudolfa Maistra, pripravilo v veliki sejni sobi litijske občine srečanje svojih članov. Združenje je zaživelo lani in doslej prejelo že 374 prijavnic, kar je dobra tretjina vseh pripadnikov Teritorialne obrambe, ki so leta 1991 sodelovali v vojni za Slovenijo. Organizacija je ob lanskem dnevu državnosti izvedla ustanovitveni zbor ter s svečano proslavo počastila omenjeni praznik. Ob 26. oktobru, to je dnevu, ko je zadnji vojak nekdanje Jugoslovanske armade zapustil Slovenijo, je organizirala v litijski športni dvorani turnir v malem nogometu, v decembru pa izvedla obisk učnega centra in oklepno mehaniziranih enot v vojašnici na Vrhniki. Tudi letošnji program je zelo bogat. Združenje bo sodelovalo pri organizaciji občinske proslave ob dnevu državnosti in se udeležilo tudi osrednje svečanosti v Ljubljani, zbiralo in urejevalo bo gradivo za obdobje desetdnevne vojne za Slovenijo in aktivnosti enot TO na območju občine za obdobje 1990-1991, organiziralo strokovno ekskurzijo v eno od vojašnic Slovenske vojske/Bohinjska Bela ali Cerklje ob Krki/, izvedlo športni turnir v malem nogometu, omogočilo svojim članom ogled bojnega streljanja z orožjem za protioklepni boj Poveljnik Območnega štaba Slovenske vojske Logatec gospod Jože MOLK je v Litiji podelil priznanja "Spominski znak Logatec - Vrhnika 1991" vojaškim obveznikom iz območja občine, ki so v vojni za Slovenijo v letu 1991 delovali na območju Vrhnike. na strelišču Poček pri Pivki in sodelovalo na enem izmed spominskih pohodov vetera- nov /Triglav Kum ali lastna ideja. B. Ž. NADALJEVANJE NA 3. STRANI PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKLJUČNO 10. MAJA 1996! k:, STRANKE POROČAJO, OBVESTILO GLASILO OBČANOV, april 1996 Volitve v svete KS Slovenski krščanski demokrati razumemo bistvo lokalne samouprave prav v tem, da vse svoje delo usmerjamo za dobro občanov in občine kot celote. V tem vidimo tudi smisel volitev v svete krajevnih skupnosti, ki po novi zakonodaji niso več najmanjša temeljna teritorialna enota in SKD institucija lokalne samouprave, temveč le sestavni del občine. Zato smo mnenja, da pri volitvah v svete krajevnih skupnosti ni potrebno izpostavljati strankarskega prestiža, ampak podpreti ljudi, ki bodo svoje delo usmerjali za dobro krajanov, posameznih vasi in zaselkov. Slovenija - EVROPSKA DRUŽINA Slovenski krščanski demokrati na letni konferenci v Mariboru sedniki zvez in gibanj, ki delujejo znotraj stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Konferenca je med svojimi sklepnimi listinami sprejela tudi priporočilo, da se na kandidatne liste SKD uvrsti kar največ žensk, na nacionalni listi pa naj bodo zastopane najmanj tri med prvimi desetimi. Člani - predstavniki občinskih odborov Slovenskih krščanskih demokratov smo se v Mariboru zbrali na svoji redni letni konferenci. Na njej so, poleg predsednika Lojzeta Peterleta, svoja poročila podali tudi v.d. glavne tajnice Hilda Tovšak, vodja poslanske skupine Ignac Polajnar ter pred- V svojem delu se svetniki SKD posvečajo vsem področjem dela. Tako smo na fotografijo ujeli g. Petra Brunčka na enem izmed druženj z mladimi gasilci. R. M. VIR - časopis za kršcanskodemokratsko politiko Nekateri občani že prejemate na dom VIR - časopis za kršcanskodemokratsko politiko, ki je osrednji časopis stranke Slovenskih krščanskih demokratov. V kolikor bi kdo želel prejemati časopis VIR osebno na dom, lahko to sporoči na telefonsko številko: 0609/ 637 765. SLS - stranka po volji ljudi V nedeljo, 14. aprila, je v nabito polni veliki sejni dvorani Občine Litija potekal redni programski letni občni zbor podružnice Slovenske ljudske stranke. Člani so z zadovoljstvom sprejeli predstavitev letnega poročila stranke in finančno poročilo, še posebno njeno natančno razčlenitev. Občnega zbora pa sta se udeležila tudi dr. Berta Jereb, podpredsednica stranke in predsednica upokojenske zveze SLS ter poslanec v državnem zboru in predsednik programskega sveta SLS dr. Janez Podobnik. Prisotne sta seznanila z napornim in poštenim delom v opoziciji, kjer bijejo težak boj predvsem za zaščito majhnega SLS človeka, predvsem pa zaščito slovenske zemlje pred razprodajo tujcem. SLS odločno želi, da postanemo sestavni del Evrope, ne sprejemamo pa načina vključevanja v Evropo, kot ga predlaga sedanja vlada. Občni zbor je v celoti podprl vodstvo stranke na občinskem in državnem nivoju, še posebno naravnanost, da prisluhne vprašanjem in problemom slehernega občana in občanke, ne glede na politično pripadnost. Na koncu je zbor sprejel štirinajst sklepov, ki so podlaga pri nadaljnem delu SLS -podružnice Litija. SLS ni stranka, ki bi se hvalila s svojim delom saj vemo, da smo dolžni izvajati izraženo voljo občank in občanov, v dobro celotne občine. Zbor je zaklučil predsednik SLS -podružnice Litija Franci Rokavec. Roman Ciglar PRVOMAJSKO VOŠČILO Ob prazniku dela želimo vsem občankam in občanom prijetno praznovanje, predvsem v upanju, da bi vrednota DELO bilo spoštovano in dostopno vsem dela zmožnim ljudem. Slovenska ljudska stranka - podružnica Litija Volitve v svete mestne in krajevnih skupnosti • NADALJEVANJE S 1. STRANI V krajevnih skupnostih in mestni skupnosti pa je že določeno število članov svetov ter območje volilnih enot in število voljenih v posamezni volilni enoti: KS Hotič Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje Zgornjega Hotiča - volita se 2 člana; - druga volilna enota, ki zajema območje Spodnji Hotič in Bitiče - volijo se 3 člani; - tretja volilna enota, ki zajema območje Jesenje in Zapodje - voli se 1 član; - četrta volilna enota, ki zajema območje Konj - voli se 1 član. KS Gabrovka Svet krajevne skupnosti šteje 17 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: ■ prva volilna enota, ki zajema območje Okrog, Križišče, Čateška Gora - volita se 2 člana; - druga volilna enota, ki zajema območje Tlaka, Gornje Ravne, Brezje, Kumpolje - volita se 2 člana; - tretja volilna enota, ki zajema območje Tihaboj, Brglez, Pečice, Lukovec -volita se 2 člana; - četrta volilna enota, ki zajema območje Gabrovka, Klanec, Moravska Gora -volijo se 3 člani; - peta volilna enota, ki zajema območje Moravče, Podpeč, Hohovica - volita se 2 člana; - šesta volilna enota, ki zajema območje Brezovo, Vodice, Spodnje Vodice -volita se 2 člana; - sedma volilna enota, ki zajema območje Gobnik, Javorje, Nova Gora - volita se 2 člana; - osma volilna enota, ki zajema območje Gabrska Gora, Kamni Vrh, Laze -volita se 2 člana; KS Dole pri Litiji Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje Dole pri Litiji, Berinjek, Bistrica, Gorenje Jelenje, Hude Ravne, Jelenska reber, Kal pri Dolah, Prevale, Selce, Slavina, Spodnje Jelenje, Suha- dole, Zavrh - volijo se 3 člani; - druga volilna enota, ki zajema območje Dobovica, Magolnik, Sopota, Radgonica, Zagozd - voli se 1 član; - tretja volilna enota, ki zajema območje Dobje, Gradišče, Ježevec, Kostanjevica, Prelesje, Ravne nad Sentrupertom, Strmec - volita se 2 člana; - četrta volilna enota, ki zajema območje Čeplje, Ljubež v Lazih, Mala Goba, Preženjske njive, Velika Goba - voli se 1 član. KS Jablaniška dolina Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje Breg, Tenetiše, Zagorica - volita se 2 člana; - druga volilna enota, ki zajema območje Gradiške Laze, Gradišče, Spodnja Jablanica, Zgornja Jablanica in Jablaniški potok - volijo se 3 člani, - tretja volilna enota, ki zajema območje Cerovica, Selšek, Jablaniške Laze in Bukovica - volita se 2 člana. KS Jevnica Svet krajevne skupnosti šteje 9 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje Jevnica - volijo se 3 člani; - druga volilna enota, ki zajema območje Kresniške Poljane - volijo se 3 člani; - tretja volilna enota, ki zajema območje Golišče - volita se 2 člana; - četrta volilna enota, ki zajema območje Zgornja Jevnica - voli se 1 član. KS Polšnik Svet krajevne skupnosti šteje 9 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje Polšnika, Šumnika, Prevega - volita se 2 člana; - druga volilna enota, ki zajema območje Stranski Vrh - voli se 1 član; - tretja volilna enota, ki zajema območje Renke - voli se 1 član; - četrta volilna enota, ki zajema območje Boravak, Velika Preska, Zglvanica -voli se 1 član; - peta volilna enota, ki zajema območje Tepe - volita se 2 člana; - šesta volilna enota, ki zajema območje Mamolj, Dolgo brdo - volita se 2 člana. KS Ribče Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določi ena volilna enota, ki zajema območje celotne krajevne skupnosti. KS Sava Svet krajevne skupnosti šteje 8 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje Sava - volijo se 3 člani; - druga volilna enota, ki zajema območje Spodnji Log - volita se 2 člana; - tretja volilna enota, ki zajema območje Ponoviče - volita se 2 člana; - četrta volilna enota, ki zajema območje Leše - voli se 1 član. KS Šmartno Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določi ena volilna enota, ki zajemo celotno območje krajevne skupnosti. KS Štangarske poljane Svet krajevne skupnosti šteje 5 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje Štangarske Poljane, Dragovšek - voli se 1 član; - druga volilna enota, ki zajema območje Volčja jama, Ščit, Jastrebnik - volita se 2 člana; - tretja volilna enota, ki zajema območje Gozd Reka - volita se 2 člana. KS Kostrevnica Svet krajevne skupnosti šteje 5 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje Velika Kostrevnica, Mala Kostrevnica, Lupinica, Višji grm, Razbore in Dvor - volijo se 3 člani; - druga volilna enota, ki zajema območje Jelša, Liberga, Preska nad Kostrevni-co-volita se 2 člani. KS Velika Štanga Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje Velika Štanga - volijo se 3 člani; - druga volilna enota, ki zajema območje Račica - volita se 2 člana; - tretja volilna enota, ki zajema območje Mala Štanga - voli se 1 član; - četrta volilna enota, ki zajema območje Koške Poljane - voli se 1 član. KS Vintarjevec Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določi ena volilna enota, ki zajema območje cele krajevne skupnosti. • KS Kresnice Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določi ena volilna enota, ki zajema območje cele krajevne skupnosti. KS Primskovo Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določi ena volilna enota, ki zajema območje cele krajevne skupnosti. KS Vače Svet krajevne skupnosti šteje 7 članov. V krajevni skupnosti se določi ena volilna enota, ki zajema območje cele krajevne skupnosti. KS Konjšica Svet krajevne skupnosti šteje 5 članov. V krajevni skupnosti se določi naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje naselja Konjšica, razen del naselja, ki je vključen v volilno enoto številka 2 - volita se 2 člana; - druga volilna enota, ki zajema del naselja Konjšica in sicer hišne številke: 1,4, 23,24,25,26,29,30,31,32,33,40 - volita se 2 člana; - tretja volilna enota, ki zajema območje naselja Ravne - voli se 1 član. Mestna skupnost Litija Svet mestne skupnosti šteje 17 članov. V mestni skupnosti se določijo naslednje volilne enote: - prva volilna enota, ki zajema območje: Zgornji Log - voli se 1 član; - druga volilna enota, ki zajema območje: Graška cesta, Ulica 25. maja, Marokova pot od hišne številke 1 do 24, Bevkova ulica hišne številke 1,3,5,12, 18,20,22,24,26,28,34 in 36, Predilniška ulica, Topilniška ulica, Na gričku, Kidričeva cesta hišne številke 23,25,27,29,31 in 33 - volita se 2 člana; - tretja volilna enota, ki zajema območje: Cesta Dušana Kvedra, Prvomajska ulica, Cesta zasavskega bataljona, Vegova ulica Prisojna ulica, Gubčeva ulica, Badjurova ulica, Loška cesta, Prečna ulica, Na dobravi, Kidričeva cesta od hišne številke 1a do 22, Grumova ulica, Bevkova ulica hišne številke 2,4,6,8 in 10, Bobek in Marokova pot hišne številke 24a in 26 - volijo se 3 člani; - četrta volilna enota, ki zajema območje: Praprošče, Trg na Stavbah, Ponoviška cesta, Parmova ulica, Cankarjeva cesta, Ljubljanska cesta in Kidričeva cesta številka 1 - volita se 2 člana; - peta volilna enota, ki zajema območje: Valvasorjev trg, Trg svobode, Rudarska ulica, Jerebova ulica, Vrvarska ulica, Ulica Milana Boriška, Ulica Mire Pregljeve, Cesta komandanta Staneta hišne številke 2,4 in 6 - voli se 1 član; -šesta volilna enota, ki zajema območje: Podkraj, Pogonik, Podšentjur, Širmanski hrib in Veliki Vrh pri Litiji - voli se 1 član; - sedma volilna enota, ki zajema območje: Cesta komandanta Staneta hišne številke 8,10,12,14,16 in 18, Ulica Solidarnosti, Maistrova ulica, Ulica Luke Svetca - volijo se 3 člani; - osma volilna enota, ki zajema območje: Cesta komandanta Staneta hišne številke 1,3,5,7,9,11,13,15 in 17, Brodarska ulica, Savska cesta hišne številke 1 in 3 in Zasavska cesta - volita se 2 člana; - deveta volilna enota, ki zajema območje: Sitarjevška cesta, Šmarska cesta, Pokopališka pot, Frtica, Levstikova ulica, Grbinska cesta, Ježa, Partizanska pot, Ulica bratov Poglajen, Cesta Dolenjskega odreda in Savska cesta hišni številki 2 in 5 - volita se 2 člana. Za volitve članov svetov mestne in krajevnih skupnosti poznamo tri načine kandidiranja: a) določanje kandidatov političnih strank po postopku opredeljenem s pravili stranke, b) določanje kandidatov skupine volilcev s podpisovanjem, c) določanje kandidatov na zborih volilcev. Pravico kandidiranja ima vsak, ki ima splošno volilno pravico in stalno prebivališče na območju posamezne skupnosti. V primeru, da je skupnost razdeljena na volilne enote, mora imeti kandidat stalno prebivališče v volilni enoti v kateri kandidira. Kandidatura mora vsebovati: ime mestne oziroma krajevne skupnosti, oznako volilne enote, ime predlagatelja, osebne podatke kandidata (ime in priimek, datum rojstva, poklic, delo, ki ga opravlja, naslov stalnega prebivališča). Predlagatelj mora določiti tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat, in v kandidaturi navesti njegovo ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča. Vsaki kandidaturi je potrebno priložiti pisna soglasja kandidatov. Rok za vložitev vseh kandidatur je 25 dni pred dnevom glasovanja (t.j. do 15.5.1996) do 19. ure na sedež Občinske volilne komisije, Jerebova ulica 14, Litija. Pripravil: Rajko Meserko POGOVOR Z GUSTIJEM GROSUEM, DIREKTORJEM DOMA TIŠJE Naj bo starost brez bolečin 5 tem sloganom se predstavlja Dom Tišje - dom prenekaterih starejših litijskih občanov. Res je prijetno v tihi dolini pod Bogenšperkom, kjer se skoraj povsem v zelenju skriva starodaven gradič, ki kar mika mimoidočega, da se ustavi in si ga ogleda. Že po prvih korakih ugotoviš, da je pravzaprav obljuden. Radovedno se povzpneš po dovozni poti in že te pozdravijo prijazni pogledi in iople besede sianovalcev: "Bog daj dobrega! Lepo, da ste nas tudi vi prišli obiskat!" Že takoj na prvem koraku si vsakdo želi skleniti prijateljstvo s teboj. Ne uide ti tudi to, da je za vse oskrbovance lepo poskrbljeno. Nedvomno je to sad večletnega prizadevanja celotnega kolektiva. Moj sogovornik je bil direktor te ustanove, g. Gusti Grošelj, kateremu gre levji delež pri napredku, ki se kaže na vsakem koraku. Povod pa so mi dale najnovejše pridobitve, ki jih ni malo. Vseeno pa se pomaknimo nekoliko nazaj v zgodovino Doma. G. direktor, bi lahko na kratko našim bralcem opisali "življenjsko pot" Doma Tišje? Dom je 1. 1946 ustanovil takratni Okrajni ljudski odbor Ljubljana -okolica. Sem je bila nameščena s. Esterija, ki je skrbela za brezdomce in druge pomoči potrebne. To je bila nekakšna hiralnica. Organizacijsko je bilo za vse slabo poskrbljeno. S. Esterija je namreč sama, po okoliških vaseh s košaro nabirala darove. Kasneje, z uvedbo obvezne oddaje živil, so vsaj prehrano za silo uredili. Stroko, predvsem medicinsko, je v Dom pripeljal moj predhodnik in to, glede na ostale razmere v takratni Sloveniji oz. Jugoslaviji, razmeroma zgodaj. Tu so delovali mno- gi, danes priznani strokovnjaki. Naj omenim npr.: psihiatra prim. dr. Darovca in seveda še mnogo ostalih, ki so tedaj prihajali predvsem iz Ljubljane oz. iz Kamnika in Domžal. Z vsemi smo bili vedno v zelo lepih odnosih. Zadnje čase pa sodelujemo tudi z litijskimi zdravniki. Število oskrbovancev se je od začetkov do danes znatno povečalo. Sprva jih je bilo tu nameščenih kakšnih 40, do leta 1960 seje število povzpelo na 60, v začetku 70. let pa že govorimo o 100. oskrbovancu Doma počitka Tišje. Ob mojem prihodu 1973. leta nas je presenetila odločba o zaprtju Doma, ker naj ne bi več dosegali sanitetno-higienskih standardov. S tedanjim kolektivom Gusti Grošelj, direktor Doma Tišje smo pošteno "pljunili v roke" in v enem letu stvari spravili v pogon in normalen tek. Z novim prizidkom smo dosegli zmogljivost 180 postelj in po ureditvi mansard smo pristali na današnjem številu 205 ležišč. Ob tem naj se spomnim še na g. Maj-nika, ki je vršil nadzor nad urejanjem in dograjevanjem poslopij. Predlagal je, da se stare stavbe obnovijo in se jih ne podira. Sam sem mu za sodelovanje zelo hvaležen, saj je veliko pripomogel k ustvarjanju te male vasice, kakor včasih označimo naš Dom s pripadajočimi objekti. Značilnosti tega Doma so visoka higiena, domače vzdušje, prijaznost osebja. Zdravstvenih delavcev je več kot polovica; hotelirskega dela je torej manj. So v naši občini že kdaj obstajale podobne ustanove? O tem nimam podatkov in tudi sicer ni znano. Imeli pa so tak dom v Mengšu, kjer so že praznovali 70-letnico in v Domžalah, kjer je bil ustanovljen 1939. Zanima me tudi umestitev Doma Tišje v širšem slovenskem prostoru; glede na velikost, kakovost storitev? Sodimo nekako med srednje velike domove (180) po številu oskrbovancev. Večji dosegajo tudi število 300 ali več. Spet moram nekoliko nazaj, v 60. leta. Že takrat je, med prvimi v bivši Jugoslaviji, s. Agneta začela z uvajanjem izvenposteljne nege. Za tisti čas je bil to velikanski napredek. Tudi kasneje smo se kakovostno vedno držali na visoki ravni. NADALJEVANJE NA 6. STRANI NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S 1. STRANI IZ Občinskega SVeta Podelitev spominskega znaka braniteljev Vrhnike V novo mestno skupnost, prav tako pa tudi v ostale krajevne skupnosti, bodo predvidoma junija volitve članov v svete KS. Koliko članov bo posamezni svet imel, se praviloma odločijo sveti sami, če pa ti ne delujejo oz. če se je območje krajevne skupnosti spremenilo, to določi občinski svet. Tako so se svetniki najbolj zapletali z določitvijo števila članov mestne skupnosti. V predlogu so jih predvidili 15, kar je za mestni svet več kot dovolj; člane pa bi izvolili v sedmih volilnih enotah. Temu predlogu pa so nasprotovali krajani Zgornjega Loga ter prebivalci Velikega Vrha, Pod-šentjurja in okolice, ki so zahtevali dve novi volilni enoti, v katerih bi se izvolila dva nova člana za mestni svet, ki bi zastopala njihove interese. Nekateri svetniki, ki so tej odločitvi nasprotovali, so poudarjali, da način teritorialne zastopanosti ni sprejemljiv za mestni svet, ker bi se, če bi vsi zaselki zahtevali svojega zastopnika, mestni svet prekomerno povečal. Pa se vseeno je. Tako bodo volitve članov za svet mestne skupnosti potekale v devetih volilnih enotah, izvolili pa bodo 17 članov. Svetniki so se skušali pogovarjati tudi o turizmu v naši občini. Načelnica oddelka za splošne gospodarske zadeve Tej a Rozina je pripravila precej temeljito poročilo o ugotovitvah oddelka, kaj vse bi se dalo storiti za bolj odmevno promocijo naše občine in turizma. Ugotovila je, da Slovenci naše kraje poznajo le po Levstikovi poti in morda po gradu Bogenšperk in geometričnem središču v Slivni. Zato je naštela vrsto ukrepov, ki bi utegnili izboljšati tako stanje. Žal pa ji je prisluhnilo bolj malo svetnikov, čeprav so kasneje menili, daje turizem tema, ki je ne gre odpraviti kar v petnajstih minutah na svetu občine in da je potreben celovit pristop k tej problematiki. Elznerjevo hišo v Litiji bi gotovo lahko šteli kar med znamenitosti našega mesta. Stavba je stara preko sto let, odkar pa so jo delno prenovili, je lahko v ponos mestu. Žal še ni mestna oz. občinska last, jo je pa lastnica pripravljena prodati. Seveda si jo občina želi, ne more pa storiti ničesar, dokler ni sprejet proračun. Hiša je "težka" okoli 30 milijonov tolarjev, glede nakupa pa bo odločitev padla po sprejetem proračunskem aktu. Pa še o regijah in medobčinskem povezovanju. Litija je pristopila k Zasavskemu regionalnemu pospeševalnemu centru. Gre za izrazito gospodarsko povezavo, saj je Zasavje področje s slabo razvitim malim gospodarstvom. Spodbudno je, da obstaja institucija, ki bo spodbujala gospodarstvo, nekaterim svetnikom pa ni bilo povšeči povezovanje na Vzhod. Menijo, daje Litija občina, ki bi se morala vezati na Ljubljano in na primer Domžale (take povezave na zahod v šolstvu in zdravstvu že obstajajo).Vedar je bilo te očitke lahko zavrniti: gospodarstvo je namreč dejavnost, ki je ne gre omejevati, pač pa mora biti odprta na vse strani. A. Š. Ze omenjeni slovesnosti 27. marca sta prisostvovala tudi predsednik Območnega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica, stotnik Janez Čerin in poveljnik Območnega poveljstva Slovenske vojske Logatec, major Jože Moljk. Slednji je podelil dvema oddelkoma teritorialcev iz Litije, ki so jih leta 1991 dodelili eni izmed enot Območnega štaba TO Logatec za vodenje protioklepnega boja v bližini Vrhnike, Spominski znak braniteljev Vrhnike. Srečanje veteranov je sklenil predsednik Rihar Urbane s podelitvijo 49 izkaznic novim članom in s pozivom, da bi morali v Združenje vključiti vsaj polovico občanov, ki so leta 1991 v desetdnevni vojni za samostojno Slovenijo opravljali vojaške dolžnosti za obrambo domovine. O tem pa nekaj več v prihodnji številki Glasila občanov. Boris Žužek Odgovori občinske uprave na zastavljena vprašanja v Glasilu občanov št. 3/96: 1. V zvezi s podpisom pogodbe z izvajalci del za gradnjo pločnika Zg. Log:Ni res, da pogodba ni podpisana, pogodba je podpisana, samo izvajanje pogodbe ni možno, ker prizadeti lastniki ne dajo soglasja, ki je potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja. V zvezi s pobudo ureditve glavne vpadnice v mesto Litija smo se že obrnili na Min. za promet in zveze, kjer je zagotovljenih 160.000.000 SIT za ureditev ceste Ribče - Litija. V primeru, daje v vprašanju mišljeno glede ureditve okolice ceste, pa bomo to uredili takoj, ko bodo zagotovljena sredstva v proračunu. 2. Odgovore na vprašanja načeloma posredujemo takoj na seji, na pisna vprašanja pa dajemo običajo pisne odgovore na naslednji seji. Poročilo o delu policijske postaje bo posredovano s strani policijske postaje, ko bo tematika uvrščena na dnevni red seje. 3. Občina ni zagotovila v proračunu nikakršnih sredstev za zagotavljanje delavskih prog, kljub temu je župan sklical sestanek z direktorji podjetij, ki zaposlujejo največ delavcev, da bi sporazumno rešili problem. Na osnovi tega še vedno vozijo avtobusi. Prioritetni program asfaltiranja cest, kjer so občani že v prejšnjem mandatu financirali, je že pripravljen in bo obravnavan 25. aprila na seji OS. 4. Za Občino Litija KSP pripravlja predlog prekategorizacije krajevnih in lokalnih cest, kar bo posredovano na eni od prihodnjih sej OS. Občina je predlog za kandidiranje za sredstva za investicijo v šolstvo na demografsko ogroženem območju že poslala na ustrezno ministrstvo. 5.Občinska uprava evidentira vse spremembe naslovov za dostavo GO, za katere nam občani sporočijo. Sredstva, ki so bila namenejna za gradnjo mrliške vežice v Kresnicah, so na ŽR KS Kresnice in z njimi občina ne razpolaga. Pripomb z dežurstvom lekarne je zelo veliko, vendar z upravo v Domžalah še nismo uspeli zagotoviti ustreznega dogovora, da bi v Litiji imeli vsakodnevno dežurstvo. Sam program za reševanje stanovanjskih vprašanj invalidov in paraplegikov še ne pomeni dejanskega reševanja, temveč je nujno potrebno zagotoviti proračunska sredstva. 6. Takoj po sprejetju proračuna bo občina Litija pridobila ponudbe in z ustreznimi tablami označila poslovne prostore. Občinska uprava Martin Hostnik Član Območnega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo prejema izkaznico iz rok predsednika Območnega odbora gospoda Riharda URBANCA in ob prisotnosti podpredsednika gospoda Karla LEMUTA. OBČINA LITIJA objavlja JAVNI RAZPIS za najem poslovnega prostora v prtličju stanovanjsko - poslovnega objekta Jerebova ulica 3/a v Litiji, v izmeri 29,75 m2, ki sestoji iz: vetrolovov 1,27 m2, sprejemni prostor 10,83 m2, delavnica 15,56 m2, WC 2,09 m2. Poslovni prostor je namenjen izvajanju mirne obrtne dejavnosti. 1. Predmet razpisa a) najem poslovnega prostora s programom mirne obrtne dejvnosti, b) višina ponujene najemnine s tem, da izhodiščna mesečna najemnina ne more biti nižja od 800,00 SIT za kv.m poslovnega prostora; v najemnini niso zajeti obratovalni stroški (ogrevanje, elektrika, telefon, drugo), c) čas najema poslovnega prostora, ki ne more biti daljši od 10 (deset) let. 2. Najugodnješi ponudnik bo izbran na podlagi naslednjih kriterijev: a) višina ponujene mesečne najemnine za kv.m poslovnega prostora, b) program mirne obrtne dejavnosti z referencami, c) krajši rok za pričetek obratovanja. 3. Ponudniki morajo k ponudbi priložiti tudi: a) dokazila o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti oz. Izpisek iz sodnega registra, b) potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču za fizične osebe. 4. Rok za oddajo ponudb je torek 14. maja do 12.00 ure po pošti ali osebno na naslov: OBČINA LITIJA, Jerebova ulica 14, vložišče; Pisne in podpisane ponudbe morajo biti oddane v zapečateni ovojnici z oznako: NE ODPIRAJ! PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR, JEREBOVA ULICA 3/a. Odpiranje ponudb bo v torek, 14.5.1996, ob 12.30 uri na Občini Litija. Nepopolnih ponudb komisija ne bo obravnavala. 5. 0 izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po odpiranju ponudb. 6. Izbrani ponudnik bo moral skleniti najemno pogodbo v 10 dneh po vročitvi obvestila o izbiri. Če najemne pogodbe ne bo sklenil v navedenem roku, bo Občina Litija ponudila sklenitev najemne pogodbe naslednjim ponudnikom. 7. Interesenti si lahko poslovni prostor ogledajo. Poslovni prostor bo sproščen 1.6.1996. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo na Komunalno stanovanjskem podjetju Litija, Ponoviška cesta 15, tel. 883 - 104 (Marija Resnik). ŽUPAN MIRKO KAPLJA KULTURA IN ŠOLSTVO GLASILO OBČANOV, april 1996 NA KRATKO... NOVICE Z OSNOVNE SOLE GRADEC: Na šoli posvečajo veliko pozornosti skrbi za dobre medsebojne odnose, za odgovoren odnos do šolske imovine, za čim boljši učni uspeh, vse to pa se da doseči le, če so učenci dobro motivirani, umirjeni in sproščeni. Da bi to dosegli, potekajo v šoli najrazličnejše aktivnosti. Vse imajo isti cilj: dobro počutje učencev je predpogoj za uspešnost v šoli in prijateljske odnose med njimi. Nekaj teh dejavnosti: PREDSTAVITEV RAZREDOV - Posamezni razredi se predstavljajo tedensko na zanimiv in izviren način. Prdstavljajo se kot posamezniki, s stvarmi, s katerimi se ukvarjajo in zaradi katerih se veselijo življenja in razred kot celota. Z zbranim materialom bodo ob koncu šolskega leta pripravili večjo razstavo. ŠOLSKI RADIO BLA BLA - Učence obvešča enkrat tedensko o pomembnejših dogajanjih na šoli, ob praznikih pripravi oddajo s prigod-niško tematiko, z glasbo in razvedrilnimi oddajami pa poživlja življenje na šoli. GLASBA PRED PRIČETKOM POUKA - V šolski avli in v razredih je pred poukom prijetna in umirjena glasba, namenjena sprostitvi in dobremu počutju. Agresivnost med učenci se je, morda ravno zaradi lepe glasbe, precej zmanjšala. RAZREDI TEKMUJEJO MED SEBOJ - Kriteriji, ki jih upoštevajo pri ocenjevanju razredov so: odnos do sošolcev, odnos do učiteljev in odraslih, red pri pouku in seveda šolski uspeh. Nagrada za najvišje uvrščeni razred ob koncu šolskega leta je izlet. Trenutno je na prvem mestu 6.b. razred. PLAKAT Z GRAFITI — Namenjen je učencem pa tudi učiteljem, da izrazijo svoje spontane poglede na življenje v šoli in zunaj nje. Plakat je vedno popisan z najrazličnejšimi modrimi pa tudi manj modrimi ugotovitvami -grafiti, od katerih bi vsaj nekateri zaslužili vidnejše mesto. RODITELJSKI SESTANEK NA TEMO: BOLEZNI ODVISNOSTI - V to rek, 2.4.1996, so bili na šoli za starše učence od 5. do 8. razreda roditeljski sestanki. Osrednja tema je bila: Bolezni odvisnosti in kaj lahko storijo starši, da otrok ne bo začutil potrebe po drogi. Predavatelj je bil dobro izbran: socialni delavec - svetovalec g. Marjan GORUP, ki ima bogate izkušnje kot terapevt za psihosocialno pomoč ljudem v stiski. Predavanje je popestril z mnogimi primeri iz lastne prakse, ki so starše ponovno utrdili v prepričevanju, kako pomembna je za otroka starševska ljubezen, toplina in razumevanje. Pravzaprav vse tisto, za kar je danes v družinah premalo časa, pa ga ne bi smelo biti. POKLICNO USMERJANJE (OŠ Gradec in OE Vače) - Tudi v letošnjem šolskem letuje že potekalo poskusno preverjanje znanja. Udeležili so se ga vsi učenci 8. razredov in dosegli zelo dobre rezultate. Poskusno preverjanje znanja je potekalo 13. in 14. februarja 1996. V marcu, in sicer 8. in 9. marca, so učenci odšli na srednje šole, kjer je bil informativni dan. Nekaj dni kasneje so učenci izpolnjevali prijavnice za vpis v srednjo šolo. Največ učencev seje vpisalo v gimnazije (19 učencev, od tega en učenec na športno in eden na strokovno gimnazijo), 5 učencev v program ekonomski tehnik in 5 učencev za elektrikarja motornih vozil. Sedaj spremljamo število prijav na srednjih šolah in po potrebi (kjer to zahtevajo) učenci opravljajo preizkus ročnih spretnosti in drugih sposobnosti, ki so potrebne za sprejem na šolo. Zbrali in pripravili svetovalni delavki Irena Prime in Katjuša Kovačič ŠOLSKA ZBIRKA KAMNIN, MINERALOV IN FOSILOV - 7. Februarja, dan pred slovenskimi kulturnim praznikom, je bila v OŠ Gradec majhna slovesnost ob otvoritvi GEOLOŠKE ZBIRKE KAMNIN, MINERALOV IN FOSILOV. Zbirko sta zbrala, uredila in jo šoli podarila dr. Tea in dr. Bogdan Jurkovšek. Ga. Tea Jurkovšek se je kot domačinka tudi odzvala vabilu ter zbranim sedmošolcem in osmošolcem odgovarjala na vprašanja o njenem izobraževanju in usmerjanju v poklic, ki ga opravlja, o njenem raziskovalnem delu, pisanju knjig in člankov in nasploh o njenem odnosu do narave. Bilo je zanimivo in poučno, predvsem pa je zbirka velika pridobitev za vse sedanje in bodoče generacije, bodisi kot učilo ali zgolj zanimivost v spoznanju, da je vsak kamen del geloške preteklosti in da se v mnogih skrivajo številne zanimivosti, ki pa se jih moramo naučiti odkrivati, da bo kamen dobil svojo pravo veljavo. RAČUNALNIŠTVO V OŠ GRADEC - V letošnjem šolskem letu končuje fakulativni pouk računalništva 98 učencev od 4. do 8. razreda, ki so bili razdeljeni v 7 skupin. Skupina najmlajših seje spoznaval z računalnikom preko Loga, začetniki višjih razredov z Windowsi in Wordom 6,0, nadaljevalni tečaj pa je učence popeljal v zahtevnejše spoznavanje Worda in Excela. V izpopolnjevalni skupini so spoznali tudi MS Access in z zbirko Fischer computing izdelali dva robota in sicer model sončnih celic, ki sledijo gibanju sonca in primer vrtalnega stroja. Ob izvajanju programa so ugotovili, daje računalniška oprema že zastarela, predvsem so bili računalniki premalo zmogljivi, zato so v januarju izvedli zahtevnejšo obnovo računalnikov (vgraditev novih diskov) in kupili nekaj nove programske opreme, predvsem CD rom, modem, s pomočjo katerega so se priključili v Internet, povezali računalnike v mrežo, v teku pa je tudi nakup kamere za direkto snemanje v računalnik. Sodobneje opremljena računalnica je tako na voljo za izobraževanje učencev, pa tudi vseh zainteresiranih občanov, ki se bodo prijavili na razpisane tečaje na naši šoli. NADALJUJEJO S PROJEKTOM VAČE - Že v letu 1993 se je v šoli Gradec zbrala skupina učiteljev 3. in 4. razreda ter učiteljev naravoslovja z namenom, da izdelajo naravoslovne učne poti na področju Vač, tako da bodo zanimive tudi za učence od drugod. Izdali so brošuro z naslovom VAČE - GE-OSS, delovne naloge pa so ostale le na listih kot idejne zasnove, čeprav so jih učenci na terenu že izvajali. Pri konkretnem delu na terenu so ugotovili nekaj pomanjkljivosti, pravzaprav so dobili nekaj novih idej. Da-te bodo realizirali do konca leta in jih razširili še na nova področja, kajti vključili so se v slovenski raziskovalni projekt, ki gaje razpisal Zavod za šolstvo in bili izbrani s temo GEOMETRIČNO SREDIŠČE - inovativnejši pristop k organizaciji kulturih, naravoslovnih in športnih dni. Čaka jih veliko dela, vendar se vsi sodelujoči veselijo in želijo, da bi projekt stekel in da bi bil zanimiv in poučen za učence njihove šole in iz vse Slovenije. J, Slabe Mladinske delavnice - dejavnost centra za socialno delo Na osnovnih šolah v Litiji že nekaj let uspešno teče dejavnost Mladinske delavnice, ki jo organizira in s pomočjo svojih prostovoljnih delavcev in zunanjih sodelavcev vodi Center za socialno delo. Mladinske delavnice so namenjene učencem 7. In 8. razredov, ki imajo v obdobju odraščanja kopico vprašanj in problemov sami s seboj in v odnosih z drugimi, po drugi strani pa prekipevajo od energije in želje, da bi komu pomagali. Mladinske delavnice nudijo oboje - odgovore in iskanje rešitev in so preventivni program za srečno, zadovoljno in zdravo mladost, saj so temefnpr. Prijateljstvo, Ljubezen in spolnost. Kakšne starše si želim, Bodoči poklic, Reševanje konfliktov) za mladostnike več kot aktualne in delavničarjem pomagajo razumevati svet odraslih. Delavnice so delavnice v pravem pomenu besede, saj vsi udeleženci spoznavamo določeno tematiko zelo intenzivno na zelo različne načine. Včasih rišemo, drugič pišemo, vedno tudi razpravljamo in nemalokrat se do raznih spoznanj dokopljemo tudi preko zabavnih iger in prav zanimivo je, koliko novih in prav uporabnih domislic in rešitev se poraja na vsaki delavnici. V letošnjem šolskem letu se program MD izvaja v treh skupinah mladostnikov na dveh osnovnih šolah. Na OŠ Gradec letošnje leto tečejo Mladinske delavnie samo v osmih razredih. Delavničarji Edina, Aleš, ...postajamo vedno bolj tolerantni veliki ter iskreni prijatelji. Tina, Veronika, Peter, David, Nataša, Davor in obe voditeljici se dobivamo enkrat tedensko in ker se že zelo dobro poznamo (skupaj smo bili že v 7. razredu), so naše delavnice odprte, sproščene, drug do drugega postajamo vedno bolj tolerantni in veliki ter iskreni prijatelji. Na OŠ Litija pa delujeta dve skupini Mladinskih delavnic. Eno skupino sestavljajo učenci 7. razredov in drugo učenci 8. razredov. Skupino sedmošolcev tvori 16 učencev (Renata, Haris, Vesna, Sabina, Jasna, Sanja, Romana, Jasmina, Anita, Simona, Petra, Manca, Martin, Boštjan, Sanela), ki so zelo živahni in polni idej. Od izvedenih delavnic naj omenimo prednovolet-no delavnico, ki so jo učenci sami pripravili. Program je bil pester: ka-raoke, šale, skeči, plesna točka, na- Bogata vezeninska ornamentika v Šmartnem in okolici Ko sem za Šmartno z okolico zbirala gradivo, sem v ljubljanskem arhivu med drugim našla tudi zanimiv zapis kronista: V starih časih, predno je stekla južna železnica, so hodile iz teh krajev (Šmartna in okolice, op. M.B.) ženske v Trst kar peš. Nosile so naprodaj svoje izdelke, bele vezenine. Pri vsaki hiši so ženske pozimi vezle, največkrat samo pri razsvetljavi s trskami. Priznam, da je bilo to zame prijetno odkritje, še toliko bolj, ker že nekaj časa raziskujem vezenin-sko ornamentiko na Slovenskem. Potrditev, da so se z vezenjem ukvarjale dekleta in žene še tudi pozneje, dokazujeta tudi pričujoči sliki. Še več, dokazuje, da smo Slovenci že pred desetlelki imeli zelo velik smisel za kmečki turizem, ki so ga znali žlahniti z najdragocenejšimi deli. Danes pa se zapravlja davkoplačevalski denar za izdelavo projektov in tuje znanje išče na Škotskem in drugod po Evropi, kot da Slovenci ustvarjamo vse na novo. Tudi zato nas tujci radi ponižujejo. Da bi oživeli in ohranili bogato veziljsko dejavnost v Šmartnem in okolici, pripravljam izobraževalne programe za šolsko mladino in odrasle. S prvimi poletnimi tečaji bom pričela v juliju v Veliki Štangi, kar naj bi zlasti pripomoglo tudi k razvoju tamkajšnega turizma. V jeseni pa načrtujem razstavo vezenin v Šmartnem, s katero bi počastili 120-letnico odprtja šole v Šmartnem, ki bo 4. novembra. Zato vabim vse, ki imajo v babičinih skrinjah dragocene vezenine in bi jih bile pripravljene posoditi za omenjeno razstavo, da me pokličejo na tel. 326-162 med 11. in 12. uro ali v večernem času na tel. 13 13 097. Razstava vezenin bi lahko postala ena od prireditev šmarskega martinovanja. Magda Breznikar gradna igra, izmenjava daril, zbrali pa smo tudi nekaj denarja za pijačo in jedačo. Tudi ostale delavnice so zanimive, zabavne in dinamične. Skupino osmošolcev sestavlja devet učencev (Jasmina, Branka, Ti-len, Maruša, Nina, Simona, Irena, Maja, Jasna). Sestajamo se že drugo leto, zato so naši pogovori še bolj odprti in boj zreli. Pred novim letom smo se odpeljali na izlet v Ljubljano, firbcali smo po stojnicah, si tudi kaj kupili in se okrepčali v Dairy Quee-nu. Delavničarji z OŠ Litija vam ne pošiljamo fotografije, predstavljamo se vam nekoliko drugače. Izvajalke MD: Dunja, Irena, Tatjana in Nataša 0 šoli drugače Osnovna šola Litija seje vključila v obeleženje 850 letnice mesta z razstavami v izložbah v središču Litije, v teku pa je priprava projektno zasnovanega šolskega glasila učencev šole od 1. do 8. razreda, s poudarkom na mestu in pomenu šole v njem. Ta številka šolskega glasila bo prinesla svežino in bo na zanimiv in pester način predstavila sedanje življenje šole, povezano s spomini staršev in ostalih krajanov. Na šoli že drugo leto pripravljamo raziskovalno nalogo o zgodovini šole. Naloga bo zaključena v tem letu. Pri zbiranju gradiva ste nam na pomoč priskočili nekateri starejši krajani, za kar se vam najlepše zahvaljujemo.Še je čas, da tudi ostali pobrskate po podstrešju in nam, če je le možno, prinesete arhivsko gradivo (razglednice, stara spričevala, zvezke, učbenike...). Zel-o vam bomo hvaležni. To nalogo bomo predstavili tudi v knjižni obliki. Osnovna šola Litija Razstava pisanic v vrtcu Najdihojca Že tretje leto se tovarišice, otroci pa tudi starši v vrtcu "NAJDIHOJCA" prizadevamo pripraviti RAZSTAVO PISANIC. Seveda, vsako leto nekoliko drugače. Tudi letos je bilo tako. Pisanice in embalažo zanje so otroci izdelovali doma s straši, pa tudi v vrtcu s svojimi tovarišicami in prijatelji. Eksponatov je bilo izjemno veliko in RAZSTAVA JE BILA PRAVA "PAŠA "ZA OČI. Na njej so bile lepo vidne različne tehnike, kot tudi material. Z njo smo želeli povedati, daje v skupnem delu moč, da so v različnih ljudeh različne ustvarjalne sposobnosti in da znamo ceniti svoje in tuje delo. Mislim, da smo v vsem uspeli, da smo na opravljeno delo lahko ponosni. To pa je tudi način, da med otroci obujamo različne narodne običaje, med katere vsekakor sodijo tudi PISANICE. Seveda pa vsak pisanica predstavlja tudi srečo. Srečo za tiste- ga, komur je namenjena, kot tudi za tistega, ki jo poklanja. In na koncu - kako "malo" je včasih potrebno, da osrečimo drugega, pa kljub temu na to pozabimo, ali pa nam zmanjša časa... Postavimo si vprašanje in poiščimo nanj odgovor. MORDA BOMO V PRIHODNJE SREČNEJŠI? Vzgojiteljica Olga Jurček Zimske temperature niso pokvarile praznovanja Spet se je mesec marec bližal koncu in kljub mrzlemu zimskemu vremenu je v deželo tiho prišel praznik mater. Da bi spet počastile ta praznik, smo se dekleta in žene, članice Društva podeželskih žena, odločile, da pripravimo razstavo in proslavo. Letos se nam je pridružil še Krajevni odbor RK, ki je na prireditev še posebej povabil krajane, starejše od 70 let. V soboto, 23.3.1996, je bilo cel dan živo okoli šole, saj priprava kakršnekoli razstave vzame veliko časa, terja veliko dela in vztrajnosti. Ob 17. uri, ko naj bi se razstava odprla, je bilo res vse nared. Vonj različnih vrst kruha in lepo pripravljenih narezkov je prijetno, domače odišavil vso dvorano. Obiskovalci so se pohvalno izražali o razstavi. Prijeto presenečeni so bili tudi nad razstavo osnovnošolcev višje stopnje iz Gabrovke. Prikazali so svoje izdelke s kulturnega dne, ki je potekal na temo likovno ustvarjanje. Vse skupaj se je prijetno dopolnjevalo. Dvorana je bila vedno bolj polna in ura seje bližala sedmi zvečer. Kulturni program so začeli fantje in možje MoPZ Gabrovka s pesmijo Pozdrav. Vjirogramu so sodelovali še učenci OS Gabrovka in Učiteljski ženski pevski zbor Gradec. Vsak po svoje so navdušili obiskovalce v dvorani in vzdušje se je stopnjevalo. Po končanem programu smo obiskovalce skromno pogostile s pripravljenimi dobrotami. Za popestritev večera pa smo pripravile še srečelov in tako razstavljene stvari razdelile med obiskovalce. Ko smo se v poznih nočnih urah razhajali, je bilo tako na obrazih gostov kot v delovni ekipi čutiti zadovoljstvo, zato verjamem, da bomo v pričakovanju šteli dneve in pogledovali na koledar, kdaj spet pride materinski dan. Naš letošnji moto je bil rek: Kadar mati praznuje, naj se cela družina raduje. Zato upamo, da se predstavniki močnejšega spola v dvorani niso počutili nelagodno in bodo odslej redni obiskovalci te in podobnih prireditev, v spremstvu svojih najdražjih, seveda. Ob koncu smo dolžne še zahvalo vsem nastopajočim, vsem, ki so nam na tak ali drugačen način pomagali "spraviti pod streho" to prireditev in seveda neumornim članicam Društva podeželskih žena -ki vsako leto znova presenetijo s svojimi izdelki. Helena Perko Veliko kulturnih prireditev V Kresnicah se je v mesecih februarju in marcu zvrstilo kar nekaj kulturnih prireditev, katere bom združila v skupnem prispevku. Za slovenski kulturni praznik so se ob Prešernovem dnevu zbrali krajani v avli osnovne šole, kjer so spremljali prijetno prireditev, katere organizatorje bila Pavla Šinkovec, sicer predsednica kresniškega ženskega pevskega zbora. Predstavili so se učenci osnovne šole z recitacijami kot posamezniki in kot skupina v zboru. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da je bilo otroke užitek poslušati. Izkazalo se jih je nekaj tudi iz mladinskih vrst, zapele pa so še pevke ženskega zbora, ki so na podobnih prireditvah skoraj nepogrešljive. V petek, 23. februarja, je v kres-niški športni dvorani gostoval moški pevski zbor iz Polšnika. Predstavil se je z izborom Jerebovih pesmi. Njihov koncer je bil, za tako majhen kraj kot so kresnice, zadovoljivo obiskan, izvajalci pa nagrajeni s spodbudnim aplavzom. Z nekaj pesmimi je sodeloval tudi ženski pevski zbor iz Kresnic. Zadnja omenjena prireditev, a letošnja najpomembnejša, ki so jo kresniški krajani spremljali v dvorani športnega doma, je bil spomladanski koncert ženskega pevskega zbora iz Kresnic, v sodelovanju moškega dela cerkvenega mešanega zbora pod vodstvom Francka Jančarja in godalnega orkestra iz Ljubljane, pod taktirko Jožeta Eržena ml.. Člani godalne skupine se ukvarjajo z glasbo poklicno in znajo z njo ustvariti pravo vzdušje. Poslušalci v polni dvorani so jim zaploskali. Z aplavzom so nagradili tudi nastop ženskega pevskega zbora in tako poplačali njihov trud, ki so ga pevke vložile v svoje delo. saj so bile samo organizatorke in izvajalke celotne prireditve. Še posebno jim je bila v čast in ponos prisotnost skladatelja gospoda Slavka Mihelčiča in njegove soproge. Ob družabnem večeru, ki se je nadaljeval v mali dvorani športnega doma so pevke in njihov pevovodja Jože Eržen ml. sprejeli z Milečičeve strani pohvale, da so njegove priredbe pesmi, ki so bile v večini lepo interpretirane. Mnogi pa so tudi glasno pohvalili sceno, ki stajo domiselno pripravila ga. Nada in g. Franček Jančar. Krajani si podobnih prireditev še jo. L. V. Nepričakovan naraščaj v hlevu Hribovje, nekje nižje, nekje višje, zavzema večji del Litijske občine. Vsi kmetje, ki kmetujejo na teh hribovskih kmetijah, vedo, kako naporno je delo in kako malo je dohodka iz teh kmetij. Zato so si mnogi poiskali dodaten zaslužek v tovarnah in marsikateri tolar iz službe namenijo za to, da kmetija sploh še obstaja. Le veselje do zemlje in kakšen vesel dogodek jih spodbuja, da še vztrajajo v kmetijstvu. Eden takih srečnih dogodkov se je zgodil pri Kuhljevih v Obli gorici na Primskovem. V štali so imeli breje štiri krave in prva je stelila v začetku marca in to kar dva zdrava telička. Veselje pri Kuhljevih se še ni poleglo, ko je čez slab teden stelila druga krava in to prav tako dva zdrava, živahna telička. Tako se je v njihovem hlevu v tednu dni povečalo število s prejšnjih 14 na sedanjih 18 glav živine. Vsi štirje telički (na sliki) so po enem mesecu že precej zrasli, saj so zdravi, radi jedo in so normalno razviti. Po besedah gospodarja Jožeta ni nihče pričakoval, da bosta obe kravi imeli dvojčke, še posebej pa so srečni, da se je vse srečno izteklo, da telički lepo odrščajo. So pa pri Kuhljevih nezadovoljni (tako kot večina kmetoval- cev) z odkupnimi cenami mesa in mleka. Vendar pa pustimo to, saj je to že druga, manj prijetna stran kmetovanja. Kuhljevim zaželimo še veliko veselja z nepričakovanim naraščajem v štali, obenem pa jim želimo, da bi se vse srečno izteklo pri ostalih dveh kravah, ki bosta stelili v prihodnjih mesecih. Miha Ovnik Krajevni odbor RK pričel z delom Dolgo časa smo cagavo spremljali delovanje krajevnih odborov okoli nas, ki so jim razne akcije dobro uspele, sami pa kar nismo mogli začeti. Na vspodbudo in prigovarjanje območnega odbora smo se le odločili in letos skupaj z Društvom podeželskih žena Gabrovka ob njihovem že tradicionalnem materinskem dnevu, povabili še krajane, starejše od 70 let. Ko smo v soboto, 23.3.1996, v dvorani OŠ Gabrovka videli zadovoljne obraze, ki so se odzvali temu vabilu, je bila pravilnost naše odločitve potrjena. Z novim elanom smo se odločili za novo akcijo. S pomočjo patronažne službe smo pripravili seznam ljudi, ki se omenjene prireditve iz zdravstvenih razlogov niso mogli udeležiti. Obiskali smo jih še pred Veliko nočjo in jim s skromnim darilom voščili praznike. Zadovoljstvo vseh obiskanih nas obvezuje, da s podobnimi akcijami nadaljujemo. Iz sedanje akcije pa nam ostaja še dolg -obiskati vse naše krajane, ki bivajo po domovih za ostarele po raznih krajih. Ker je to začetek, se vsi v Krajevnem odboru zavedamo, daje lahko prišlo do kakšne napake, da smo morda spustili s seznama kakšnega, ki je nepokreten, bolan. Kakšnega, ki si zaradi odtujenosti od družbe želi kratkega obiska, zato prosimo vse, ki boste te vrstice prebrali, da morebitne takšne predloge posredujete predsedniku Krajevnega odbora RK Gabrovka Francu Kotarju osebno ali na telefon 061/871-040 (služba) in 061/871-016 (doma). Helena Perko Pozdrav pomladi S pričetkom pomladi se poleg narave prične prebujati tudi kulturno življenje v naši občini, ki je čez zimo nekoliko zamrlo. Na Primskovem vsako leto prikličemo pomlad s prireditivjo - Pozdrav pomladi. Tudi letos je bilo tako. To, že tradicionalno prireditev, je, tako kot vsako leto, pripravila prof. Marinka Vidgaj s svojimi učenci, v nedeljo 17. marca. Ker pa je učencev v vseh treh razredih malo, le sedem, sta tudi za to priložnost priskočila na pomoč Petra iz Sobrač in Rok iz Oble gorice ter učenci male šole. V prireditvi, kije trajala debelo uro, so učenci zapeli in deklamirali številne pesmice, šli pa so se tudi igralce in z igrico Butalski policaj in razbojnik Cefizelj ter s skeči spravili v dobro voljo številne gledalce. Petra je zapela znani pesmici Sanjam in Slovenskega naroda sin, Rok pa je izvabljal melodije iz klarineta in kitare. Učenci male šole, teh je letos na Primskovem kar šest, so pokazali, da se resno prirpavljajo na pravo šolo, kijih čaka v jeseni. Vedno velik obisk na vseh prireditvah priča, da krajani Primskove-ga potrebujejo take prireditve, saj tako za urico pozabijo na vsakdanje skrbi. Zato si v prihodnje želijo še več takih prireditev. Miha Ovnik NA KRATKO... NOVICE Z OSNOVNE SOLE LITIJA: Od leta 1993 je samostojna osnovna šola. V šolskem letu 1995/96 jo obiskuje skupaj s tremi podružnicami in enoto s prilagojenim programom 718 učencev, od tega obiskuje matično šolo 655 učencev. Sestavni del celostne podobe šole je znak, delo učenca te šole Matija Damjana, ki se pojavlja na dopisih, majicah in nekako simbolizira tradicijo te šole. Učenci prejmejo ob vstopu v šolo značko in ob zaključku šolanja pisalo z odtisnjenim simbolom. Celostno podobo dopolnjuje tudi notranja estetska ureditev šole. O ŠOLI DRUGAČE - Osnovna šola Litija se je vključila v obeleženje 850 letnice mesta z razstavami v izložbah v središču Litije, v teku pa je priprava projektno zasnovanega šolskega glasila učencev šole od 1. do 8. razreda, s poudarkom na mestu in pomenu šole v njem. Ta številka šolskega glasila bo prinesla svežino in bo na zanimiv in pester način predstavila sedanje življenje šole, povezano s spomini staršev in ostalih krajanov. Na šoli že drugo leto pripravljamo raziskovalno nalogo o zgodovini šole. Naloga bo zaključena v tem letu. Pri zbiranju gradiva ste nam na pomoč priskočili nekateri starejši krajani, za kar se vam najlepše zahvaljujemo.Še je čas, da tudi ostali pobrskate po podstrešju in nam, če je le možno, prinesete arhivsko gradivo (razglednice, stara spričevala, zvezke, učbenike...). Zelo vam bomo hvaležni. To nalogo bomo predstavili tudi v knjižni obliki. POMEMBNI DOSEŽKI ŠOLE LITIJA V LETU 1995 SLOVENSKI JEZIK: 9 bronastih priznanj, 2 srebrni priznanji MATEMATIKA: 27 bronastih prizanj, 2 srebrni priznanji ANGLEŠKI JEZIK: 1 bronasto priznanje, 1 srebrno priznanje LOGIKA: 6 bronastih priznanj, 2 srebrni priznanji FIZIKA: 9 bronastih priznanj ZGODOVINSKI KROŽEK: zlato priznanje za raziskovalno nalogo Moje korenine MLADI TEHNIKI: udeležba dveh učencev na državnem tekmovanju LIKOVNI KROŽEK: udeležba 11 različnih natečajih, poslikava šole, likovne postavitve v Novi ljubljanski banki MALI NOGOMET: državni prvaki KOŠARKA: uvrstitev finale - 2. mesto v državi ROKOMET: uvrstitev v četrtfinale ATLETIKA (OBČINSKO): 3 zlata priznanja, 5 srebrnih, 7 bronastih priznanj PLESNA SKUPINA F: 4. mesto na državnem tekmovanju, sodelovanje v dveh oddajah Poglej in zadeni KEGLJANJE: državni prvaki (dvojice-dečki) 9.-11 -let posamezno 5.,6., 8.. 13. mesto. PESTRO OBŠOLSKO ŽIVLJENJE Osnovna šola Litija leži v središču mesta. Večina učencev te šole stanuje v blokovskem naselju na Rozmanovem trgu. Starši so zaposleni večino dneva, mnogi od njih se vozijo na delo v Ljubljano ali kam drugam. Glede na to dejstvo, smo na šoli razvili celoten kompleks interesnih dejavnosti oz. krožkov. Učenci lahko v njih na koristen in ustvarjalen način preživijo svoj prosti čas, hkrati pa se usposobijo za različna področja. Tako deluje preko 40 krožkov, ki jih vodijo učitelji šole, sedem pa je tudi zunanjih mentorjev. Ravno preko kvalitetnega dela o krožkih dobiva šola pomen v širšem prostoru, saj dosegamo zelo visoke rezultate na področju športa, kjer deluje kar 11 skupin z raziskovalnimi nalogami. Na literarno umetniškem področju skušamo učencem odpreti pot do doživljanja umetnosti in ljubezen do le te na različne načine (ples, likovno izražanje, dramska igra, petje, ki-parjenje, oblikovanje iz papirja, fotografiranje, novinarska dejavnost, lastno literarno ustvarjanje posameznih učencev). Učenci se lahko usposobijo tudi na področju tehnične kulture in računalništva, saj imamo sodobno urejeno računalniško učilnico. V šol. letu 1994/95 je od 330 učencev predmetne stopnje obiskovalo različne računalniške tečaje kar 130 učencev. Zunanji mentor, akad. kipar ZLATO RUDOLF KIPARSKA DELAVNICA KULTURNE IN KRAJEVNE NOVICE KRESNICE - Ženski pevski zbor je 16. marca pripravil v domači dvorani koncert, na katerem sta kot gosta sodelovala še moški zbor iz Kresnic in godalni orkester iz Ljubljane. ŠMARTNO - V kulturnem domu je 23. marca gostovala gledališka skupina Vidovo iz Šentvida pri Stični z Linhartovo komedijo (Županova Micka). ŠMARTNO - V šmarski šoli je 18. marca predaval o škodljivosti pesticidov za človekovo zdravje g. Anton Komat iz Ljubljane, kije odgovarjal tudi na vprašanje poslušalcev. ŠMARTNO - Kar 22 žena in deklet iz Šmartna in okolice je obiskovalo deseturni tečaj o zdravi prehrani, ki ga je vodila učiteljica gospodnjstva Majda Šepic iz Grosuplja. BOGENŠPERK - V Valvasorjevi knjižnici je 22. marca koncertiral mladinski kvartet godal Rožmarin iz Ljubljane, ki seje predstavil s priredbami slovenskih ljudskih pesmi ter evergrinov. LITIJA - V okviru Filmskega gledališča so 28. marca v litijskem kinu predvajali najnovejši slovenski film Carmen režiserja Metoda Pevca. V njem igra naslovno vlogo igralka Nataša Barbara Gračner, kije rano mladost preživela v Šmartnem. ŠMARTNO - Šmarski šolarji so ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu mladinske književnosti, pripravili dva kviza. Sedmošolci so se pomerili v znanju o pesniku Francetu Prešernu, šestošolci pa so izbrali tematiko po vzoru TV kviza Male sive celice. LITIJA - Ob dnevu žena in materinskem dnevu so se zvrstile prireditve po skoraj vseh krajevnih skupnostih naše občine. Za kulturi program so poskrbeli recitatoriji, pevci in glasbeniki. Novice zbral Boris Žužek POGOVOR, PISMA BRALCEV, REKLAME GLASILO OBČANOV, april 1996 NADALJEVANJE S 3. STRANI Naj bo starost brez bolečin To nam potrjujejo nekatera priznanja in tudi sicer, so bili zlasti svojci vedno zadovoljni z nami. Celo prim. dr. Košak, srčni kirurg iz Ljubljane, je ob nekem obisku, napol v šali predlagal, da bo za svoje osebje organiziral strokovno ekskurzijo v Dom Tišje, kjer se bodo lahko marsikaj naučili. Splošno rečeno smo slovenski domovi gotovo nad evropskim povprečjem. Seveda ne toliko po tehnični plati, kot bogati vsebini in dobrih medčloveških odnosih. Najbrž ne pokrivate samo občinskih meja? Predvsem občino Litija. Sicer pa so naši oskrbovanci iz več kot dvajsetih slovenskih občin. Na tem področju se je stanje povsem obrnilo. Na začetku so bili tu predvsem ljubljanski starejši občani in je bilo Litijanov malo. Danes pa, kot sem dejal, je slika obratna. Tudi kar se tiče oskrboval-nine, je stvar bistveno spremenjena. Prva leta je bilo samoplačnikov le kakih 10%, danes jih je 80%. Se tudi v primeru Doma Tišje zapleta z vračanjem nacionaliziranega premoženja? Moram reči, da spoštujemo zakon, ki ga je sprejela država, kljub temu pa smo se na sklep prvostopenjskega organa pritožili z utemeljitvami, ki jih predvideva 19. člen Zakona o denacionalizaciji. Podpira nas tudi Vlada oz. pristojno ministrstvo, ki je tudi lastnik ustanove. Zadeva zaenkrat miruje, nas pa vseeno omejuje, saj ne moremo izpeljati nekaterih predvidenih projektov. Želeli bi namreč urediti dostop do Doma z izgraditvijo zunanjih stopnic. Seveda bomo poizkusili najti ustrezno rešitev po drugi poti. Gotovo pa je, da je ravno Črni potok najprimernejši kraj za izvajanje tovrstne dejavnosti. Imamo namreč 50-letno tradicijo, okolje je temu primerno... Koliko časa in na kakšen način ste vi povezani z Domom? Gotovo lahko trdimo, da je to vaš življenjski projekt. Vsakdo si želi, da v poklicu uspe in mu je delo, ki ga opravlja, v zadovoljstvo. Sam moram reči, da sem izredno zadovoljen. Kot sem že dejal, sem prišel na to mesto 1973. leta, s tem da sem za kratek čas prekinil svoje delo v Domu. Veliko se je že naredilo, veliko nas še čaka. Priložnosti za dobra dela ne zmanjka, energije pa v sebi tudi še čutim dovolj, zlasti ker se mi akumulatorji stalno polnijo. Na različne načine to občutim. Uspeh pri delu, zadovoljni obrazi oskrbovancev in osebja me vedno znova dvigajo in tiho vzpodbujajo naj grem le naprej. Mnoge tehnične pridobitve imajo ogromen pomen pri oskrbi ostarelih in bolnih, še vedno pa je zelo važen dejavnik osebnega odnosa. Morda usposabljate kadre tudi v ta namen? Gotovo, da. Takšnega izpopolnjevanja smo deležni vsi, od negovalk do direktorja. Leta 1985 je v povprečju prišlo 18 ur izobraževanja na vsakega zaposlenega. To je, menim, dovolj. Prednost je bila tudi v tem, da smo lahko sami sodelovali pri pripravi programov in se s tem še bolj dejavno vključili v sani proces. Sam sem se mnogo naučil ravno od sester, ki so delovale v Domu ob mojem prihodu. Tako sem bil prav na začetku seznanjem s samim načinom in specifiko dela. Kako gledate na odnose, ki so navzoči v družbi? Predsem mislim tu na gledanje mlajših na starejše, na bolne in invalidne. Odnosi so dokaj solidni. Res je, da se vse bolj uveljavlja dvogeneracijska družina, kjer v ožjem družinskem krogu stari starši niso več prisotni. Vendar se na tem področju kar precej dela. V okviru osnovne šole organizirajo vsako leto obiske posameznih razredov v našem Domu, ko otroci preživijo dopoldne s starejšimi, se jim predstavijo s krajšimi nastopi ipd. Redno so gostje v našem Domu razni pevski zbori in druge kulturniške skupine. Takih prireditev je kar precej, morda celo več kot v sami Litiji oz. Šmart-nem. Zelo sem hvaležen vsem tistim, ki na tak način popestrijo našo dejavnost. Na tak način uresničujemo tudi naš slogan: "Naredimo starost brez bolečin!" Pri nas pravimo, da je vsakdo toliko star, kolikor se počuti v srcu. Ravno zato smo ob spremembi statuta spremenili tudi ime. Nočemo biti Dom počitka, temveč Dom aktivnosti in veselega gledanja na življenje in svet okoli nas. Sploh pa pri nas malo počivamo, vsako jutro se namreč začne s telovadbo. Za konec bi se rad ustavil še pri najnovejši pridobitvi: to je prelepa kapela z Marijinim kipom. Res je. Končno smo lahko uresničili tudi ta načrt, ki je star že nekaj deset let. Prvi predlog je izrazila že s. Agnela ob nekem obisku, pokojnega nadškofa Pogačnika. Žal tega nismo mogli vključiti v projekt prizidka, danes pa se je našla možnost na obstoječem mestu. Vsi smo se tega dogodka veselili in smo si enotni, da je to najlepši kotiček našega Doma. Zahvaljujem se vsem, ki so pri projektu sodelovali. Za duhovno oskrbo je bilo v Domu vedno lepo poskrbljeno s strani litijskih in šmarskih duhovnikov. Tudi v prejšnjem režimu ni nihče, razen redkih posameznikov, povzročal težav glede tega. Zavedamo se, da je večina oskrbovancev vernih in da jim je vera močna opora pri preživljanju mnogih težkih trenutkov. Ko odpove vsa medicina, ostane le tolažba v Bogu. Dom Tišje je zavzel visoko raven kakovosti. Kljub temu je naravno, da težimo še k višjim ciljem in nalogam. Prepričan sem, da imate še veliko neuresničenih načrtov. Res se v kratkem pripravlja nekaj stvari, ki bodo dodatno obogatile naš program. Želimo si le, da bi svoje delovanje še naprej dobro izpeljevali in da bi v vseh pogledih na prvem mestu zadostili potrebam naših oskrbovancev. Veliko uspeha pri delu vam želim in hvala za pogovor. Matjaž Berčon •c PISMA BRALCEV «* PISMA BRALCEV Dobra misel Slovenije Slovenskim paraplegikom Znano je, da smo imeli slovenski paraplegiki svoj rehabilitacijski center v Pineti pri Novem Gradu in da so ga po zaslugi hrvaških oblasti izgubili, zato smo se odločili za graditev rehabilitacijskega središča na svoji zemlji. Srečno naključje in razumevanje oblasti na naši obali pa je pomagalo, da smo lahko kupili zemljišče v Lazaretu pri Ankaranu. Tam nameravamo zgraditi nov rehabilitacijski center za slovenske pa-raplegike. Zavedamo se, da bo pot do željenih zamisli trda, kajti za uresničitev našega cilja potrebujemo znatna denarna sredstva, kijih bomo poskušali zbrati na razne načine. Eden od načinov pa je tudi promocija dobrodelnih koncertov DOBRA MISEL po Sloveniji in tujini. Kaj pomeni obnovitvena rehabilitacija? Vsakoletna obnovitvena rehabilitacija v Pineti nam je pomenila neprecenljivo darilo. Od tam smo se vračali polni energije, vitalnosti in življen-skega optimizma. To so vsakoletni programi za izboljšanje psihofizičnih sposobnosti, ki jih paraplegik še kako potrebuje, da ohrani primerno zdravstveno in telesno stanje. Po drugi strani vsakoletna obnovitvena rehabilitacija preprečuje sekundarno invalidnost in bolezenska stanja, ki so povezana s poškodbami. V lanskem letu smo pripravili koncerte prvega v Litiji, potem pa so še sledili na Ravnah na Koroškem, Tolminu, Celju, Laškem, Grosupljem, na Ruju in v Ormožu. V letošnjem letu pa smo spet začeli s prvim koncertom v Litiji v marcu mesecu, pod pokroviteljstvom občine Litija in avtosalona Laba & Laba. Več kot tisoč obiskovalcev, ki so s svojim obiskom prispevali svoj delež k izgradnji našega centra in sponzorjev, ki so nakazali denar na naš žiro račun št.: 50105-678-50615, nam daje moč in voljo, da si bomo dom čim hitreje izgradili in omogočili našim paraplegikom takšno rehabilitacijo, kot jo potrebujejo za kolikor toliko zdravo življenje. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju, to pa so bili naslednji: skupina Pop Design, ans. Slovenski muzikantje, Ivan Hudnik, Andreja Makoter, Milena Morač, ans. Orleki, Zasavski rogisti, Valvazorjev oktet, godba na pihala Litija, Tanja Čretnik, ans. Franca Potočar-ja in Podlipniški fantje, humoristi Iča in Matevž, Evgen Jurčič, koncer pa je vodila Metka Centrih-Vogelnik. Ob tej priložnosti bi se radi tudi opravičili vsem nastopajočim in seveda obiskovalcem naše prireditve zaradi tehnične napake na ozvočenju. za ZVEZO PARAPLEGIKOV SLOVENIJE: Franci Cilenšek Prvi maj mednarodni praznik dela Prvi maj, mednarodni praznik dela, v spomin na dogodke v Chicagu 1886 leia, ko so tam delavci zahtevali 8 - urni delavnik, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. 1. kongres 2. intema-cionale je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; 1. maj je poslal dan razrednega boja. Prve proslave pri nas so bile v Ljubljani. Novem Sadu, Zagrebu. Beogradu. Spoštovani delavci delavke, tovariši in tovarišice, vse od leta 1886 so se po celem svetu ob mednarodnem prazniku dela za 1. maj prirejale množične manifestacije, kljub temu, daje takratna vladajoča struktura te manifestacije z vsemi instrumenti preprečevala. Delavci in ves progresivni svet je 1. maj praznoval tudi v najtežjih časih fašistične okupacije v Evropi Vse od osvoboditve 1945. leta do osamosvojitve Slovenje, leta 1991 so delavci z veseljem praznovali 1. maj - mednarodni praznik dela. Po osamosvojitvi pa je delavce vladajoča slniklu-ra spremenila iz tovarišev v "gospode". Sprejela je zakon o denacionalizaciji, zakon o la stninjeiyu in s tem razlasminHa delavski razred. Posledica je očitna, okoli 150.000 delavcev brez dela, čez 250.000 delavcev predčasno upokojenih, tisti ki pa so še zaposleni pa v strahu pričakujejo, kdaj jih bo delodajalec vrgel na cesto. Delavec je postal v samostojni Sloveniji brezpravna raja. V socialistični samoupravni Sloveniji je bilo za vse dovolj dela in tudi naš dela- vec je spoštoval to pridobitev in izpolnjeval vse obveze do družbe. Danes ni trga, če pa je, morajo podjetja pod ceno prodajati na zaliteven evropski trg. Evropa zahteva prosto tržišče za njiliove proizvode in vedno manj je slovanskih proizvodov v našili trgovinah, s tem pa tudi manj dela za naše delavce. Vsak dan je manj delovniii mest za delavce v proizvodnji, vsak dan je več administrativnih delavcev, vsak dan več ad hoc upokojencev, način s katerim država rešuje problem zaposlovanja. Delavci, delavke, tovariši in tovarišice, čas, v katerem živimo, je zelo resen, zato je potrebna pokončna drža vsakega zavednega Slovenca, sicer bomo postali brezpravna raja Evrope. Če se bo nadaljevalo tako, tudi brez zemlje, postali bomo zopet hlapci tujim lastnikom našega premoženja. Vse, kar se od osamosvojitve 1991 leta dosledno uresničuje, je naslednje: "Nič več ne bo tako, kolje bilo" (besede predsednika republike Milana Kučana) in "Lepo je biti Slovenec, vendar težko" (besede Cirila Zlobca). UHos poteka 110 let od krvave zadušitve delavskih demonstracij v Chicagu, zato, delavci in delavke, strnite vrste, na predvečer 1. maja prižgite kresove, postavite mlaje, na katerih naj vihrajo slovenske zastave, za-pojte si stare pesmi ki so vas leta in leta razveseljevale in združevale. Ne dovolite, da "gospodje" iz vas napravijo kleče-plazce. Dvignite glavo, poravnajte hrbtenico, postavite se v bran za svoje pravice, dvignite svoj glas, dokler je še čas. Ciril Golouh Pisma bralcev se ne lektorirajo! ELEKTROMONTAZA RErovž Nudim hitro in kvalitetno previjanje elektromotorjev in električnega ročnega orodja po zelo ugodnih cenah. ELEKTROMONTAZA REPOVŽ DRAGO S. P. POLŠNIK 26 a 1272 POLŠNIK tel.: 061-873-102 Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Moste Poslovalnica Litija Obveščamo vas, da je Nova Ljujbljanska banka d.d. Ljubljana svoje poslovanje kreditiranja in zbiranja sredstev za samostojne podjetnike in lastnike malih podjetij prenesla iz centralne enote na Šubičevi v svoje poslovalnice. S tovrstnim prenosom poslov smo želeli predvsem strankam prikazati kreditiranje, skrajšati postopek odobritve ter vam tako prihraniti kar največ vašega dragocenega časa. V mesecu marcu je Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana znižala obrestne mere za kratkoročne in dolgoročne kredite. Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana uvaja novo storitev - RENTNO VARČEVANJE. Rentno varčevanje zagotavlja premoženje za prihodnost in finančno neodvisnost. Želimo, da nas obiščete v poslovalnici Litija, Jerebova 14, ali nas pokličite po telefonu in radi Vam bomo posredovali dodatne informacije o naši ponudbi ali Vas na vašo željo tudi obiskali. Matjaž Godec AGRARD Trading, export - import Vir pri Domžalah, Stritarjeva 2 (blizu papirnice Količevo) tel. 061/713-536 Nudimo vam rezervne dele za kosilnice; BCS, A C ME motori. BCS. ACM t motori Blago pošjemo tudi po pošti. L AVTO ŠOLA SI ° CflR SVETIČ vabi vse zainteresirane občane na BREZPLAČNI TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV A, B, C IN E KATEGORIJE, ki se bo pričel v torek, 7. maja 1996, s pričetkom ob 16. uri. Vse informacije dobite na Graški cesti 2, vsak dan od 14. - 15. ure in od 19. - 20. ure, po telefonu: 061/883 - 140. Nudijo vam možnost obročnega odplačevanja, organizirajo tudi tečaj prve pomoči. Le zakaj se moralo je to zgoditi, v naša srca kruto naseliti -le tvoj sin pa vse popravlja, in kakor žarek sveti v naših srcih. V SPOMIN Dve leti je minilo odkar nas je zapustila preljuba hčerka, žena in mamica TANJA VEHOVEC Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi smo se poslovili od dragega moža, očeta in dedka MARTINA LEMUTA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali poslednjo čast in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja ter G. D. Jevnica, društvu upokojencev, gospe Evi Kovic za izrečene besede ob slovesu, pevcem ter g. župniku Tonetu Dularju za obisk na domu in poslovilni obred. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali in pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Amalija, sinovi Marko, Zdravko, Peter, hči Martina in ostalo sorodstvo. Življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot; ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob nenadni smrti moža, očeta, starega očeta in tasta SILVESTRA MUZGA iz Litije se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče ter vsem, ko so nam ob tem težkem trenutku kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dekanu Masniku in župniku Zaplatarju za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi Delo, trud, trpljenje, tvoje je bilo življenje, ljubila si delo, ljubila si dom, zdaj pa brez tebe, je prazen naš dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete LJUDMILE JESENŠEK iz Vel. Kostrevnice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, ji darovali cvetje in sveče ter bili z nami v teh žalostnih trenutkih. Zahvljujemo se tudi pevcem, govorniku g. Jesensku, g. župniku za opravljen obred, trobentaču ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam. Žalujoči vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre MILKE ZORE rojene Kotar, iz Nove Gore se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Heleni za poslovilne besede ter pevcem KUD Gabrovka. Žalujoči: mož Mirko, sinova Jože in Mira z družino, hčerke Mari, Ivanka, Milka, Ani, Rezka in Tončka z družinami, brata, sestre ter ostalo sorodstvo. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, ki veže nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Mila Kačičeva ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, pradedek, brat, stric in tast FRANC KRANJC iz Kresnic št. 62 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in maše. Hvala njegovi gospodinji Tilki KOBAN za pomoč in nego. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Tonetu Dularju za tople besede, mašo in lep pogrebni obred, g. Milanu Petku za nošenje žare ter ostalim pogrebnikom; kresniškemu cerkvenemu moškemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi, g. Stanetu Pepelnaku za ganljive besede slovesa, g. Jožetu Setničarju za zaigrano Tišino in kresniškim gasilcem za pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi V življenju le delo in skrbi si poznala, zdaj pa od vsega truda si zaspala. Odšla si v svet, kjer ni bolečin, za teboj ostal je boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MATILDE MOČILAR roj. BOŽIČ iz Zagozda 13, Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku za opravljen obred, g. Mirku Vrtačniku za poslovilne besede ter Rdečemu križu Dole in Društvu upokojencev Dole za spremstvo. Žalujoči: sinovi Anton, Franc, Leopold in Mirko z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila mama, stara mama, prababica LJUDMILA KOTAR rojena Stempihar iz Male gobe 5, Dole -Sik. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, se je spominjate in ji prižigate svečke. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in brata MARTINA STRAŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga spremili na zadnji poti. Še posebej bi se zahvalili delovni organizaciji PLETILJA za poslovilne besede, Pevskemu zboru Polšnik za zapete pesmi, Rogistom ter Lovski družini Polšnik in vsem lovskim družinam za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sin Sebastijan in vsi njegovi Ne jokajte za menoj, le mirno k grobu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in tasta ANTONA ROZINA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju doma Tišje za pomoč in nego v njegovi hudi bolezni. Prisrčna hvala dr. Kolšku za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Janezu Zaletelu za lep pogrebni obred, pevcem iz Hotiča za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi Solze polzijo, besede obnemijo, za trenutek se je ustavil čas. Tako lepo je sprejeti življenje, a tako težko doumeti konec. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža, atija in ata MILANA ŠTRITOFA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja ter vso pomoč. Zahvaljujemo se njegovim nekdanjim sodelavcem, pevcem Lipe za zapete žalostinke in g. dekanu Masniku za poslovilne besede in lepo opravljen obred. Prisrčna hvala tudi osebju torokalnega oddelka Kliničnega centra in zdravnikom Zdravstvene postaje Litija za skrb v času njegove bolezni. žena Jožica, sin Matjaž ter sin Marko in hči Ema z družinama Pomlad bo na Tvoj vrt prišla in vprašala, kje si ti. Sedla bo na rosna tla in jokala, ker Te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega IGNACA ŽIBREDA z Velike Preske 3 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče in izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom za pomoč, govorniku za ganljive poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi _GLASILO OBČANOV, april 1996 SPORT IN REKREACIJA Društvo prijateljev mladine Šmartno je aktivno Društvo prijateljev mladine Šmartno pri Litiji je tudi za letošnje poletje pripravilo zanimive programe počitniških dejavnosti za mlade iz cele litijske občine med katerimi bosta med mladimi že poznana taborjenje in letovanje na morju prav gotovo pritegnila tudi vašo pozornost. TABORJENJE (predvidoma v Bohinju) bo organizirano v dveh terminih: prvi (od 29.06.1996 do 06.07.1996) bo namenjen predvsem srednješolcem, drugi (od 06.07.1996 do 13.07.1996) pa vsem šoloobveznim otrokom. V času 7-dnevnega bivanja pod šotori bodo udeleženci spoznali taborniške veščine (postavljanje šotorov, bivakiranje, orientacija,..), v okviru pohodnišlva bodo spoznavali kulturne in naravne znamenitosti okolice, telesno pripravljeni se bodo povzpeli tudi na nekatere bližnje vrhove. Organizirano bo tudi izredno priljubljeno čolnarjenje, kolesarjenje in kopanje, priučili in pomerili pa se bodo tudi v lokostrelskih veščinah. LETOVANJE NA MORJU smo pripravili v Savudriji, v času od 16.8.1996 do 23.8.1996. Na letovanje vabimo otroke in mladino, od malih šolarjev do srednješolcev. Za vse starostne skupine smo pripravili dodatne programe, ki jim bodo omogočili aktivno in koristno preživeti počitnice na morju. Od vodnih dejavnosti bo organizirana šola plavanja na več nivojih, začetni tečaj potapljanja, učenci višjih razredov osnovne šole in dijaki se bodo lahko preiskusili v jadranju na deski, potekal bo tečaj tenisa, morsko pa bosta obarvani tudi delavnica angleškega jezika in likovna delavnica. Organizacijo taborjenja vodi prof. Albert Pavli, letovanje na morju pa pripravlja prof. Simona Kovač, pri kateri lahko dobite še podrobnejše informacije. Oba sta iz OŠ Šmartno. Predsednik DPM Šmartno pri Litiji Željko Gorišek Lokostrelska sekcija SD Jevnica Lokostrelsko dvoransko prvenstvo je pri kraju in prav je, da pod zimsko sezono potegnemo črto in preletimo rezultate, ki smo jih dosegli. Izjemni so, včasih se, glede na možnosti in razmere v katerih delujemo, zdijo neverjetni. Toda pokali in medalje pričajo o dosežkih naših mladih tekmovalcev. Naj začnemo s prvenstvom v lokostrelstvu za osnovnošolski pokal, ki je bilo 16.12.1995 v osnovni šoli Miška Kranjca v Ljubljani. Domen Zupančič in Primož Klopčič sla v kategoriji 7. in 8. razred, eompaund osvojila prvo oz. drugo mesto, Bojan Rajšek drugo mesto v kategoriji 7. in 8. razred v olimpijskem slogu in Ljuba Rajšek drugo mesto v kategoriji do 6. razreda in-stiktivno - klasični lok. Omenjeni rezultati in zelo dobre uvrstitve: Domna Cerarja, Gašperja Godca in Jožeta Godca so ob seštevku točk zadostovali za osvojitev pr- venstva in pokala za Osnovno šolo Gradec Litija. Naslednji dan, 17.12.1995 je bila tekma za vse kategorije lokostrelcev in v kategoriji kadeti je zmagal Matej Rezek, ki je s svojimi rezultati opozoril vodstvo državne reprezentance in bil v reprezentanco tudi povabljen. Na isti tekmi je v kategoriji članic Maja Udovič osvojila dnigo mesto v olimpijskem slogu. Normo za mladinsko državno prvenstvo je doseglo kar sedem jevniš-kih lokostrelcev, vendar se zaradi bolezni dva nista mogla udeležiti prvenstva. Kljub odsotnosti Mateja Rezka, ki je bil potencialni prvak v svoji kategoriji in slogu, smo se domov vrnili z zlato medaljo, ki jo je osvojil Domen Cerar v kategoriji dečki - olimpijski slog ter tako postal slovenski prvak. Mladim tekmovalcem čestitamo in jim želimo tudi v novi tekmovalni sezoni vrhunskih rezultatov. Odbor lokostrelske sekcije Pričetek letne teniške sezone na Tenis parku AS Čeprav imamo koledarsko pomlad že kar nekaj časa, pa je bila zima letos trdovratnejša - ni in ni se hotela posloviti. Vendar, narava se ne da in zdaj je tu. Tudi vsi ljubitelji tenisa smo težko čakali, da se bomo Iz dvorane lahko preselili na zunanje terene. Dolga zima pa je povzročila kar nekaj preglavic lastnikom teniških igrišč in kar pošteno je bilo potrebo zavihati rokave, da so jih uspeli še pravočasno pripraviti. Na Tenis parku AS so letos dve zunanji igrišči obnovili (star tenisit so menjali z novim), že sredi lanske sezone je dobilo razsvetljavo tudi četrto igrišče, tako so letos pod razsvetljavo vsa štiri igrišča, v načrtu pa imajo tudi razširitev otroškega igrišča. Ena izmed novosti letos je tudi bogata ponudba teniške opreme DUNLOP po izredno ugodnih cenah. Tako vam nudijo športne torbice, majice, teniške žogice in pa zelo ugodno tudi loparje DUNLOP, tako za odrasle kot za najmlajše nadebudneže in to po ugodnih plačilnih pogojih. Za dobro počutje gostov je poskrbljeno na prijetni senčni terasi, kjer bodo tudi letos imeli bogato ponudbo različnih vrst sladoleda in sadnih kup. Na Tenis parku AS že sprejemajo rezervacije terminov za letno sezono. Cene so ostale iste kot lansko leto, opažajo pa, da se kar nekaj obiskovalcev raje odloči tudi poleti za dvorano, predvsem na podlagi vremenskih izkušenj preteklega leta. Vse informacije glede rezervacije ur, cen in plačilnih pogojev lahko dobite na Tenis parku AS vsak dan od 9. do 23. ure ali po tel. 883-169. Poleg tega vas vabijo, da se udeležite OTVORITVENEGA TENIŠKEGA TURNIRJA, ki bo v SOBOTO, 27. aprila, v moški in ženski konkurenci. Za najboljše so pripravili bogate nagrade, posebnost pa je žrebanje brezplačne letne karte med vsemi udeleženci turnirja. Prijave za turnir sprejemajo do petka 26. aprila do 21. ue zvečer, ko bo tudi žrebanje. 31. aprila pa vabijo vse na KRESO-VANJE pred Tenis parkom AS! Planinski tabor na Koroškem PD Litija bo v sodelovanju z osnovno šolo tudu letos organiziralo tradicionalni planinski tabor. Tabor bo potekal v dveh izmenah: - od 14. do 21. julija za učence od 2. do 6. razreda, (vabljeni tudi starši) in - od 21. Julija do 28. julija za učence 7. in 8. razreda osnovne šole, srednješolce in odrasle. V tem času se bomo povzpeli na bližnje vrhove (Peca, Raduha in Snežna jama, Olševa s Potočko zijalko), poslušali razna predavanja, se urili v planinskih spretnostih ter navajali bivanja v naravi. Za varnost otrok bodo skrbeli učitelji, mentorji, mladinski vodniki ter planinski vodniki, ki bodo prisotni ves čas bivanja pod šotori. Okvirna cena za tedensko bivanje v taboru s celodnevno oskrbo, turistično takso, prispevkom za taborni prostor, lokalne vožnje z avtobusom, vstopnino za bazen in spominsko majico je: učenci od 2. do 6. razreda 16.000,00 SIT, starejši učenci, mladinci in odrasli 18.000,00 SIT. Prijave sprejema tajništvo OŠ Litija, mentorica in vodja tabora Ana Mohar in PD Litija ob četrtkih od 16. do 18. ure. PD Litija 7. spomladanski pohod na GEOSS Tradicionalni spomladanski majski pohod na GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE (GEOSS) bo letos v soboto, 18. maja. Start pohoda bo kot običajno, izpred upravne zgradbe Predilnice LITIJA in sicer od 7.00 ure do 10.00 ure. Zmerne hoje je približno štiri ure. Kontrolni točki bosta na Strešnem vrhu - 523 m in na Slemšku - 677 m nadmorske višine. Pot bo primerno označena, vmes pa bo nekaj okrepčevalnic, kjer si boste lahko malo odpočili, na cilju pa bo odprto gostišče, kjer boste lahko tudi kaj pojedili in popili. Za povratek v LITIJO bo organizator poskrbel za avtobusni prevoz in sicer od 13.00 ure dalje. Vozovnice boste lahko kupili na STARTU pohoda. Štartnina bo znašala 150,00 SIT! Pohod bo ob vsakem vremenu. Ob prvem pohodu prejmejo udeleženci izkaznico, za tretji pohod bronasto značko, za peti pa srebrno. Organizator pričakuje, da se boste pohoda udeležili v čim večjem številu, saj bo pohod za vsakogar prijetna sprostitev in lep izlet v pomladansko zeleno naravo. E. H. Za nami je tekmovalna sezona v kegljanju, ki je Kegljaškemu klubu Litija prinesla obilo športnih uspehov in priznanj. Drugače kot v preteklih letih smo organizirali Odprto prvenstvo Litije že pred pričetkom tekmovalne sezone, kar se je izkazalo kot odlična poteza. Enajstega OP Litije se je udeležilo 188 tekmovalcev iz 23 klubov iz vse Slovenije, ki so na finalu 12 najboljših ob prazniku in 850-letnici Litije navdušili z vrhunskim kegljanjem. Z organizacijo Zasavskega finala moških in žensk ter malo kasneje Državnega prvenstva moških posamezno smo Litijani dokazali, tako po organizacijski kot tudi tekmovalni plati (finalista sta bila tudi Marjan JERIČ in Branka PLANINŠEK), našo uspešnost. Prav posebno mesto gre našim najmlajšim, ki pod strokovnim vodstvom Jeriča in Kralja kar nizajo najvišje uvrstitve v kategorijah dečkov, starosti od 9 do 15 let (naslov državnih prvakov in več drugih mest), kar potrjuje klubsko usmeritev, da bomo imeli v Litiji čez čas doma vzgojene vrhunske kegljače. Ob zaključku tekmovalne sezone lahko ugotovimo, da je KK Litija po tekmovalni plati presegel vsa pričakovanja. Moška ekipa, kije tekmovala v II. Slovenski kegljaški ligi je osvojila drugo mesto. Čeprav so osvojili enako število točk kot prvo-uvrščeni EHO Hrastnik, so zaradi slabše set razlike bili na koncu drugi. Lahko nam je le žal, da nismo izkoristili priložnosti, ki smo jo imeli, a izpustili. Zavedamo se, da je to le realen odraz vrednosti naših tekmovalnih zmožnosti. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so nam kakorkoli pomagali do naših uspehov (sponzorjem, ŠZ Litija, Občini Litija, zvestim navijačem in drugim) in obljubljamo, da bomo s svojo športno dejavnostjo še vnaprej uspešno predstavljali širšo litijsko skupnost. Milan Amon Najhitrejša Borišek in Peterlin Športno društvo Partizan iz Litije je po uspešno opravljenem občinskem prvenstvu na smučišču Marela za zaključek smučarske sezone pripravilo še veleslalom za pokal opel servis Mahkovic. Tokrat so se tekmovalci pomerili v idealnih tako snežnih kot vremenskih pogojih na smučišču Zelenica. Če je organizatorje presenetila že udeležba na občinskem prvenstvu, je tokratno število še toliko večje presenečenje. Prijavilo se je 67 tekmovalcev, nekaj še na startu, ki so se pomerili v 8 starostnih kategorijah. Vsi trije prvouvrščeni so prejeli medalje, najhitrejša v ženski in moški kategoriji pa sta prejela pokale sponzorja tekmovanja opel servisa Mahkovic iz Spodnjega Loga pri Litiji. V ženski kategoriji je v dveh vožnjah najboljši čas dosegla Natalija Borišek 68,33, medtem ko je bil pri moških v hudi konkurenci najboljši Janez Peterlin s časom 60,37. REZULTATI: Dekleta - osnovna šola: Romana Kotar 71,12; Sandra Kokal 72,62; Nina Prcač 74,91. Dečki - osnovna šola: Matic Repina 69,08; Žiga Gorše 75,59; Gregor Repina 75,74. Ženske nad 30 let: Jelka Kotar 78,84; Tatjana Vrhovec 84,02; Andreja Kokalj 85,11. Ženske do 30 let: Natalija Borišek 68,33; Natalija Vrhovec 68,37; Maruša Bokal 69,75. Veterani: Vlado Borišek 75,44. Člani: C (41 - 50): Lojzi Mahkovic 65,80; Martin Marolt 68,36; Tone Cirar 69,72. Člani B (31 - 40): Jernej Konjar 61,30; Matjaž Mirtič 61,42; Boris Bevc 67,63. Člani A (15 -30): Janez Peterlin 60,37; Aleš Pregelj 60,58; Sebastijan Vrhovec 61,82. Stane Kokalj Ples privablja in vzgaja Plesna skupina F iz OŠ Litija pod vodstvom gospe Mojce Intihar deluje že polnih osem let. V vsem tem času se je zvrstilo veliko uspešnih nastopov in tekmovanj. Tudi v tem šolskem letu so polno angažirani. Ob dnevu žena so s prijetno prireditvijo razveselili varovanke in varovance v Domu Tišje, ki so jih z navdušenjem sprejeli. Kot navijačice so aktivno vključene v šolsko košarkarko ligo, kjer so se uvrstile v polflnale. Ob tej priložnosti se PLESNA SKUPINA F iskreno zahvaljuje za denarno pomoč pri nabavi plesnih kostumov: LABA & LABA d.o.o., BISTRO V & R, Prodajalni GALA Litija, Restavraciji MONA LISA, Prodajalni JONA, Zlatarni SAFIR (Todorovič), Cvetličarni CIKLAMA, SADJE IN ZELENJAVA d.o.o. Begaj Mehdi, Prodajalni TIJA, Drogeriji ME-DEJA. Hvala tudi ga. Bernardi OMA-HEN za pomoč pri šivanju kostimov. Vodstvo šole g*.* mm** m AnJ^lIJMf Ustanoviteljica: Občina Litija Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik), Dajana Žabkar (lektoriranje). Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Zupančič Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Občina Litija Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. VABILO ŠD PRESAD iz Gabrovke, vabi vse ljubitelje rekreativnega teka, da se udeležijo 18. "Teka na Petelinjek", ki ga organizator prireja vsako leto v počastitev krajevnega praznika. Tek bo v soboto, 27. aprila 1996. Tekmovalci bodo tekli v naslednjih kategorijah: deklice, letnik 1985 in mlajše - 500 m, dečki, letnik 1985 in mlajši - 500 m, mlajša dekleta, letnik 1984 in 1983 -1 km, mlajši fantje, letnik 1984 in 1983 - 1 km, starejša dekleta, letnik 1982 in 1981 - 2 km, starejši fantje, letniki 1982 in 1981-2 km, članice, letnik 1980 - 1966 - 6,5 km, starejše članice, letnik 1965 in starejše -6,5 km, člani, letnik 1980-1966-11 km, starejši člani, letnik 1965- 1951 - 11 km, veterani, letnik 1950 in starejši -11 km Proga bo ista kot prejšna leta, poteka pa deloma po cesti (1,5 km), večji del pa po kolovoznih poteh. Po težavnosti sodi proga med lažje, saj na progi ni nobenega večjega vzpona. Tako, da je primerna predvsem širšemu krogu rekreativcev. Start teka bo za vse kategorije ob 10. uri. Prijave sprejema organizator na samem startu teka, prijavnina znaša 400 SIT, za mlajše kategorije (letnik 1981 in mlajši) je brezplačno. V primeru nepopolnih kategorij (manj kot šest tekmovalcev v eni kategoriji), si organizator pridržuje pravico, da kategorije združi. Informacije tel. (061) 871 041, g. Igor Medved. ŠD PRESAD