m Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na Šestih straneh lir 25; zaostale Številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna Ur 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi St. 6/11. nadstr. — tel. Štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi 3e dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE VI: DELO GLASILO BOHI NISTIČNE PARTIJK S. T. O. Zahtevamo takojšen razpis volitev po dosedanjem sistemile tske t.____________________________________ .ondo^BNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 170 lj zna' genii tovne. THST SOBOTA. 15. M ABC A 1052. CENA 20 LIK rjj Lahkodobé Trsh itolašisti so se lotili silno Ivaiežnega posla: popuiari-intetskušajo Titove predloge r z i"rešitev» tržaškega vpra-ij - •ia, da bi za naše ljudstvo oddali sprejemljivejši, ker ilajše sedaj vzbujajo le vsesplo-Od n sum, prezir in sovražnost. komi11 kako naj ne bi bilo tako, - 18 se vsi zavedajo, od kod so ;nlaurj»redlogi prišli in zakaj so .aroje^i? Že sam vir teh prediv mora vzbuditi upravi-C Kivisum S'ede ciljev, ki jih ti-Mann^istj z njimi zasledujejo, rt mko naj bi bilo drugače, ko -rfrolc Btotašisti skozi osem let •šali uporabljati tržaško željfašanje za svoje provoka-pove!$ke namene na škodo enot-svatD osvobodilne fronte antifa-!°v najprej, kot anglo-ame-\ imperialistom dobro- Ondie* Povod za nadaljevanje 21. 'svetovne vojne proti ZSSR agan^ osvoboditvi, kot sredstvo duet onemogočanje sporazuma lina zaostritev «živčne vojne» ’arWi ZSSR oo sklenitvi miro-ail rir Pogodbe z Italijo, in v ni pl* Poslednjem času kot oro-želj» za kravjo kupčijo, ki naj razgl om°gočila zbližanie z De LisztiSPerijevo vlado v duhu antskih vojnih priprav, ^ako naj naše ljudstvo ver-Titovim predlogom, ko H^ffTito zavestno in zlonamerno |jg pravil vse, da bi onemogo-uveljavljenje mirovne po-lt)e z Italijo in ustanovitev i ro,U’ ko 50 trobila titofašisti-tegof vlade brez prestanka vo-abre» gonjo proti STO in ga 'rausš ia ,,nestvor» kot italijan-3 I01 šovinistična glasila? Katam naj prebivalstvo STO .taluiTjaine Titu in njegovim 5.15. idlogom, ko si je, ne da bi rašal za mnenje prebivalcev3, Požrl cono B in nada-’rebč e z enostranskimi in ile-30; pimi ukrepi za uradno ob njučitev te cone v jugoslo-Uski politični, gospodarski skup! s°cialni sistem? Kako naj SkolPredlogi predstavljajo nekaj ìstoitinvnega za nas- k0 EO bi,i rdel®v*jeni po poti tajne diplopie, ne da bi zanje vedelo rausiLško ljudstvo, ki je za vsa i rrrašanja, ki se tičejo njego-SkolKa Ozemlja, najbolj zainte-, J'fano-z skupv ljetu °da vsebina Titovih pred-pl1.1 lov je še poučnejša za naše u ob, IVa*stvo. Tito predlaga De -rRNetienju’ naj se vprašanje Skoli 1 guvernerjem, ki naj drnj a ’zmenoma za dobo treh e C: luienovBij italijanska in javnSosiovanska vlada in naj bi ,| Balijan oz. Jugoslovan. ™ienS guvernerja naj bi se uovai tudi njegov namest-o v$ - ki naj- bi bj] Jugoslovan, vali j bil guverner Italijan in atn°- Drugi predlog pa se itto aS*l: naJ obe vladi spora-UH, n° imenujeta neviralne-on^ gUvernerja, ki naj bi imel **rb°ji strani dva podguver-,ns. italijanske in jugoslo-ki šri 6 nurodnosti. Podguver-s4ta na3 Bi imela pravico do U ^sni81e<*e na *0, da B predlo-' -bi*.um,0?1 ne omenjajo umika ,rj lta,acilskih čet ki bi najbrže 10 (dal- na STO in bi 5e torei , h.Jevalo sedanje stanje, ali a lAizi'i Se, cel° k sedanjim pri-a P^ite e še italijanske čete, je i ja £ n manever, ki že od da-P° anglo-ameriški __viji'8' Ti predlogi hočejo na alf anglo-ameriških impe-45*To nC Trsta, marveč vse 165'a »jem pasperilu. ki nai 6i *aj bj gospodaril tri leta in ''haskij tem času delal s 1 Slovenci to, kar de- la s Slovenci v Italiji. Po teh treh letih naj bi zagospodaril Tito, ki je že preko «Primorskega» obljubil, da bo «likvidiral» vse komuniste in demokrate in tepel Italijane tako kot jih tepe v coni B, po Istri in na Reki. Ce bi se to moralo zgoditi, bi prav gotovo na STO ostale okupacijske čete, guverner in podgu-verner. Svobodnih prebivalcev pa ne bi bilo, ker bi se kar čez noč morali preseliti v koncentracijska taborišča, ki bi rasla kot gobe po dežju. De Gasperi bi prav gotovo sprejel te predloge, če ne bi imel volitev pred durmi. Zato pa je poglavitne in življenjske važnosti, da prebivalstvo STO odkloni Titove predloge kot kršitev mirovne pogodbe, kot nevarnost za mir v Evropi in nevarnost za naš obstoj. KAREL SISKOVIC SOVJETSKI PREDLOG ZA NEMŠKO MIROVNO POGODBO Nemčija naj poslane enolna demokratična in miroljubna Zagotoviti je treba nemoten gospodarski razvoj ter izvajanje demokratičnih svoboščin - Imeti bi smela vojsko za obrambo države, ne bi pa smela vstopiti v noben napadalni pakt, niti vzdrževati vojaških, pomorskih in zračnih baz na svojem ozemlju Angležinje za mir LONDON — Delegatke, ki predstavljajo nad 400.000 angleških žena, so osnovale na nedeljskem zborovanju v Londonu množično žensko gibanje, kateremu bo borba za mir glavni namen. Sovjetska zveza je ta teden dala nov dokaz svoje dosledne miroljubne politike, katere namen je, da pride do ureditve vseh spornih mednarodnih vprašanj ter da vsi narodi zopet zažive pravo življenje brez strahu pred novo vojno. V ponedeljek je namreč namestnik zunanjega ministra ZSSR Andrej Gromiko izročil veleposlanikom ZDA. Velike Britanije in Francije noto, v kateri vabi sovjetska vlada zahodne velesile, da bi skupno pripravili mirovno pogodbo z Nemčijo. Pogodba bi morala biti izdelana ob sodelovanju Nemčije, ki naj bi jo predstavljala enotna vlada. V predlogu ZSSR so našteta glavna načela, na katerih naj bi slonela ta pogodba. Pri njeni izdelavi bi morale sodelovati Odbor miru proli Titovim predlogom “Vsakdo se mora naučiti u metnostž ubijanj a „ To je izjavil rektor ameriške univerze Predavanja v vsej coni proti Titovim predlogom in uporabi bacilov v Koreji Izvršni odbor miru za STO se je sestal v torek, da bi preučil, kakšen odmev sta imela v Trstu Titov predlog za dva guvernerja ter uporaba bacilov kuge in kolere na Koreji po Američanih. V posebni resoluciji je Odbor ožigosal Titov predlog, ki mu je namen nadaljevati vojaško okupacijo Svobodnega ozemlja. Vsi prisotni so ugotovili, da bi anglo-ameriške in jugoslovanske čete še nadalje ostale na dosedanjih okupacijskih področjih, kar bi potrdil dogovor med Rimom in Beogradom. To bi po vsej verjetnosti dovedlo do vključitve tudi italijanskih in jugoslovanskih čet na Ozemlje, da bi tako ojačili obstoječi militaristični sistem pri nas. Takšna rešitev, ki je tudi proti mirovni pogodbi, bi dokončno preprečila vsako možnost gospodarske obnove našega Ozemlja; kajti v vojaških bazah nima nihče interesa razvijati industrije Kar pa se tiče uporabe bacilov kuge in kolere v Koreji, s strani ameriških komand, je Odbor preučil zadevo ter poudaril, da so v ZDA že pred časom uradne osebnosti in časopisi zagovarjali potrebo u-porabljanja bakterij teh strahovitih nalezljivih bolezni v Koreji. Tako je na pr. prof. Nance, rektor univerze v Tempi (Florida - ZDA) že pred časom javno izjavil: «Vsakdo se mora naučiti umetnosti ubijanja. Jaz ne mislim, da bi se morala vojna omejiti le na uporabo armad, letal ih vojnih ladij. Jaz odobravam bakteriološko vojno, uporabo duš-ljivih plinov, atomske in vodikove bombe. Jaz se prav gotovo ne bom zavzel za zaščito bolnišnic, cerkev, šol in civilnega prebivalstva.» 18. februarja pa je ameriški general E. F. Bullene. vodja kemične službe vojske Združenih držav, izjavil: «Plin ni samo dobro psihološko orožje, marveč sta njegov učinek in ekonomija pove- čana zaradi dejstva, da v nasprotju z eksplozivnimi bombami ne uničuje materialnih dobrin, temveč samo človeška življenja.» Odbor miru je naslovil na OZN odločen protest proti tem barbarstvom ter je istočasno protestiral tudi proti Titovemu načrtu Končno je Odbor sklenil, da bodo odbori miru o teh nad vse perečih vprašanjih priredili po vseh krajih sestanke Tako je bilo predavanje o «Bakteriološki vojni in nevarnostih za Trst» v petek, 14. t m. v PODLONJERJU, kjer je govoril tov. Gerlanc; v torek, 18. marca bo pri MAGDALENI, govori tov. Franza; v torek 25. marca pri SV. ALOJZU, govornik bo določen naknadno. Sovjetska zveza, Združene države, Velika Britanija. Francija, Poljska, Češkoslovaška, Holandska, Belgija in druge države, ki so bile v vojni z Nemčijo. Doslej razdeljena država se mora zopet združiti v enotno ter ji dati možnost, da se razvije kot neodvisna, demokratična in miroljubna država. Vse oborožene sile okupacijskih držav se morajo umakniti v teku enega leta po sklenitvi mirovne pogodbe ter se ukinjajo vse vojaške baze na nemškem ozemlju. Nemškemu narodu morajo biti zagotovljene demokratične svoboščine; vsi državljani ne glede na raso, jezik, vero in spol morajo biti deležni človeških pravic ter osnovnih svoboščin, med njimi svobode besede, tiska, vere, prepričanja in združevanja. Strankam in organizacijam se mora omogočiti svobodno delovanje in javno udejstvovanje. Pač pa se ne sme dovoliti obstoja organizacijam, ki so sovražne demokraciji in stvari miru. Vsem bivšim pripadnikom nemške vojske všle-vši generale in oficirje, ter bivšim nacistom, razen onih, ki prestajajo prisojeno kazen, naj se priznajo državljanske in politične pravice kot vsem ostalim državljanom, da bi mogli sodelovati pri obnovi miroljubne in demokratične Nemčije. Nemčija se mora obvezati, da ne bo vstopila v nobeno vojaško zvezo ali zavezništvo, ki bi bila naperjena proti kateri koli državi, ki je bila v vojni z Nemčijo. Meje bodoče enotne Nemčije bodo one, ki so bile določene na konferenci v Potsdamu. Nobene omejitev kakršne koli vrste ne sme biti naložena Nemčiji v pogledu mirnodobskega gospodarstva, ki naj služi dvigu blaginje nemškega naroda. Prav tako ne bo naložena omejitev glede trgovanja z drugimi državami, glede plovbe in dostopa na svetovna tržišča. Nemčija bo smela imeti državne oborožene sile (uho-zemske, pomorske zračne), ki so potrebne za obrambo dr- žave. Smela bo izdelovati vojaško opremo in orožje, katerih količina in vrsta pa ne bo smela presegati v mirovni pogodbi določenih potreb. Države, ki bodo sklenile mi ravno pogodbo z Nemčijo, bodo podprle njeno prošnjo za sprejem v Organizacijo združenih narodov. Ta dalekosežni sovjetski predlog, s katerim bi -bilo mogoče urediti eno najtežjih mednarodnih spornih vprašanj v korist miru in vseh narodov Evrope, je naietei po vsem sve. tu na največji odmev. Posebno velja to za Nemčijo, tako Vzhodno kot Zahodno, kjer je ljudstvo brez razlike strankarske pripadnosti navdušeno pozdravilo ta korak ZSSR. V njem vidijo edino stvarno mož- nost. da končno pride do sklenitve mirovne pogodbe pod pogoji, častnimi za nemški narod in sprejemljivimi od ostalih držav. Na tisoče resolucij, brzojavk, pisem prihaja vladi v Bonnu od vseh strani, iz vasi. mest, tovarn; vse te poslanice pozivajo nemško vlado, naj podpre te nove sovjetske predloge. ki bodo omogočili ponovno zedinjenje Nemčije ter pričetek novega življenja za ves nemški narod. Toda tudi v političnih krogih Zahodne Nemčije vidijo v lem predlogu dobro podlago za rešitev nemškega vprašanja. V parlamentu v Bonnu je mnogo poslan cev (po nekaterih vesteh celo večina), ki bi hoteli, da pride o sovjetski ponudbi do razpravljanja v parlamento. ZVU naj odpravi vse omejih/e napram slovenskemu šolstvu Delegacijo SHPZ je obrazložila vse težnje Slovencev v pogledu naših šol polkovniku Marshallu, kateri je obljubil svoje zanimanje m pomoč Dne 13. t. m. so se zglasili j>n g. polk. Marshallu v imenu SHPZ tov. Bidovec Morana, Jelka C»Yr-bec in obč. svetovalec Justo Košuta, ki so mu predložili spomenico o slovenski šoli na našem. Ozemlju (katero objavljamo nu 3. strani) ter iznesli važnejša vprašanja, ki nas še prav posebej zanimajo. Kot prve točke so sc dotaknili vprašanja zakonodaje slovenskega šolstva, ki naj bo v vsem izenačena italijanski ter naj se od strani VU odpravijo vse kršitve, ki spravljajo slovensko šolo v podrejen položaj. Ko sc kot primer iznesli odredbo VU, na podlagi katere se lahko otvo-ri slovenska šola edino v primeru, če je 25 otrok, jim je polkovnik Marshall odgovoril, da je marsikje v letošnjem letu manj kot toliko otrok. Vprašal je celo, naj mu navedejo primere, kjer so italijanske šolske oblasti otvo-rile šolo, čeprav je bilo manj kot 25 otrok. Ko so mu navedli primer na Proseku, v Sv. Križu in v Nabrežini ter poudarili, dJ pa v Kolombanu, kljub temu da je. bilo vpisanih 28 otrok, ii pri- šlo do otvoritve nove slovenske šole, je polk. Marshall priznal, da to odgovarja resnici. Nadalje so postavili vprašanj? stalne namestitve slovenskih učiteljev in profesorjev ter poudarili, da se tudi pri tem vrši krivica našim učiteljem, ker dokončno odloča o njihovi namestitvi FSS, dočim to za italijanske učitelje ne velja. G. polkovnik jim je nato odgovoril, da smatrajo vojaške oblasti slovenske šolnike kot svoje uradnike ter da so kot taki podvrženi kontroli od strani tajne policije. Tovariši so temu ugovarjali, češ da se s tem spravlja celotna šola v negoro-vost, ker nimajo učitelji nobene garancije od strani oblasti, da bodo lahko delj časa poučevali na neki šoli ali v razredu, ter se ne morejo popolnoma posvetiti vzgoji otrok. Na drugi strani pa tudi slovenski starši vidijo v tem nestalnost slovenske šole ter zato nekateri rajši vpisujejo svoje otroke v italijanske, s čimer nujno pada število vpisanih otrok. G. Marshall jim je na to odgovoril, da je VU le prehodna oblast OKUPACIJSKA V.U. GROHO KRŠILA NAJOSNOVNEJŠE ČLOVEČANSKE PRAVICE Vsa tržaška javnost se zgraža nadlzgonom Ca tton ar j e ve družine Delavci srednjih in velikih industrijskih podjetij v Trstu so stavkali v znak protesta - Od vseh strani prihajajo ogorčeni protesti - Predsedniki cone je prepovedal kritizirati VU Vsem je že znano, da je -okupacijska VU nasilno izgnala iz STO ženo in hčerki tržaškega rojaka in znanega sindikalista tov, Cattonarja, ki se je po dolgih letih preteklo jesen ponovno vrnil v svoje rodno mesto. Vest o izgonu in o nasilni ločitvi družini je silno vznemirila vso demokratično javnost, ki s tem dejanju vidi obnovljene rasistične metode, katerih so se radi posluževali mogotci iz polpretekle dobe. Izgon družine tov. Cattonarja pomeni grobo kršitev človečanskih pravic, katere tako opevajo zlasti na zapadu. Zaman so bile vse intervencije, zaman vse zahteve, naj se ven. dar pojasni, kaj je pravzaprav vzrok, da je prišlo do izgona in do tako grobega ravnanja, kakršno se uporablja kvečjemu le za kriminalce. Se več: predsednik cone Palutan je celo prepovedal kritizirati VU zaradi -omenjenega ukrepa. Prepovedal je širjenje lepaka, ki ga je hotela izdati Demokratična solidarnost. Pa ne samo Palutan, tudi drugi takoimenovani «italianissimi» krogi več ali manj odkrito odobravajo rasistični u-krep okupacijske oblasti. O zadržanju župana Bartolija in šovinističnih občinskih svetovalcev v Trstu pišemo na drugem mestu. Tudi šovinistični tisk vneto zagovarja rasistični ukrep. «Točno informirani» «Giornale di Trieste» je celo objavil vrsto lažnih podatkov o življenju in delovanju tov. Cattona- KLJUB POLITIČNIM ŠPEKULACIJAM TITOVCEV JE ENOTNA AKCIJA DOBRO USPELA Velik del Tržačanov je prispeval za prizadete po snežnih plazovih v Sloveniji Enotni odbor dolinske občine je nabral nad 134.000 lir - Prebivalci Boršta so prispevali 52.000 lir - V repentabrski občini so v enotni, od tov. Lazarja predlagani akciji nabrali 105.990 lir Akcija za nabiranje prispevkov za prebivalstvo Tolminske in Beneške Slovenije, ki je bilo teiko prizadeto po snežnih plazovih, gre proti koncu. Najširše slovenske in italijanske množice so razumele potrebo ter so se odzvale pozivu, ki ga je izdala KP STU. Seveda se akciji niso odzvali italijanski šovinisti, niti tržaški župan, niti takoimenovane «italianissime» stranke, od katerih se nekatere ponašajo, da so «prežete po krščanski ljubezni do bližnjega». Titovci pa so poskušali na račun težke nesreče, ki se je zrušila na trpeče ljudstvo Tolminske in Slovenske Benečije, uganjati svoje podle politične špekulacije. Njim niso bile po \ v načrtu titovski avanturisti. volji enotne abiralne akcije pod okriljem občinskih uprav, dasi je prav te enotne akcije ljudstvo toplo pozdravilo Povsod, kjer so le mogli so rovarili proti njim. Nabiralna akcija se ponekod še vedno nadaljuje, zato bomo o njih poteku poročali tudi v nadaljnjih številkah našega Usta. Akcija, ki jo je organizirala dolinska občinska uprava sporazumno s predstavniki vseh treh političnih skupin je rodila lepe sadove. Doslej je nabranih nad 134.000 lir. Najbolje se je izkazal Boršt, kjer je bilo nabranih 52.000 lir. Naši svetovalci so preprečili razbijaštvo, ki so ga imeli Z ZASEDANJA CENTRALNEGA KOMITEJA K.P. S.T.O. Razkrinkajmo lažne “indipendentiste,, ki zagovarjajo Titov sleparski predlog Prejšnji teden je zasedal Centralni komite KP STO in sicer v četrtek pod predsedstvom tov. Grusovina ter se je nadaljeval v soboto pod predsedstvom tov. Hrevatina. Generalni sekretar tovariš Vi-dali je v svojem poaročilu prikazal politični razvoj na STO ter naznačil naloge, ki čakajo v tem položaju komuniste. Poudaril je povečano nevarnost vojne v zvezi s politiko an-glo - ameriškega imperializma na mednarodni pozornici. V podporo te imperialistične politike je tudi Tito iznesel svoj novi predlog. Spričo tega stanja je prva naloga vseh komunistov borba za mir in krepitev mirovnega gibanja. 'Sledila je obsežna diskusija o političnem položaju ter o nalogah Partije v sedanjem trenutku. Centralni komite je odobril stališče, ki ga je zavzel Izvršni komite do Titovega predloga kot protisovjetskega manevra v službi atlantskih vojnih načrtov. Posebno je bila poudarjena nujnost, da se ta nova titofašistična spletka v škodo tržaškega ljudstva raz-krika pred vsem prebivalstvom. Obenem s titovci je treba razkrinkati tudi takozvane «indipendentiste» ter slovenske nacionaliste vseh struj, ki danes odkrito podpirajo sleparski predlog, prikazujoč ga kot «rešitev» tržaškega vprašanja. Pod videzom «"Svobodnega o-zemlja», ki pa nima nič skupnega z določili mirovne pogodbe, bi ostale pri nas še nadalje tuje čete, katerim bi se pridružile, po vsej verjetnosti, še italijanske. Nadalje je Centralni komite odobril delovanje Izvršnega komiteja v prilog prebivalstvu cone B. Sprejeto je bilo vabilo Partije ostalim političnim stranKam in gibanjem na skupno akcijo v obrambo življenja in svobode nesrečnega prebivalstva cone B. ■Glede občinskih volitev je CK ponovil svojo zahtevo, naj se izvedejo v najkrajšem času in po dosedanjem sistemu. Odlaganje volitev je. najboljši dokaz kršitve demokratičnih svoboščin s strani okupacijskih oblasti, ki je doseglo višek v nečuvenem ukrepu proti ženi in hčerkama tov. Cattonarja. Borba za razpis upravnih volitev je ena izmed najvažnejših nalog Partije. Posebno važnost pa je treba posvečati akciji za enotnost delavskega razreda na vseh poljih, zlasti na sindikalnem • OK je sprejel tudi protest proti smrtni obsodbi 8 grških rodoljubov. Delavci tovarne strojev Sv. Andreja so prispevali 22.939 lir. Prebivalci Sv. Križa so dali naslednje prispevke: Košuta Zofija 200 lir, Tretjak Martin 100, Tretjak Bruna 100, Sedmak Gabrijela 100, , Pahor Frančiška 100, Tretjak Ivan 300, Cijan Viko 100, Bogateč Neta 100, 200, Sirk David 200, Sedmak Viktor 200, Di Lenardo Ivanka 200, Maganja Kristina 100, VMoni Viktor 300, Košuta Slava 200, Bavčer Marina 100, Sulčič Judita 100, Košuta Viktorija 150, Tretjak Justina 100, Cibic Antonija 200, Tence Just 100, Košuta-Ma-ganja Amalija 500, Sirk Bogomir 200, Košuta Karla 150, Urahonja Urša 300, Laharnar Rihard 200, Sirk Josip 100, Maganja Anton 200, Kenda Franc 100, Bogateč Ivan 80, Bogateč Mimi 100, Judri Dora 100, Žerjal Marijo 100, Tence Marijo 200, Košuta Justa 200, Maganja Marica 200, Košuta Danica 200, Sedmak Slava 100, Stefančič Cvetko 150, Semec Justa 100, Di Lenardo Jolanda 200, Sedmak Gabrijela in Alojz 10, Sedmak Angela 50, Košuta Jožefa 50, Bogateč Francka 250, Bogateč Silva 200, Sedmak Ivanka 150, družina Genttlli 300, Sirk Jožefa 100, Košuta Francka 100, Košuta Vera 100, Semec Mira 100, Sulčič Ida 150, Tretjak Olga 150, Stejančič Albina 100, Žerjal Marcela 150, Štolfa Jožefa 200, Sulčič Slava in Josip 400, Košuta Frančiška 100, Tence Nina 500, Košuta Marija 100, Sedmak Gizela 300, Sulčič Ciza 150, Košuta Viktorija 100, Ušaj Marija 500, Doljak Marica 150, Pače Anton 100, Veroni Lidija 150, Sedmak Marija 50, Kaneloni Laura 100, Stegoušek Danila 100, Bužeti Viktorija 100, Bovo Danica 300, Husu Nela 100, Sedmak Verona 200, Košuta Kristjan 100, Gessi Olga 200, Sosič Ivana 50, Sedmak Rihard 300, Sedmak Ferdinand 50, Kocjančič Ana 150, Delorenci Cilka 1.000, Stok Pepino 200, Stegoušek Ivana 100, Švab Karel 100, Tence Cilka 200, Košuta Jožef 350, Verginella Francka 100, Žerjal Anica 300, Sulčič Iva 100, Bužeti Roža 200, družina De Lorenzi 500, Švab A. 100, Sedmak Slava 100, Sedmak Pina 150, Sulčič Frančiška 100, Švab Zora 250, Guštin Marija 300, Košuta Justina 200, Devetak Josipina 100, Verginella Mirko 200, Sulčič Lidija 100, Tence Kristjan 400, Irma 150, Maganja Justina 200, Sulčič Marija 100, Tence Ivanka 100, Košuta Vijola 200, Košuta Štefanija 100, Švab Marija 100, Sedmak Rudolf 300, Bizin Marija 200, Furlan Josip 100, Tretjak Lucija 600, Fabris Valentin 100. Skupno 21.430 lir. Poleg tega je bilo v Križu nabranih 30 kosov oblačila. O nadaljnjih prispevkih poročamo na 3. strani, ostale prispevke pa bomo objavili prihodnjič. rja. Trdil je celo. da je tov. Gattonar zapustil naše mesto, ko je bil star 16 let ter da ga ni zapustil zaradi fašizma. Na te izmišljotine mu je odgovorila «Unità», ki je podčrtala tudi dejstvo, da je bil tov. Gattonar dvakrat v zaporu za časa fašizma, da je bil enkrat pretepen od škvadristov ter da je zapustil svoje rodno mesto leta 1924. Kot je znano je bil tov. Gattonar aktiven sindikalist v ZDA. Kot tak je bil nezaželen od tamkajšnje vladajoče klike in zato tudi izgnan iz države. Njegova žena je hčerka Israela Amterja, enega izmed glavnih voditeljev KP ZDA, ki je, čeravno 70-leten, že dolgo v zaporu, kjer čaka na proces. Ker VU ni preklicala svojega ukrepa, je Zveza BS v ponedeljek proglasila četrturno protestno stavko delavcev velikih in srednjih industrijskih podjetij. Poleg delavcev, včlanjenih v ES, je stavkalo tudi mnogo članov DZ. Medtem pa od vseh strani prihajajo ogorčeni protesti zaradi krivičnega izgona. Naj omenimo le nekatere. Proteste so poslali: Odbor ES pri ACE-GAT, tovarniški odbor ES v Mediano in ladjedelnice Sv. Roka, sekcija KP na Pončani, Glavna sveta sindikata italijanskih železničarjev in poste-legrafonistov, Zveza DZ iz sekcije Mitnica, komunisti sek cije Sv. Jakoba; Zveza demokratičnih žena v Barkovljah, prebivalci Podlonjerja in Sv. Ivana, celica KP STO v Sale-žu, katere protest je podpisalo 74 vaščanov in dr. Tov. Neli Amter Cattonarje-vi je iz Benetk poslala gen. Wintertonu odprto pismo, v katerem med drugim vprašuje, kak zločin sta zagrešili njeni hčerki, ena stara 7 in druga 15 let ter zakaj so ju na tako nesramen način vrgli preko meje? Nadalje v pismu vprašuje, naj vendar objasni vzro- ke, ki so dovedli do nasilnega izgona. Tudi ameriški konzulat v Benetkah, kjer se sedaj nahaja tov.Nell je surovo in brezobzirno ravnal z izgnanko. Na ukaz iz Washingtona, tako je namreč on dejal, ji je odvzel potni list, s čemer ji praktično hoče onemogočiti bivanje tudi v Italiji. COMO ■— Na procesu, ki je vzbudil med italijansko aristokracijo veliko zanimanja, je bila grofica Pia Bellentani, ki je ubila svojega ljubimca, obsojena na 10 let zapora (od teh 3 odpuščena), ter na 3 leta prisilnega zdravljenja po prestani kazni ter na povrnitev škode in stroškov. ter da si kot taka ne more prevzeti odgovornosti za bodočnost ter ne more dati slovenskim šolnikom liste v zakonu določene stalnosti, ki jo ima italijanska šola. Ko so mu tovariši tudi na to ugovarjali ter poudarili, da bi morale višje šolske oblast' predvsem zagotovili slovenski soli organičen načrt, na podlagi katerega bi se zagotovila slovenski šoli ona stalnost, ki ji po vseh pravicah pripada, je g. Marshall poudaril, da je to v teh pogojih nemogoče, ker zaredi s alnega padanja vpisanih otrok, kot posledice vojnih let. ni mogoče določiti stalnega števila učiteljev. Ko so mu na to tovariš odvrnili, češ da to ne moie b'ti i'govor za stalno namestitev ter da bi bilo treba v teh možnostih, ki jih imamo, najti primeren način, da se kljub temu zagotovi stalnost vsaj tistim učiteljem, ki imajo vse pogoje, je g. polk. obljubil, da bodo to vprašanje v prihodnjem šolskem letu skušali na primeren način urediti. Nato so tovariši iznesli primer pokoj-r \ga škedenjskega učitelja Mi-k’avtiča, ki je bil stalen učitelj i ! katerega je fašistična uprava odpustila iz službe, na kar ga je VU po letu 1945 ponovno nastavila: sedaj bo njegova dru- žina prejela namesto pokojnine po njegovi smrti le toliko bil vpisan v njihov «albo speči s bo za ta primer še prav posebej zanimal. Ko je tov. Morana postavila vprašanje, ali bi vplivala na sistemizacijo slovenskega učiteljstva na Tržaškem pravično ure-j:na zakonodaja na Goriškem, ki bi jo moral potrditi in sprejeti i alijanski parlament glede slovenskega šolstva, ji je g. Marshall potrdil, da bi to nedvomno imelo tudi za slovenske šolnike, p i nas ugodne posledice. Delegaciji SHPZ je polk. Mar shall ponovno obljubil, da bo po svojih močeh skušal urediti vprašanje slovenskega šolstva v splošno korist. Proračun ZSSR MOSKVA Na zasedanju Vrhovnega sovjeta je minister Zverev predložil proračun, ki predvideva 508,800 milijonov rubljev dohodkov ter 476.900 milijonov rubljev izdatkov. Nad 76“'o proračuna je name-n'enega razvoju gospodarstva, ljudski vzgoji, kulturi in so-ealnemu skrbstvu. Za državno obrambo je namenjenih 23.9% DIVJE STRELJANJE na glavnem trgu v Miljah Angleški vojaki so sredi mesta uprizorili «hajko na partizane» - Splošno zgražanje in protesti Miroljubne prebivalce Milj je v sredo dopoldne na vsem lepem presenetilo silovito streljanje, ki je prihajalo z glavnega trga. Nazumljivo, da je odmev strelov vzbudil med vsemi ljudmi nemalo presenečenje, pri nekaterih celo strah, kaj se dogaja. Toda kmaiu so se vsi poučili, da imajo angleški vojaki zopet manevre in — za spremembo -— zakaj ne enkrat tudi v mestnem središču? Pri teh manevrih je iz-gledalo, da gre ponovno za «akcije proti partizanom», ki so okupacijski vojski še posebno pri srcu. «Partizani» so bili odeti v posebne «uniforme» z eksotičnimi klobuki, kakršne menda nosijo kje v Maleziji ali v kakšni drugi angleški koloniji. Nasproti njim pa «kolonialna vojska», ki je — kajpak — v svoji akciji proti «partizanom» v celoti «uspela». Ta čuden manever sredi mir- nega mesteca je vzbudil med vsem prebivalstvom razumljivo ogorčenje; upravičeno se ljudje sprašujejo, kaj naj pomeni streljanje — čeprav z maneverskimi naboji —- sredi mestnih ulic. Kaj naj bo to morda uvod v bližnje volitve ali pa priprava na «Svobodno» ozemlje, kakršnega je predlagal Tito, v katerem naj bi ostale vse dosedanje čete in ki naj bi postalo stalna baza atlantskih armad? Menda bi se mogli vojaki vežbati tudi na nenaseljenih področjih, če že mislijo, da brez vojnih vežb ne gre. Proti tem manevrom je milj-ski odbor miru postal na ZVU protestno resolucijo. RIM — Po ameriškem nalogu je poleg drugih satelitskih vlad tudi italijanska vlada prepovedala gibanje sovjetskim diplomatom izven ozkega predela okrog precstolnice. SKUPEN PLES G. J. Agneletto je 1. t. m. v imenu vodstva SDZ napisal v «Demokraciji» uvodnik, s katerim je zaploskal znanemu Titovemu predlogu o «rešitvi» tržaškega vprašanja in tako izpolni! verigo «fronte», ki jo titovci skušajo ostvariti iz indipenden-tističnih in slovenskih nacionalističnih struj. Najprej so morali po direktnem ukazu «Primorskega» kloniti indipendentisti Sporerja, nato se je oglasil g. Agneletto, za njim pa je kot slavček zapel odv Stocca, ki je znan po svoji simpatiji do anglo-ameriških okupatorjev. G. Agneletto je dejal, da se je «Tito vendar po dolgem kolebanju prepričal», da je treba uveljaviti mirovno pogodbo, da je «pripravljen izprazniti celo cono B» da so njegovi predlogi glede skupne italijansko-jugo-slovanske uprave STO «nerealni», a da mu «veruje» da bo to zadevico pustil v nemar in «zahteval, naj se udejstvi in izgradi STO». G. Agneletta poznamo in zato vemo, da ni naiven v političnih zadevah in da mu zato ne moremo svetovati, naj pusti pri miru politiko in naj se rajši bavi z odvetniškimi posli. G. Agneletto ve, kaj je politika in zato prav gotovo razume, da Titovi predlogi ne pomenijo, da beograjska vlada hoče STO in da je napravila kak korak naprej v svojem protitržaškem prizadevanju. Prepričani smo, da g. Agneletto razume, da Titovi predlogi pomenijo baš obratno in da so le nov manever proti STO. Zato pa bi radi zvedeli od g. Agneletta, zakaj ploska Titovim predlogom, ko ve da niso iskreni. Ali morda zahteva borba za «protikomunistično demokracijo», da SDZ sklene zavezništvo s titovskim fašizmom, ki naj igra avantgardno in vodilno vlogo v tržaški takozvani indi-pendentistični fronti? Vendarle smo mislili, da so voditelji SDZ doslednejši v svoji borbi proti titovstvu. TITOVSKE CVETKE G. D. H. (titofašisti se pač boje podpisati svoje «umotvore» s polnim imenom, ker jih je sram pred ljudstvom) v «Primorskem» v zvezi s Titovimi predlogi za «rešitev» tržaškega vprašanja: «... odločilno je, kdo predlaga in zakaj predlaga». Prav ima. Naši ljudje vedo, da je predloge stavil Tito in da že zato koristijo njihovim sovražnikom. Zato pa jih odbijajo. * * * Isti gospod: Vztrajanje Moskve na imenovanju guvernerja ima danes izrazito protijugoslovanski značaj (če ne bi imelo takega značaja, Moskva ne bi vztrajala) in je v bistvu naperjeno tudi proti interesom zahodnih velesil, ki v svoji borbi proti moskovski napadalni politiki ne morejo več pristati na rešitev, ki bi bila odvisna izključno od ruskega veta». G. D. H. misli, ko pravi, da ZSSR vztraja na zahtevi po spoštovanju mirovne pogodbe z Italijo samo, ker hoče škodovati Jugoslaviji, da je Tito popek sveta in da se vse vrti okoli njega. Ta misel se je porodila le v njegovih možganih. Naj ne napiše več tega, ker se mu vsak resen človek smeje. Prav ima. ko pravi, da je imenovanje guvernerja «v bistvu naperjeno proti interesom» imperialistov. To je res, zato imperialisti odklanjajo to rešitev, ki bi pripomogla k utrditvi miru v tem delu Evrope. Ne odklanjajo — in to je res «čudno» — «rešitve». ki jo predlaga Tito, t. j. «Erzatzguve. netja». Zakaj? Ker bi tako «rešili» tržaško vprašanje v imperialistični družini brez in proti ZSSR. Kar se tiče «moskovske napadalne politike» in «miroljubnih» anglo-ameriških imperialistov, naj bi si g. D. H. prebral vse članke, ki jih je sam spisal pred junijem 1948. in celo nekaj pozneje. Naj jih ponatisne v «Primorskem», če ima toliko poguma! UKAZ ST. 1 «Primorski» 5. marca: «Zato ne morejo pravi indipendentisti zavzeti do jugoslovanskega predloga drugega stališča kot ta predlog pozdraviti . . .». Indipendentisti titovskega izvora so se malce obotavljali. Prišel je gornji ukaz ... in takoj za njim so «odločili» za . . . Titov predlog. Gospodarjev u-kaz je pač vedno gospodarjev ukaz. BESEDE IN DEJANJA «Kat. glas» 6. marca t. L: «Slomšek, Krek, Cankar! Kdo sme in more pri pogledu na vas še dvomiti, čemu hočemo ostati Slovenci? . . . Samo materializem in komunizem nas bosta prej ali slej izdala. Krščanski idealizem pa nikdar!». Zanimivo vprašanje. Dopolniti pa ga je treba z drugim: «Ali smo res Slovenci?» Temu vprašanju pa bi moralo slediti d rugo: «Kdo je Slovence prej izdal, čeprav mečemo pesek v oči, da jih bodo izdali komunisti?». Zato pa da or govorimo r.a ta vprašanja in rsucžimo spomin gg. «Kat. glasu», jim serviramo odstavek njihovega Lista z dne 26. IV. 1951.: «Pr! zadnjih državnozborskih volitvah smo Slovenci na Goriškem in v Benečiji pokazali svoje iskreno katoliško prepričanje. V veliki večini, zlasti v Benečiji, smo oddali svoj glas križastemu ščitu (t. j. Democrazii Cristiani, ki tako lepo ravna s Slovenci v Italiji, op. ur.), ne glede na omamne obljube raznih «front», ki so brenkale na narodne strune». Isto kot so slovenski klerikalci storili v Italiji, so najbrže storili tudi v Trstu leta 1949.: volili so za Bartolija in Pranzila. ali ne? Kdo je Slovenec in kdo izdaja Slovence, pa naj naši ljudje presodijo. PISMO TOVARIŠU VIDALIJI) O O PRIJATELJA IZ COKE H “STORITE VSE, KAR MORETE, DA Dokument, ki potrjuje resnično stanje v coni B - Aretacije in zasliševanja - Pomanjkanje demokratičnih svoboščin - Vedno več odpustov - Beda se med prebivalstvom iz dneva v dan bolj širi Pismo, ki ga objavljamo, je poslal tov. Vidaliju neki tovariš iz cone B. V pismu so opisane tragične razmere tamkajšnjega prebivalstva, v katere ga je pahnila Titova klika. Pismo je istočasno dokument, o katerem morajo vsi razmišljati in ki mora vzpodbuditi vse, da se nekaj ukrene v pomoč prebivalstvu cone B. Dragi Vidali! Hočem Ti opisati in obrazložiti v nadaljnjem nevzdržne pogoje, v katere nas je pahnila titovska tolpa. Ze itak žalostni položaj se je še poslabšal. Vi, ki se nahajate izven tega pekla, morate seznaniti svet s tem, kar se dogaja pri nas, storiti morate vse, da se vsaj prebivalstvo cone B na kateri koli način iztrga iz krempljev Tita, Rankoviča in tolovajev, ki so v njegovi službi. Prišel bo potem tudi za vso Jugoslavijo dan resnične osvoboditve. Narodi Jugoslavije bodo v pravem trenutku dovršili vstajo, ki se že začenja. Tukaj pa je zatiranje, če je umestno reči, še bolj krivično, ker pri nas ni Jugoslavija, marveč Svobodno ozemlje. -Ce je neumestno določati mero o večji ali manjši krivici nad tistimi, ki so podvrženi istemu terorju, bi se za cono B lahko takoj nekaj ukrenilo. Mirovna pogodba nas vendar ni vrgla zvezanih rok v milost in nemilost okupatorju, marveč je ustanovila Svobodno tržaško ozemuje, pa naj bo le ta rešitev posrečena ali ne. To Ozemlje je pod zaščito OZN in slednja je, skupno z 21 podpisnicami mirovne pogodbe soodgovorna za samovoljnosti in zločinstva, ki jih izvajajo titovci v tej coni. Obtožba mora priti s tega ozemlja in iz Trsta. Združite se torej vsi, Slovenci in Italijani katere koli stranke. V imenu te človečanske dolžnosti storite vse, kar smatrate primerno, storite vse, kar je v vaših močeh, da nas rešite! Kot sem že uvodoma omenil, se je položaj od takrat, ko sem Ti zadnjič pisal, še poslabšal. Zasliševanja se sploh več ne štejejo. Vse prebivalstvo je že šlo skozi rešeto inkvizitorjev, «ljudske zaščite» ali «odbora», pa naj bo to podnevi ali ponoči, bodisi na domu, na prostem ali v samotnih krajih, da bi na ta način še povečali bridkosti zaslišanca, predvsem pa članov njegove družine. Tudi pred kratkim se je vrstilo desetine aretacij in to pod najbolj neznatnimi pretvezami: Dudine odvetnik Degrassi, Brunetto, sin Bruna d’Este, ki je pridržan v Izoli kot talec, nadalje uč tel ji Benedetti, Ruzzier, Pe. tener, uradniki Lugnani in Mozzi v Piranu, v Pobegih Al do Tedesco, sin Ferdinanda, ki je bil obsojen na sedem let, ker je komunist. Tedeschi Albino bivši preganjanec in obsojen od fašističnega režima, eden izmed Bembičev, vsi trije bivši partizani. V Piranu neki Davanzo, vojni invalid, v Bujah neki Toni, tudi ta 'bivši partizan, po poklicu gasilec, svak h-ierarha Gorjana. Slednji mu je izvedel hišno preiskavo, pri kateri so našli v stanovanju sliko Stalina. V Umagu so iz neznanih razlogov aretirali nekega Solierija in Alda Ga-lluz-zi. Sodišču so prijavili Koprčane Zucco, Snajerja, Urlinija, Cepiča ter iz Pirana Martinčiča, Mondoja, Giraldija in Cam-pija. Udba povsod preganja in aretira, sodišča pa obsojajo. Aretacije se vršijo podnevi in.ponoči, predvsem pa ponoči, tudi če gre za ženske. Isto velja za preiskave, ki se izvajajo zelo pogostoma, kljub temu da jih zakon predvideva le za izredne primere. Titovski zakoni so sicer zelo lepi, vsebujejo pa vedno klavzule, ki omogočajo policijskemu aparatu, da krši zakone,. V coni B ne obstaja več nobena legalnost, marveč le samovoljnost tistega, ki gospodari. Takozvana ljudska zaščita preganja ideje, svobodo misli in slehernega- državljana, ki je le količkaj osumljen protititovstva. Po drugi strani pa dopušča tihotapljenje ton svinca, kovin, tobaka itd., to pa deloma zaradi brezbrižnosti in deloma verjetno, ker je pri tem zainteresirana VUJA sama preko AGMAR.ITA, katerega načelnik Taučer je cil pred kratkim odstavljen. Sodišča nalagajo kazni z neverjetnimi diskriminacijami: 8000 dinarjev globe ali 20 dni zapora za 30 kg rib prodanih v Trstu. Razumel boš, da se v takih pogojih ne more nihče zanesti, če dobro ne pozna človeka. Samo intimnemu prijatelju se lahko prizna, da si bil poklican za zasliševanje, in samo najbolj zanesljivim se lahko zaupa, o čem so te zasliševali. Politika doseže s tem svoj namen, ustvarja ozračje grožnje in obupa. Ne samo, da ni mogoče imeti sestankov, marveč ri mogoče govoriti niti v nobenem javnem lokalu. V gostilnah in kavarnah si zasledovan še huje kot za časa. fašizma. Ako se v kakem lokalu lahko nekoliko bolj prosto dv ha, takoj zamenjajo bodisi preveč popustljivega poslovodjo ali pa premalo vohunskega natakarja. Nisi svoboden, da bi se kretal, kot sam hočeš. Pred dvema nedeljama so v Izoli razganjali gruče več kot štirih oseb, v Piranu pa prejšnjo nedeljo celo skupine nad dve osebi. Tisoči državljanov, ki so imeli skoro vsak dan stike s sorodniki, prijatelji in znane, v Trstu, se čutijo sedaj osamljeni kot v kaki plinski celici, gineči med strahotno realnostjo in blaznimi upi. enostavno v to prisilijo. Ko so bile še v veljavi živilske nakaznice, so staršem, ki se niso pokorili, enostavno odvzeli vse nakaznice .danes pa jih odpuščajo z dela. Nad Slovenci pa se začenja vmešavanje Hrvatov, kar ustvarja nadaljnja nacionalna trenja. Pripeti se večkrat, da vržejo s službenih mest ne samo Italijane, marveč skupno z njimi tudi Slovence, ki jih nadomeščajo s Hrvati, priseljenimi iz notranjosti. Nezaželene elemente nadomeščajo z novimi, ki uživajo popolno zaupanje klike. NOVA VOLILNA BURKA Kar se tiče kampanje za volitve SIAU, se slednja izvaja z manjšim hrupom. Prebivalstvu ni namreč več kaj obljubljati. Nihče ne verjame več nobeni obljubi, ker tudi nobena ni bila izpolnjena. V kolT-kor pa deloma manjka propaganda, ne manj pa, žal, znane Rankovičeve metode, ki so za i poslitve, tudi kot kurirji, nižji te volitve že v teku in se bodo ponovile tudi pri upravnih volitvah. Ene in druge so in bodo brez tiska, razen uradnega, brez lepakov, zborovanj, brez možnosti kontradiktorija, raz-likovanih list in stikov s c-mo A. Zaradi tega je docela smešno sploh govoriti, da so to kake volitve. Za večino državljanov je to le materialno dejanje, da vzamejo glasovnico, tjavedan prečrtajo in oddajo; uradniki, pri narodni zaščiti ali Udbi. Znani titovski zakon določa, da «brezposelni prejema 70 odst. bivše plače, dokler se mu ne preskrbi nova zaposlitev, bodisi v istem podjetju ali drugje, pod pogojem, da ni sam vprašal za odpust ali pa da je «odpust pripisati drugim razlogom». Taka klavzula pa zakriva vsako zlorabo. Od svoje strani ne poznam nobenega delavca ali uradnika, ki bi bil vse to pa da si prihranijo sit- : deležen teh zakonskih ugodno- nosti. Povedal Ti bom sedaj odzadnjem razvoju gospodarskega in socialnega stanja. Brezposelnih je vedno več in stalno naraščajo zaradi uki-nitve krajevnih odborov, ki so bili zatočišče lenuhov in dezerterjev s kmetij. Znižano je osebje prodajnih zadrug in trgovin, odvisnih od takozva-nih «komunalnih zadev». Novi birokrati nočejo več prijeti za motiko, marveč si prizadevajo, da bi se prerili do kake za- sti, čeprav je bil zakon izdan že pred tremi meseci. S 1. avgustom so se cene blagu povišale kar za trikrat. Se dražji pa so nekateri predmeti in javne usluge (luč najemnina, kino, voda kar sedemkrat!) Povprečna dnevna plaza znaša od 370 do 400 dinarjev. Imamo pa tudi delavce, ki prejemajo samo 260 din. Da lahko zračunamo kupno moč, je dovolj, da pogledamo ceno vina, ki se prodaja po 80 din liter. Proizvodnja se niža in prav tako se niža realna vrednost plač in mezd, cene življenskih potrebščin pa naraščajo. Na razpolago so tudi luksuzni predmeti, blago za obleke, čevlji, ki so pa za pretežno večino nedostopni. Ogromna večina prebivalstva strada, istočasno pa odpirajo razkošne lokale, kot «Metropol» v Piranu, brlog razvpitih žensk in gizdalinov iz cone A, prijateljev titovcev. ali pa razkošni lokal «Triglav» v Kopru, kjer plešejo v večernih oblekah in se shajajo ameriški in angleški oficirji in člani civilne policije. DAVČNI VIJAK VEDNO BOLJ PRITISKA RAZNARODOVANJE IN NACIONALNA TRENJA Tito hoče, da Italijani zapustijo cono B. Ko govorijo njegovi agenti o STO, mislijo s tem edino na Trst, za vse o-stalo smatrajo, da je že Jugoslavija. Tudi proces raznarodovanja je vedno bolj nasilen. V podjetjih najdeš vedno večji odstotek priseljencev, posebno med uradništvom, med voditelji kar 100 odst. in nekaj manj v upravah. V tem procesu raznarodovanja so šole največje žrtve. Italijanske učitelje ponižujejo, teptajo, mučijo in zasmehujejo. Večkrat so celo na javnih sestankih prava tarča zasmehovanja. Proti njim ščuvajo u-čence in starše. Ta fanatična nacionalistična politika pa teži tudi Slovence in Hrvate. Staršev slovenske narodnosti ne skušajo pridobiti z razumevajočimi prepričevalnimi akcijami, da bi pošiljali svoje otroke v slovensko šolo, marveč jih Poziv Partije tržaškim strankam za akcijo v obrambo cone 1$ življenjski pogoji, v katerih mora živeti prebivalstvo cone B, so že postali tako težki v človečanskem, socialnem in političnem pogledu in nadaljevanje tega stanja je tako nevarno zz sam obstoj tega dela prebivalstva našega Ozemlja, da se vsi prebivalci cone A popolnoma zavedajo potrebe po močnejši enotni akciji od tiste, ki se je do sedaj vodila v obrambo bratov v coni B. Ne glede na borbo, ki jo mislijo voditi razne politične skupine za rešitev vprašanja STO, in vse posebne pobude, ki jih izvajajo ali mislijo izvajati v korist istrskega prebivalstva, poziva Komunistična partija vodstva političnih strank in gibanj, do katerih se obrača, poudarjajoč veliko važnost, ki bi jo imela skupna akcija. Pričujoči poziv je bil že napovedan na tiskovni konferenci, ki jo je imel podpisan sekretar Komunistične partije. Enotna akcija, ki bi se lahko izvedla na podlagi nekaterih naših predlogov — ob prispevku vseh strank in gibanj, do katerih se obračamo, in ki bi jih naravno, mogli spremeniti, razširiti v skladu z orientacijo, ki nas združuje v tej borbi — bi predstavljala po našem mnenju konkretno in takojšnjo pomoč istrskemu prebivalstvu in bi mu odprla a e možnosti za življenje in svobodno demokratično izživljanje, olajšujoč tako rešitev njegov h vprašanj, njegovih teženj v interesu vsega prebivalstva STO. Cilj te skupne pobude bi moral biti, da bi postavili vsem pristojnim organom s pomočjo narodov, vlad in ustanov, do katerih bi se lahko skupno obrnili, nekatere nujne zahteve, med katerimi Vam predlagamo v pretres naslednje: a) možnost vrnitve v cono B vseh v Jugoslavijo deportiranih prebivalcev; b) možnost vrnitve v cono B vseh beguncev s primerno garancijo za človeške pogoje življenja; c) svoboda obstoja in delovanja za politične stranke in gibanja v coni B; č) svobodo mišljenja, besede in sestajanja; d) svobodo vere in obredov; e) svobodo tiska glede tiskanja in širjenja. Komunistična partija je prepričana, da bo v kratkem prejela vljuden odgovor na svoje vabilo in vabi politične stranke in gibanja, do katerih se obrača, naj pismeno izrazijo svoje mnenje in predloge, da bi lahko prišli do uresničenja linije, ki naj ji sledimo v skupnem prizadevanju, da se takoj z bratsko solidarnostjo olajša trpljenje prebivalstva cone B. VITTORIO VIDALI sekretar Komunistične partije STO Davčni pritisk je postal naravnost nezaslišan. Kot za časa fašizma se izvajajo tudi sedaj dražbe za par dinarjev zaostalih davkov. Za kmetijstvo se določajo nezadostne količine gnojil in še ta so najslabše vrste. Semen ni, o novih delih za ceste ali namakanje sploh ni govora. Brezbrižnost povzroča poslabšanje kakovosti proizvoda, ki se proda večinoma v coni A. S tem inkasirajo velike vsote italijanskih lir, ki se seveda ne uporabljajo za izboljšanje kmetijstva, marveč služijo hierarhom za nakupovanje luksuznih predmetov. Trošarin-ski davek na vino se je poviša! na skoro 40 dinarjev. V zadrugah imajo koristi tisti, ki oddajo več pridelka in to gre na škodo revnejših. Zaradi tega že prihaja do ra-zidov. Zadružnikom, ki izstopajo iz zadrug, nalagajo plačevanje dolgov, povzročenih zaradi malomarnega upravljanja. V industrijskih podjetjih so toliko opevani delavski upravni sveti navadna sleparija, da bi s tem dezorientirali delavce cone A. Ti sveti ne upravljajo pray ničesar. Skličejo jih samo, da odobrijo ukaze ravnateljev in odpuste z dela. Zaradi tega jih delavci nazivajo «sveti za odpuste». Razdelitev dobička je znižana na manj kot 5 odst. realnega dobička podjetja. Do razdelitve nimajo pravice vajenci, odpuščeni, na novo sprejeti in premalo rentabilni delavci (kaj to pomeni, pa je itak znano). Nadalje se iz tega sklada nakazujejo tudi nagrade, kar je nelegalno. Tudi kjer so razdelili trimesečni dobiček, je bil prejet znesek tako nizek, da si je delavec privoščil z njim le skromno malico in liter vina. Tudi pomorski trgovski pr o met je docela ohromljen. Vlada pritiska potom AG MARITA na pomorske tarife tako, da brodolastniki nočejo prevažati blaga v Jugoslavijo in našo cono, kar je v škodo vsemu gospodarstvu. Zadnji zloglasni ukrep, ki postavlja v coni B izven zakona liro, spada tudi v ta načrt. Na stotine oseb v Kopru, Izoli, Piranu in drugje ki so se preživljale s prejemki delavcev, zaposlenih v Trstu, Italiji in inozemstvu, je težko prizadetih. Obvezna zamenjava italijanskih lir v razmerju 100 za 48 je dejansko ropanje polovice delavskega zaslužka. Nizka kupna moč denarja je paralizirala obenem večino o-brtniških delavnic, krojačev, mizarjev itd. Več so jih prijavili sodišču pod pretvezo davčnega značaja. Ne smemo pozabiti, da je večina obrtnikov Italijanov, ki jih skupno z delavci, silijo na izselitev. Predstavljaj si še, kakšno je življenje žene, ki se mora vsak dan boriti s številnimi problemi nesrečne dežele, kjer so plače beraške in življenjske potrebščine zelo drage. Zena nima nobenih izgledov. da bi sc lahko rešila iz te ječe nevšečnosti in varanja, kjer je brez vsakega političnega in kulturnega izživljanja in zdravega razvedrila. Zena delavka prejema naravnost beraško plačo. Geslo «za enako delo enako plačilo» pa obstoja samo na papirju. Šibka uradnica in neizkušena učiteljica, sta najboljši plen zahrbtne zvitosti policije. Neštete mladinke in žene so postale na ta način, proti laTftni volji, obveščevalke policije, ker se boje maščevanja nad očetom, bratom, zaročencem. Sedaj imaš torej pred sabo sliko — in zagotavljam Ti, da je le približna — našega položaja. Ne bom Ti ponavljal, koliko si tu pri nas vsi pričakujemo od vas, vaše borbe izven vsakega spora o drugih problemih, da nam boste pomagali za izhod iz tega položaja. Pomislite na vaše odgovornosti pred tem našim trpljenjem. Zoperstavite se, predno bo prepozno, izdajstvu, ki se bo prej ali slej dokončno izvedlo v pogledu teh prebivalstev. Objema Te (sledi podpis) UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GOBICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PKVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. Nekaj vprašanj titovskim atlantičarjem Dejstvo je in ostane, da se gorička pokrajina vedno bolj spreminja v strateško oporišče in izhodišče v službi atlantskega napadalnega bloka. In spričo tega je zastonj pitanje s «fantastičnostjo». kakor tudi z «babjimi kvantami». O teh resnih zadevah je pisal in še piše ves demokratični tisk ter ostro obsoja manevre, ki jih odigrava Tito v atlantskem bloku. Noben izmed še tako amerika-niziranih časopisov se ni upal zanikati te resnice, le Primorski dnevnik jo je poskušal omiliti in. če mogoče, tudi zakrinkati. Zato pa mu danes stavimo naslednja vprašanja: Kaj je iskal ameriški general Collins v Postojni? Zakaj beograjska vlada sprejema tuje vojaške misije in zakaj dobiva orožje iz Amerike? Čemu neprestano letajo vojaška in civilna letala med Rimom, Gorico, Ljubljano in Beogradom? In končno, od kod dobivajo titovski propagandisti denar za širjenje svoje propagande• Na ta vprašanja naj nam odgovorijo točno in odkrito, potem bomo verjeli, da fantaziramo, 1.600 novih obolenj za tuberkulozo v zadnjih 34 mesecih Sadovi prekomernega izkoriščanja brezposelnosti in bede na Goriškem Začetkom meseca februarja t. I. je bil v Ankari sestanek ameriških satelitov iz Grčije, Jugoslavije in Turčije. Titoxo kliko je na tem posvetovanju predstavljal njen ambasador v Ankari. To posvetovanje je imelo za cilj izvedbo načrta za diverzantske in provokatorske akcije proti državam ljudske demokracije. Zasedanje «neodvisnih» držav 12.000 brezposelnih močno ovira razvoj gospodarstva dežele - Na stotine ljudi nabira vojne izstrelke po Krasu - Preteklo leto je bilo 1.700 nezgod pri delu, obolenj pa je bilo za 33% več kot leta 1950 Iz posebne poizvedbe, ki jo je izvedla goriška Delavska zbornica CGIL, je razvidno, da na Goriškem živi danes preko 12.000 brezposelnih Povsem jasno je, da tako visoko število brezposelnih v primeri s celotnim prebivalstvom zelo hromi razvoj gospodarstva vse dežele ter vedno bolj upropašča najširše plasti prebivalstva. Iz podatkov, ki jih imamo na razpolago, je tudi razvidno, da je bilo že več let povprečno po 9.000 brezposelnih; tako visokega števila kot danes pa prav gotovo še nikoli ni bilo v pokrajini. Mnogo prebivalcev se preživlja z beračenjem, drugi spet iščejo svoj borni «zaslužek» na raznih smetiščih, kjer zbirajo staro železo, papir, cunje, drva in dr., tretji tvegajo svoje življenje s tem, da iščejo staro železo, jeklo in druge kovine po bojnih poljanah. Med slednje spadajo zlasti prebivalci iz Sv. Martina na Kru-su in drugih obrobnih zaselkov. Samo iz Sv. Martina stika vsak dan za izstrelki povprečno po 40 moških, 50 otrok in 20 žena! V zadnjih 34 mesecih so bolniške statistike zabeležile 1.600 novih pojavov tuberkuloze! In v tem številu niso všteti bolniki, ki so jih v bolnice poslale občinske uprave' ali pa bolniška blagajna odnosno Zavod za socialno skrbstvo. Zaradi zdravljenja številnih bolnikov imajo nekatere občine velikanske stroške. Samo občina v Gradiški je izdala leta 1950 nad 2 milijona lir, leta 1951 pa 2 milijona in petsto tisoč Ur; občina v Turjaku pa je lam potrosila za zdravljenje tuberkuloznih nad 1.700.000 lir. In tako bi lahko naštevali številke ostalih občin. fri bolniški blagajni je bilo preteklo leto registriranih 20.7uo primerov obolenj, medtem ko je bilo prejšnje leto le 15.700 primerov. Te številke nam povedo, da so primeri obolenj v enem letu narasli za celih 33 odst. Nedvomno je ta porast pripisati v večini primerov nezadostni prehrani, kar daje povod fizični oslabitvi človeškega organizma. Tudi število nezgod na delu je v zadnjih dveh letih naraslo. Leta 1950 je bilo 1500, lani pa 1700 nezgod. To je pa pripisati predvsem prekomernemu izkoriščanju delavstva. Taki so torej sadovi politike tistih, ki vodijo našo državo in deželo! To so sadovi zgrešene politike, ki je kriva, da je prišlo do zapore tovarn, znižanja delovnega urnika, znižanja mezd, da ni ureje'no vprašanje pokojnin, da narašča brezposelnost in be da ne le v naši deželi, temveč po vsej državi. Vse to so sadovi de-mokristjanske politike, ki je vprežena v voz magnatov, monopolistov in tujih izkoriščevalcev. Ta dejstva nam zgovorno pričajo, kakšno je stanje v deželi. Toda zaradi tega ne smemo stati ob strani. Treba je prisiliti oblastnike, da krenejo s te poti, zato ker je zgrešena! Prisilili pa jih bomo le, ako bomo enotni! Le pot ki vodi k politiki miru in dela ter k politiki, prosti vsake diskriminacije, je pravilna! SEJA OBČINSKEGA SVETA V ŠTEVERJANU II ;i v i: v na živina so povišali asa SO"/,, STEVERJAN — Pretekli ponedeljek popoldne je imel tukajšnji občinski svet svojo redno sejo, na kateri je razpravljal o občinskem proračunu za tekoče leto ter o raznih drugih manjših vprašanjih. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo povišali davke; 'kajti drugače občinska uprava ne more prositi za državno podporo. Na podlagi tega sklepa se bo davek na živino poviša) za celih 50%. Prefektura je odredila, da se povišajo tudi zemljiški davki. Kot kaže, se nič dobrega ne obeta števe-rjanskim občanom, ki so po večini kmetje. Od manjših vprašanj, ki jih je občinski svet razpravljal na omenjeni 'seji, naj omenimo, da se je končno le zganil tei odredil, da se popravi cesta v Sčedno in v Valerišče. Seveda voz materiala. bodo morali Sčedenjci sami pomagati pri popravljalnih de. lih. Za Sčedno je občina dodelila 200 kubičnih metrov gramoza. ravno toliko tudi za Valerišče, dasi je jasno, da bi za vsak kraj morali porabiti vsa. dvakrat toliko, ako bi hoteli imeti cesto nekoliko v redu Sicer pa 'bi niti tega ne dosegli, ako ne bi neko podjetje v Gorici, ki gradi novo tobačno tovarno, nudilo ugodnih pogojev za odvažanje materiala. Končno imajo tudi Jazbine malo boljšo pot. Toda pri tem se je zahvaliti vaščanom samim, ki so veliko prispevali v ta namen. Nekateri so žrtvovali celo do 40 delovnih dni za popravilo poti. Občina v Ste-verjanu je pomagala le v Toliko, da je poskrbela za pre- Duet Farina -Podobnikova v vojaških zaporih v Padovi Ali se bo tudi tokrat odigrala farsa na tak način kot s Kodermacem in tolpo Zio? G DIRIGA — Pretekli teden sc v Gorici aretirali polkovnika italijanske armade, bivšega re-publikinca Parino in titovsko aktivistko Podobnik iz Krmina zaradi vohunstva. Oba aretiranca sta zaprta v vojaških zaporih v Padovi. V kratkem ju bo sodilo vojaško sodišče. Podobnikova je bila titovska aktivistka v Krminu, njena hči pa je znana bolj kot prijateljica policijskih agentov in podoficirjev vojske in finančnih straž. Polkovnik Farina je znan kot stoodstoten «patriot» in strupen antikomunist. Celo pred nekaj dnevi je slučajno srečal tov. Suerza iz Krmina, ki je bil svoj čas njemu podre-jen vojak, ter ga ob tej priliki nagovarjal, naj zapusti komuniste, češ da so «izdajalci». Organ goriške sekcije K Pl «Ora dei 'Lavoratori» je že več kot pred enim letom poročal o delovanju udbovskega špijona Jakončiča, ki je zelo pogosto prihaja! skrivoma iz Jugoslavije in ki je imel stike z že omenjeno titovsko aktivistko Podobnikovo. Ta list je tudi poročal, kako je omenjeni Jakončič grozil nekemu našemu tovarišu, ki ga je vprašal kako to, da zahaja tako pogostoma preko meje. Grozil mu je celo. da mu 'bo pognal hišo v zrak, ako ne molči. Pozneje pa se je izvedelo, da je Jakončič za prosil IRO za zatočišče in za pomoč pri emigraciji, kar je tudi dosegel. Medtem ko naše prebivalstvo veliko zaskrbljenostjo zasleduje delovanje titovskih agen tov. se oblasti za to niti ne zmenijo. Vsaj tako izgleda. Sele tedaj, ko pride do prevelikega škandala, se nekoliko zganejo. To smo videli tudi ob priliki znanega tihotapstva s štirimi milijoni lir, ki jih je hotel prepeljati v Italijo titovski aktivist Kodermac, kakor tudi ob priliki postopanja proti tolpi Zio. Zato se ne bomo niti malo začudili, ako se bodo na sličen način odigrale tudi burke z duetom Farina-Podobnik in to zato, da ne bi škodovali špijonski službi atlantskih pri. jateljev. Obvestilo ANPI Zveza partizanov ANPI opozarja vse bivše partizane in svojce padlih, ki še niso vložili prošenj za priznanje partizanske aktivnosti in pravice do pokojnine po padlih, naj to store čim prej. Pisarna Zveze ANPI na trgu Vittoria št. 17 v Gorici je odprta ob delavnikih od 9. do 13. ure. V preteklih dneh se je na Zvezo obrnilo več slovenskih tovarišev, ki so svoj čas vložili prošnjo preko titovske Fronte. Prosili so, naj zveza ANPI intervenira za čim prejšnjo ugodno rešitev. 8. marec na Goriškem GORICA — Tudi na Goriškem so demokratične žene dostojno proslavile 8. marec. Velika osrednja prireditev žena je bila v Gradiški 9. marca, kjer je govorila tudi sen. Bei, ki se je vračala s proslave v Trstu. Na prireditvi so nastopile razne furlanske kulturne skupine, sodelovali so tudi slovenski pionirji. Uspele prireditve so bile tudi po ostalih delavskih središčih v pokrajini. * * * GORICA —- Pretekli petek se je podražil kruh in sicer za 10%. To povišanje cen bo v precejšnji meri prizadelo vse delavce, v prvi vrsti pa brezposelne, kakor tudi one delavce v Gorici in v Ronkih, ki delajo po znižanem urniku V znak protesta zaradi povišanja cene kruhu je pretekli petek stavkalo 10 minut 8.000 delavcev v ladjedelnicah in 1.000 delavcev v tovarni Sol-vay v Tržiču. tfpiehbcl po podeMljit PREBEMG Titovci in .belčki skušajo na vse mogoče načine blatiti našo demokratično občinsko upravo. Pred dnevi smo zvedeli, da kroži po vasi neko protestno pismo, s katerim skušajo titovci in belčki iz-m amiti od domačinov vsaj nekaj podpisov glede napeljave vodovoda. V dolinski občini je že vrabcem na strehi znano, da se je demokratična občinska uprava vztrajno borila pri VU za odobritev napeljave ter za potrebno vsoto denarja, ki bi ga morala VU staviti na razpolago za dela. Načrt napeljave je že davno izdelan In bi se z deli moralo že pričeti. Toda, ko je občina vprašala za denar, je Vojaška u-prava odgovorila, da je vsoto, ki je bila namenjena za vodovod uporabila v druge namene. Za kaj je VU uporabila ta denar, nam ni znano. Zaradi tega se še danes ne ve, kdaj se bo z deli pravzaprav pričelo. Titovci in belčki pa skušajo to priliko izrabiti za blatenje naše občinske uprave, češ da je občina kriva, da so dela za vodovod zaspala. Vsakdo, ki je prisostvoval sejam občinskega sveta lahko reče, da ni bilo seje. na kateri se ne bi razpravljalo o vodovodu v Prebenegu. Občina ima vso korist, d-a se vodovod zgradi, ker s tem ne bi imela več tolikih izdatkov za vodo, ki jo je treba dostavljati ne samo Prebenegu, marveč tudi ostalim vasem, ki so brez vode. Na vsak način bi titovci in belčki storili veliko bolje, če bi svoj protest naslovili na Vojaško upravo, ker je edino le ona kriva, da se še do danes ni pričelo z deli za napeljavo vodovoda. • S. -Prebeneg naša vas, posebne važnosti za tukajšnje vojaške oblasti, je prav, da se posebno iz takih-krajev večkrat oglašamo in povemo javnosti naše težave probleme itd. itd. Pri nas, v devinskem gradu, stanujejo general Win-terton, vrhovni poveljnik, ki nam je dobro znan po svojem «ukazujem». Poleg generala Wintertona prebivajo v gradu še druge višje ameriške vojaške osebnosti s svojimi družinami. V sami vasi pa se večkrat prirejajo vojaške parade, z eno besedo povedano je v Devinu nastala ena sama vojašnica. Na vsakem koraku srečaš vojaka, kamor koli pogledaš, vidiš vojaške objekte, tanke, džip-e. kasarne, policijo, žične ograje, tako da dobiš vtis, kakor da so že pripravljena taborišča, samo ujetni-nikov da še ni. Vse to je danes postal Devin, tista lepa, prijazna kmečka vasica, v katero so Tržačani nekoč delali izlete s po. sebnim veseljem. Danes pa, namesto da 'bi v našo vas pri-najali izletniki, so slednje zamenjali ameriški vojaki, ki po cele noči pijani razgrajajo po vasi. Razumljivo je, da so- zaradi takega stanja nastali v naši vasi tudi zelo težki problemi. Eno izmed najbolj perečih l™ vprašanj je pri nas problem stanovanj. Res je, da je pred dvema letoma nabrežinska občina zgradila dve stanovanjski hiši, toda stanovanja L '' sc dobili vsi prej kot doma-čini. Od osmih stanovanj so oj Ilo ed- ile: i : i: dobili domačini le tri stano- j, . NABREŽINA V ponedeljek je bil lep in prijeten dan. Toplo sonce me je izvabilo na prosto in sem se začel nekoliko sprehajati po vasi, tako da sem napo sled stopil tudi na glavno ce sto, ki pelje iz Sesljana v Nabrežino oz. Trst. Nekoliko napre* od križišča pri mostu vidim kamion in šoferja, ki pa je bil zelo nejevoljen in precej razburjen. Skorajda se mu nisem upal približati, toda ker sem opazil tudi policijo, me je radovednost Je vlekla, k njemu. Pristopi! sem bliže, ga vljudno pozdravil ter ga obenem vprašal, zakaj se jezi. Z odgovorom je bil v resnici kratek: («Globo sem plačal!». Zopet mi žilica radovednosti ni dala miru in ga skoraj bojazljivo vprašam: «Zakaj?» Potem pa mi je začel razlagati, da ni kriv, če je moral s kamionom v Nabrežino in da v resnici na križišču stoji tabla, ki prepoveduje kamionom vstop v vas. Takrat ko so postavljali tablo se tisti ljudje niso vprašali, da tudi Nabrežine! potrebujejo kakšen prevoz s kamionom in bi zaradi tega morali dovoliti vožnjo kamionom, ki so namenjeni v Nabrežino. Nesmiselno je, da morajo natovorjeni kamioni iz Nabrežine ali pa v Nabrežino plačevati globe, ki vsekakor niso tako nizke. Zaradi tega naj merodajne oblasti čim prej uredijo to zadevo vstopa natovorjenih kamionov v vas kakor tudi iz vasi. Nabrežlnec lu I M Ir [iloi 'jev itd ne za |ii in vanja, ostala pa so dobili vsi mogoči železničarji, policija in podobni. Kot izgleda. bo v prav kratkem času prazno eno izmed teh stanovanj, ker bo dosedanjemu stanovalcu v kratkem zgrajena lastna hiša. Lahko si mislimo, kakšno lirrr zanimanje pa tudi že veliko Isvr razburjenje je med brez- I ti domci ustvarila napovedana jo izpraznitev. Vsakdo si želi |sic imeti stanovanje, biti s svojo Ivrs družino pod streho. Po vasi [je se slišijo govorice, da bo sta- |nič novanje dobila spet družina [ita nekega policaja, kar povsem jnif upravičeno razburja Devinča- jtre ne. Proti temu je po vasi že jšte krožil protest s podpisi brez- raz domcev, ki so zahtevali pra- Ivet vično dodelitev navedenega Ipo: stanovanja. Ino; Upamo, da bodo merodajne jhe oblasti upoštevale zahtevo usi Devinčanov ter bodo dodelile |dej stanovanje tistemu, ki ga naj-]'® balj nujno potrebuje. Se__en-krat poudarjamo, da je stano- paz vanjska kriza v Devinu naj- jVse bolj pereče vprašanje, za ka- s|o terega se občina mora bolj nil pozanimati, da vsaj deloma |na. reši ta problem. Je celo pri- toe mer. da zaradi pomanjkanja "lic stanovanj v Devinu niti dru- vel žina ne živi skupaj,, tako da-N : mora oče živeti pri svojih 'e starših, a mati z otrokom pa I sta pri svojih. Ali ni to dejstvo, ki je vsega grajanja vredno. Tudi g. Wintertonu bi priporočali, da bi se seznanil s problemi, ki tarejo naše ljudstvo ter v tem oziru storil tudi on svojo dolžnost. Občinska uprava pa naj poskrbi, da se v občini zgradi čim več stanovanjskih hiš. ker se stanovanjska kriza iz dneva v dan veča. Dopisnik M. B. Ze večkrat smo se oglasili iz naše vasi in smo povedali kakšno je stanje naše S Proseka in Kontovela se v Trst vozi vsak dan veliko število proseškega in konto-velskega prebivalstva, ljudi, ki gredo na delo in potem zvečer spet domov, ali pa tistih, ki morajo po opravkih v mesto. Večina teh potnikov I siti se mora posluževati avtobu- nik sov, ki pripadajo avtobusne- ni no n ir tria nar Pri Vp reš vit vij na; vS( ne: ose če da sol V na, Pr; im, rer VS; POi ske sta glavne ceste, ki pe/je iz Sti- mu podjetju «(La Carsica», vana v vas, ter vaških poti. Omenjeno avtobu.no podjetje I Nikar ne mislite, da se je sedaj kaj izboljšalo, nasprotno, žalostno je pogledati naše poti, posebno pa tisto, ki gre od vaškega trga proti gostilni. Kljub številnim našim protestom in zahtevam od nabre. žinske občinske uprave, da bi se pobrigala in nam vsaj nekoliko popravila in uredila vaške poti in ceste. Nekoč so si vaščani morali sami popravljati poti in vsak kmet je nekaj doprinesel pri delu, voz, orodje ali pa kakšnega člana družine, da se je udeležil pri popravljalnih deli. Danes pa Medvejci nočejo sami popravljati svojih poti, kar si mislijo, če plačujemo redno določene nam davke, zakaj potem ne bi tudi mi zahtevali od občine, da tudi ona stori svojo dolžnost do nas. Vztrajali bomo v naši zahtevi ter ponavljali v časopisu ta naš problem, vse dotlej, dokler se občina ne bo zganila in nam uredila oz. popravila naše ceste in poti. M. L. »EVIN Tudi za ta teden sem namenil nekaj vrstic in upam, da na uredništvu ne bo «pomislekov», ali se jih objavi ali ne. Ze v prešnji številki smo se oglasili iz naše vasi, toda ker prebivamo v tako-imenovani «zona militare» in ker je ta kraj, posebno pa pa je pričelo zadnje čase z veliko naglico dvigati cene vožnji, tako da je bila v zadnjih šestih mesecih cena zvišana za nič manj kot 40 odstotkov. Seveda so potniki proti novim visokim cenam pričeli protestirati in konč- jeipr,] no so sklenili, da naslovijo j/eli^ Sve sti *ir Sp: VSf dri Voi podjetju protestno pismo podpisi, s katerim zahtevajo L takojšnje znižanje cen. Pismo [. je podpisalo nad 500 potni- . kov. Podjetje «La Carsica» , je sicer znižalo ceno vožnji, %' ^ toda samo ob nedeljah in [,-.' E praznikih, cene ob delavni- ltla kih pa so ostale neizpreme- ’ njene. Seveda se s tem ni u- rji V godilo zahtevam tistih, ki se vsak dan poslužujejo avto-busa, ker dejansko to zniža-nje za delavce sploh ne pri- h ,a baja v poštev. «La Carsica» n_> naj ne meče peska v oči, temveč naj zniža cene vožnji ob delavnikih, s čimer bo ugo- L’ Ki i? l* P, dila v prvi vrsti tistim, ki se Vl'enc največkrat poslužujejo avto- p Kra busa. 110», d°-,e torej- 952. Marca 1952. URLO STRAN 3 ‘OMENICA S.H.P.Z. VOJAŠKI UPRAVI GLEDE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA ilV.U ti za i, je akifc ) in žave gra-/7in-c, ki svo-ge vajo ime- SVO-vasi vo-sedo na . Na oja-vi-nke, , ži-□biš rav-?tni- De-:me-rža-po. pa, pri-inje i, ki gra- radi naši ;mi. ?čih iem >red i5ka mo-inja maso ino-vsi cija i v zno ker licu ;tna šno liko rez- ana želi ojo fasi Sta- lina iem lča- že rez- >ra- ega jne evo lile tajen: no-taj-ka-tolj ma pri-nja ruda •jih pa vo, no. po-1 s aše ito-tst. po-ra-tiš ,U. NAJ ZAGOTOVI SLOVENSKI SOLI IAVN0IN DEJANSKO ENAKOPRAVNOST tiovne zahteve slo-.zenskega ljudstva so: 1. organičen načrt, 2. stalnost učnega osebja, 3. vrtce naj ivzamejo obrtne, 4. enakopravnost v vrhovni šolski upravi, 5. priznanje enakopravnosti izpričeval, Vzgoja šolnikov, 7. izboljšanje pouka, 8. otvoritev novih šol ter, 9. gradnja novih šolskih poslopij taci ja SHPZ, ki je bila v sprejeta na ZVU glede Kja slovenskih šol (o če-?ročarno na prvi stradi natta), je predložila zavezm-‘unkcionarjem sledečo spo-'* ki vsebuje temeljne zah-lemokratičnih Slovencev v U izboljšanja slovenskega ' ZAVEZNIŠKI Vojaški upravi tu polkovniku Marshallu Trst zensko-hrvatska prosvetna, kot predstavnica Slopi na STO, se v imenu 1 52 včlanjenih društev prav posebej v imenu Piskih svetov ter starše.v Sveznih otrok ponovno a na ZVU, da dokončno ino uredi vprašanje slo-e šole. To željo živo ob-prav vsi Slovenci ne ima slovensko šolstvo °j obstoj in razvoj edino 10 osnovo v. pravnih u- ker se dobro zavedajo, da jim je bila ta pravica v celoti priznana v okviru popolne in dosledne narodne enakopravnosti v mirovni pogodbi z Italijo. Kot prvi pogoj za dejansko enakopravnost slovenskega šolstva z italijanskim je potrebna odgovarjajoča zakonodaja ZVU ki naj se naslanja na načela o narodni enakopravnosti, vsebovana v stalnem statutu STO, katerih določbe ima ZVU pravico in dolžnost uporabljati, kot to že dela v nekaterih drugih primerih. Sola s slovenskim ali z italijanskim učnim jezikom mora biti urejena na podlagi istih pravnih določb in uredb ZVU ter mora imeti enake .šolske in upravne organe, kajti pripadniki različnih narodnostnih skupin morajo uživati iste dr-na politično pripadnost, žavljanske pravice. * enakopravnost slovenskih šol vsem Ozemlju popolnoma enakovredna odgovarjajočim italijanskim listinam. 7. Za prestop iz slovenske na italijansko šolo ali narobe so potrebni ustrezni izpiti v odgovarjajočem učnem jeziku. 8. Zaradi neobhodne potrebe poznavanja italijanskih strokovnih izrazov je treba na slovenskih šolah posvečati več pažnje u-čenju italijanskega jezika. Učna snov za predmet mora vsebovati poleg poznavanja italijanskega jezika, literature itd. tudi strokovno izrazoslovje zlasti na trgovskih, industrijskih, obrtnih-strokov-nih šolah in na trgovski akademiji. 9. Da bi zagotovili nemoten razvoj slovenskega šolstva, zlasti vzgojo učnega osebja, je potrebno ustanoviti: a) metodično išolo za otroške vrtnarice, eventualno kot dopolnilo slovenskega učiteljišča. Ker se občuti pomanjkanje vrtnaric, naj se s posebnim ti-mesečnim - tečajem omogoči nezaposlenim učiteljicam ali o-nim, ki so dopolnile vsaj dve leti učiteljišča, ospo- ZVU, je očividno, da edvsem zakonodaja kriva i«nu nezadovoljivemu 1 slovenske šole. Iz tega izhaja, da je treba ne ‘niti vse dosedanje ome-katerim je podvrženo nsko šolstvo (interne od-ZVU o otvarjanju no-'tovenskih šol, o nastavi-°venskih učiteljev in pro-iev odloča tajna policija itd.), marveč, da mora “smudoma pristopiti k iz-zakonitih določb, s Kaše slovenski šoli vseh 'n stopenj zajamči popol--“'biaina. in dejanska enakost. tem naj zakonodajalca o sledeča načela: slovenskim šolam vseh Vrst vštevši otroške vrtce, treba zagotoviti orga-pičen načrt, kot ga imajo ‘talijanske. Število šol uč-nih moči, razredov itd. je treba urediti na podlagi bevila vpisanih otrok v 'azdobjih 3 do 4 let. Se-Veda je treba pri tem u-Poštevati načelo praktič-n°sti in dejanskih potreb ne pa političnih vidikov. 7si otroški vrtci naj pridejo pod upravo občin, ki 'im edine morejo zagotovi stalnost in nemoten razvoj. Vsemu učnemu osebju na slovenskih šolah, ki izpol-njujejo zakonite pogoje, nai se prizna stalna namestitev z vsemi posledicami, predvidenimi v Veljajoči zakonodaji. 'j1 Posebnim ukazom ZVU ]e treba zagotoviti urejen ’talez in nemoteno službe-n° napredovanje vsem o-dtm, ki nimajo vseh formalnih pogojev za stalno namestitev (državljanstvo, Pristojnost itd.), dokler to vPrašanje ne bo končno rešeno z dejansko ustanovijo iSTO. (Pri nasta-v t=mju novih učnih moči nat šolske oblasti pred-'j'aem upoštevajo domači-e'/ Neusposobljeno učno ?:>e’hje pa naj se v bodo- sobitev za vodstvo otroških vrtcev. b) za usposobljene profesorje na slovenskih srednjih šolah je nujno potrebna ustanovitev: I. Katere za slovenski jezik žnosti katedre za slovensko zgodovino na univerzi v Trstu. II. prav tako naj se ustanove posebni tečaji sloven-, skega jezika, na katerih se bodo slušatelji, ki bi hoteli poučevati na slovenskih srednjih šolah, u-sposobili za predavanja učnih snovi v slovenskem jeziku. Potrdilo o opravljenem tečaju naj služi kot dopolnilo diplomi ter naj bo dokaz usposobljenosti za poučevanje na slovenskih srednjih šolah. 10. Nujno je treba otvoriti šole po vseh krajih in mestnih predelih, kjer se občuti za to potreba. Zlasti velika nujnost otvoritve slovenskih šol je v sledečih krajih: Zgornja Kolonja, Rocol, Podlonjer, Sv. Barbara. Otroški vrtci pa so nujno potrebni: v Rocolu, na Kolonkovcu. Zgornji Kolonji. Skoljetu. v središču mesta, v Rojanu (premestitev z Grete) in v Podlonjerju. V naši bližnji okolici pa so potrebni: na Proseku, Pa-dričah-Gropadi, v Ricma-njih, Božičih, v Zavljah, pri Sv. Barbari. 11. Ker se mnoge šole nahajajo, kar se tiče zdravstvene in didaktične plati, v neprimernih prostorih, morajo dati odgovorne oblasti na razpolago primerne kredite za postopno zgraditev najnujnejših šolskih poslopij. Predvsem so potrebne primernega poslopja slovenske srednje šole, katerih prostori niso bili zidani v šolske namene. Predvsem pa je treba zgraditi šole tam, kjer jih še ni: v Rocolu in Podlo-njeru kakor tudi tam, kjer ne odgovarjajo več potrebam, kot v Križu in drugod. Isto velja za o-troške vrtce. 12. Zaradi boljšega spoznavanja med slovenskimi m italijanskimi šolami je treba vzpostaviti kulturne in športne stike, kot je to že v navadi med italijanskimi čolami. To bo vzbudilo pravi duh temova-nja med šolami obeh narodnosti ter bo krepilo duha in telo naših dijakov. Isto naj velja tudi. za učitelje in profesorje. Upamo, da bodo pristojne vojaške oblasti na našem O-zemlju upoštevale te naše zahteve, ki so istočasno zahteve vseh Slovencev ter da se bo slovenski šoli končno zagotovila ona stalnost, ki ji po vseh pravicah in zakonih pripada. JULIJ FUČIK: IZPOD VEŠAL Nova premiera Ljudskega odra Maks Švabinski: JULIJ FLČik Ljudski oder uprizori v torek 25. t. m. v Kinu ob morju, dramatizirano delo češkega pisatelja Julija Fučika «Izpod vešal». Julij Fučik se je rodil v Pragi leta 1903., kjer je tudi dovršil srednje šole. Pozneje s je s starši preselil v Plzen, kjer je bil njegov oče-pevec angažiran v operi. Tu je dovršil visoke šole, se pridružil delavskemu gibanju ter postal novinar in pozneje u-rednik «Tvorbe» in «Rude prava», glasila KPCsl. Leta 1930. je odpotoval v SZ, kjer je pol leta potoval po evropski Rusiji in sovjetski srednji Aziji ter napisal knjigo: «V- deželi, kjer jutri že pomeni včeraj». Zaradi političnega delovanja so ga stalno preganjali, tako da se je leta 1934 moral ponovno zateči v SZ, od koder pa se je leta 1936 zopet vrnil. Leta 1941, ko je pestapo aretirala ves ilegalni partijski Centralni komite, je organiziral novo vodstvo KP. Urejeval je v ilegali dalje «Rude pravo», dokler ga niso 24. aprila 1942 aretirali ter leto pozneje 25. avgusta obsodili V NEDELJO, 16. t. in. OB 8.30 V IM). «TOMAŽIČ» (EL. LEO, 7) Jutri bo prvo zborovanje komunističnih zadružnikov «Za zdravo zadružništvo, povezano z borbami delavskega razreda za inir, delo in blaginjo!» je geslo tega važnega sestanka Jutri, v nedeljo bo v Trslu (v dvorani PD «Tomažiča» v ul. dei Leo 7) prvo zborovanje tržaških komunističnih zadružnikov. To je zelo važen dogodek, v življenju naše Partije, katera pregleduje svoje delovanje na zadružnem področju ter poziva člane na diskusijo in" na določitev nadaljnje svoje zadružne linije. Mnogih vprašanj smo se lotili in kljub neizkušenosti naših zadružnih kadrov so bili doseženi važni uspehi. Več kot enoletna delavnost je dokazala, da je naša Partija, zvesta dosledni zadružni politiki, ki temelji na osnovnih Leninovih načelih o politiki zavezništev, na čeiu vsemu zadružnemu gibanju. To dejstvo pa narekuje naši Partiji, ki je edina braniteljica tržaškega zadružništva, še večjo odgovornost. Tržaško zadružništvo je, žal, vse premalo poznano in premalo je upoštevan njegov pomen. Danes predstavlja tukajšnje zadružništvo velikansko silo nad 280.000 zadružnikov ter opravlja zelo važno vlogo v gospodarskem življenju našega Ozemlja. Nadaljnji razvoj zadružništva je torej očividno najtesneje povezan z našo sposobnostjo, če bomo znali vzbuditi v vedno večjem številu zadružnikov zavest njihove moči. Mnogo sredstev imamo na razpolago l tudi za kmečko zadružništvo, Pariška komuna - prva socialistična država 18. marca 1871. je pariški pro. jblankisti (Fiourens, Cipriani, da namešča le v primeru, Primanjkuje uspo-^°bljenih učnih moči. Vrhovni šolski upravi j13! bodo Slovenci enako-ravno zastopani ter naj ‘hiajo odgovarjajoče refe-er*te za vs-e vrste šol. Za Sa didaktična in druga Osebna vprašanja sloven-"Cga šolstva naj se se-jtiavi iz najboljših slovenjih šrtinikov in predstav-n‘kov ljudstva pri vrhov-ni šolski upravi poseben SVeL ki bo kot organ obla-$ti dajal smernice in nad-Zlral poslovanje bpričevaia in diplome ^eh slovenskih šol in drugih javnih učnih zavodov morajo biti po letariat pod geslon «Živela Komuna!» strmoglavil pariško buržoazno vlado, ki je s Prusi sklepala za Francijo sramotne mirovne dogovore, in prvič v zgodovini postavil svojo oblast. Toda že prej je pariški proletariat poskusil strmoglaviti francosko buržoazno vlado. Po porazu pri Sedanu (1. septembra 1870) in padcu cesarstva Napoleona II. je bila proglašena republika in se je ustanovila začasna vlada. Ta vlada pa je začela sklepati s Prusi premirje, s katerim je Francija zgubljala vzhodne pokrajine ob Renu in je morala plačati 5 milijard zlatih frankov, medtem za nadaljevanje borbe proti ko sn obstajale vse možnosti pruskemu vpadu. Proti izdajstvu domače buržoazije, ki ni hotela klicati ljudstva na boj proti sovražniku in je rajši pred njim klonila, se je pariško ljudstvo dvignilo 31. oktobra pod geslom «Boj ali smrt», Vlada pa je ukazala streljati proti Parižanom. Kljub temu je vlada morala obljubiti volitve v Komuno. Takoj po zaključku manifestacij pa so se začele aretacije. Zato pa je 22. januarja sledil drugi poskus za ustanovitev Komune. Vodili so ga Pyat, Piace itd.). Tudi ta letarskih držav, ki so ji sledile po II. svetovni vojni. «So- poskus se je končal s porazom, cialna republika», kot so jo represalijami in aretacijami. | imenovali tedanji voditeljj^je Nekateri voditelji upora so bili obsojeni na smrt v odsotnosti. 8. februarja 1871 je ustavodajna skupščina izvolila Thier-sa za predsednika republike Thiers je podpisal mirovno pogodbo s Prusi in vrgel za več let Francijo v objem nemškega cesarstva. Zaradi tega je pariško ljudstvo začelo demonstrirati proti vladi. Pod vodstvom naprednejših strank (blankistov in prudonovcev) se je ustanovila Državna federacija nacionalne garde, ki je v Parizu dejansko imela oblast v svojih rokah. Ker je vlada skušala zatreti revolucionarno gibanje pariškega proletariata, se je ta dvignil pod vodstvom Državne federacije nacionalne garde in 18. marca 1871. proglasil Komuno. V proglasu, ki ga je Komuna naslovila pariškemu ljudstvu, se je govorilo o «potrebi, da proletariat prevzame vodstvo javnega življenja». V tistih dneh se je tako porodila prva pro'etarska država v zgodovini, ki je bila predhodnica sovjetske države in vseh drugih pro- prevzela nalogo, da vodi državo brez sodelovanja in proti volji buržoazije. Zato je ver-sajlska vlada francoske buržoazije mobilizirala vse svoje buržoazijo, da je pokazala svetu, kakšno moč ima proletariat; da je prvič odredila, da se odposlanci lahko odpokličejo, ako ne delajo v interesu ljudstva in da je oborožila ljudstvo. Največja zasluga Pariške ko- čete proti Parizu in zaprosila - mune, pa je ta, da je vsemu celo Pruse za pomoč proti ' proletariatu služila in še danes služi za vzgled v borbi za so- za vzgajanje naših zadružnikov, ki pa so učinkoviti le v toliko, kolikor more zadruga pokazati svojo privlačno moč. Politika nizkih cen, vzajemnosti, kulturno delovanje so prav tista sredstva, ki oblikujejo zadružno družino, jo vzgajajo v borbi za svojo neodvisnost itd. Mnogi tovariši podcenjujejo borbe za demokratizacijo Delavskih zadrug, ker zamenjujejo zadružno borbo z borbo za osvojitev vodstva podjetja; zato mislijo, da je to le borba organizacijskega značaja "Ter razmerja moči. Ne mislijo na to, da ima komunist dolžnost, da se aktivno udejstvuje v življenju zadruge ter da se mora truditi, da brani te ustanove n da v interesu vseh zadruž-n kov in potrošnikov zahteva ona izboljšanja, tako glede o-blike kot tudi glede vsebine, ki predstavljajo pridobitve zadružnega gibanja. Iz tega vzroka je naša borba omejena, našo Partija in njen program na tem področju ne dosegata potrebnega odmeva med zadružniki. Naloga komunistov pa je, da okrog zadružnih prodajaien razvijejo takšne pobude, ki bodo pritegnile pozornost ne le delavcev, temveč najširših plasti potrošnikov, Prav isto velja Komunardom. Boji za Pariz so se začeli 2. | cializem. aprila 1871. in so se končali 28. maja istega leta po junaški in legendarni obrambi. Takoj po zlomu se je začel teror francoske buržoazije proti vsem udeležencem Komune. V teh represalijah je buržoazna via- . da ukazala ustreliti okrog 30 j tisoč otrok, žena, moških in | starcev. Buržoazija je skušala ! več desetletij pozneje prikaza- j ti, da so teh grozodejstev krivi ! Komunardi, ki pa so v resnici ; dari ustreliti le 58 ljudi, ki so rovarili proti Komuni. Komuna je predvsem padla, j ker na njenem vodstvu ni bilo enotne delavske stranke, ker ! se Komuna ni povezala s kme- ! ti, ker se ni polastila državnih ' bank. Njene zasluge so pred-1 vsem, da je pokazala vsemu ; Versajske oblasti so po zmagi nad komuno postrelile celo svetu, da proletariat lahko j ujetnike. Na sliki vidimo, kako streljajo ob zidu na poko-prevzame oblast v boju zoper j pališču Pére Lachaise, 28.5.1871. ki ima nedvomno vse možnosti, da organizira kmete naše-go podeželja. Vse te naše pomanjkljivosti so po veliki večini posledica titovske politike na zadružnem področju, kjer je titovstvo odločno zasledovalo svojo politiko razbijanja in dezorientacije množic. In prav zato, da zboljšamo zadružno delovanje naše Partije, za zdravo zadružništvo, ki naj bo povezano z borbami delavskega razreda za mir, delo in blaginjo, je bilo sklicano nedeljsko zborovanje. v Bet Unii na smrt Ustreljen je bil 8. septembra. Se iz zapora je hrabril in bodril tovariSe, naj ne obupajo in omagajo, «ker zmaga bo končno le naša!» V delu «Izpod vešal», ki gu je pisal Fučik v zaporu na Pan-kracu, utripljejo vsa nešteta človeška srca, ki so trpela pod fašizmom, ne samo na Pankracu, marveč po vsem širnem svetu, kjer se je delovno ljudstvo borilo za svobodo. To delo je prav zaradi tega, ker ga je pisal človek, ki je vso to teiko borbo tudi sam doživljal in ki je vedel, da te dobe ne bo preživel, toliko občuteno in pretresljivo. Sicer je dramatizirano delo dokaj težje uprizorljivo, kot že napisana dramska dela; vendar je Fučikovo delo po vsebini tako močno, da pritegne nase igralca ter bo prav gotovo tudi za gledalca zanimivo, posebno še, ker bodo uprizoritev spremljale tudi senčne slike, komentarji in glasba. «Izpod vešal» je mogočen krik proti vojni, proti vsem tistim, ki danes v letu 1952 mečejo na civilno prebivalstvo bacile kužnih bolezni, grozijo z atomsko bombo in morijo matere in nedolžne otroke ter so na to svoje delo še celo ponosni. Je to zrcalo borbe delovnega ljudstva vsega sveta proti fašistično kapitalističnemu besu, ki ponovno dviga svoje grabežljive, rabeljske kremplje. ZORA KOSUTOVA m Isi c! en Is e 2 Od vas je odvisno, če bo I. maj dobro uspel. Zato pričnimo že zdaj s pripravami, pri katerih vam bo pomagalo vse tržaško demokratično prebivalstvo. Naprej torej, za mogočeneuspeh I. maja! NASVETI BRALCEM A. K. Trebče, vprašuje: Imam nekaj goveje živine. Ker je večinoma zaprla v h!evu, želim vedeti, kdaj je najprimernejši čas za napajanje in kolikokrat naj jo napajam, posebno v zimskem času? ODGOVOR: Živina uživa vodo s hrano in z napajanjem. Potreba vode je odvisna od raznih faktorjev, od količine vsakdanje krme itd. Živina potrebuje vec vode, ako jo krmimo •> suhe krmo, t. j. s senom; manj pa seveda takrat, ko jo krmimo s svežo krmo, to je, ko hodi na pašo. Ce je živina vprežena, prav gotovo potrebuje več vode in krme obenem kakor na tedaj, ko ‘eži v hlevu. Prav tako potrebujejo več vode krave mlekarice nego jalove krave. Krave-mleka-rice potrebujejo konč.no vode, Kr sorazmerno odgovarja količini mieka. in kontno je količina vode, ki naj jo živina uživa, odvisna inai od temperature; poleti jo uživa več nege pozimi. Ni mogoče točno ugotoviti, koliko vode potrebuje vsaka posamezna vrsta živine. Približno pa lahko ugotovimo, da i.otrebuje goveja živina povprečno po 50 litrov vode na dan. Pozimi se navadno napaja dvakrat na dan, poleti pa trikrat; toda vedno po končanem krmljenju! A. B., DOM JO — Na vaše vprašanje boste dobili odgovor v članku, ki je objavljen na četrti strani današnje številke «Dela» in sicer pod naslovom: «Veleposestniki in povišanje najemnin». R. K., Trst, vprašuje: Vkel sem v najem posestvo; lastnik zahteva, naj plačam stroške za registracijo pogodbe. Prosim da bi mi obrazložili, kdo je po zakonu dolžan plačati omenjene stroške? ODGOVOR: — Nobena uredba ne določa, da mora najemnik plačati stroške registracije omenjene pogodbe. Pri nas je navada, da plačata stroške oba, oziroma polovico lastnik in polovico najemnik. Seveda, če se pa stranki drugače sporazumeta, ta navada več ne drži. M. G. lif|g|llS |pjj CANKARJEV «HLAPEC JERNEJ» V NABREŽINI Jutri v nedeljo, 16. marca ob 17. uri bo nastopila dramska pa so podali vrsto recitacij. V Ricmanjih je dramska skupina uspešno podala Petrovičevo «Svakinjo» in prizor «Po-skupina iz Doline s sodelova-1 vejte mi svoj življenjepis» njem Ljudskega odra v Kino j y Boljuneu je ves spored iz-dvorani v Nabrežini s Canka- ! polnil koncert domačega pev- ^kratični Trebenci so se |j l^lm razumevanjem od-ton?°Zivu za P°m°č našim v Sloveniji, v Brdih Slovenski Benečiji, ki so zko prizadeti zaradi Piipki za poit prizaielim i Sloveniji Prebivalci Konkonela so poslali naslednje prispevke: Matovan Roža 500 lir, Fer-luga Fani 200, Ferluga Pepka 50, Ferluga Ivan 250, Ferluga Nada 200, Ferluga Cvetko 200. Oblak Renato 200, Piščanc pnežnih zametov in pia- Filipčič Albin 200, Milkovič I Dora 1001, Pahor Ivana 100, , namen in sicer: Bidovec Sta-, 100, Maver Andrej 200, ’c-1 Ljudmila~3uÒ7 Ferluga Karla 1!‘Vo seznam darovalcev: Anion 200 Kralj Marijo 200,lKraij Justina 100, Grgič Ma-|ne 1000 lir, Blažič Rudi 1000, J Candido 100, Veljak Angela 100, | 2qq Milkovič ' Bruna LoO Fer 0 J Leonard 150 lir, Cuk 159 din| Cuk justina 100 1 adovan Lucijan 200, Kralj ili I00’ Stukler Lidija 200, J Pjerina 200, Kralj Slava L uk Lucijan 100, Millo 100, Kralj Marija 500, ij^erija 80, Kralj Mar-®°' Kralj Klara 250. Dra->-uido 200, Kralj Domi- ali a Prn§lia Marcella 100, ‘'Ana 100, Kralj F. 150, J Ernesta 100, Novelli 500, „ na 100, Cuk M. 50, Kralj aln 100, Kralj Emil 100. ino Lktol' 10°' Krali Stivali ?' KraU Anton 200, Kalc J00- Kralj Emil (168) 300 ,^ralj Marija 1200, Kralj , !®0, Kralj Emil (173) |0 r’ Možina 150, Kralj Mar-!lc Kralj Albert 100, ) " £ePi 100, Kralj Danilo VrPru.raIj Karla 100, Kralj ) 200, Colauti Betka Ì00ra‘j ,Bruna 100, Cuk Til-'a 150 k P,ino 10°’ Bajt Andrei innla j JosiP 100. Cuk °°- Kralj Pjerina 100, Anton 200, Kralj Marijo Kralj Rozina 100, Cuk Angela 100, Kralj Kristina 100, Kalc I-van 300, Milkovič Marija 100, Cuk Marija 160, Cuk Ivana 200, Kralj Anton 150, Kralj Anton 100, Cebron Stefan 50, Kralj Danilo 100, družina Malalan 500, Ferluga Alojz 100, Kralj Emil 100, Kralj Benedikt 100, Kralj Just 50, Cuk Evgen 200, Kralj Bruno 100, Kralj Emil joo, Cuk Rihard 200, Cuk Peter 100, Cuk Pjero 300, Škerlj Armando 50, Pahor Franc 100, Kalc Aleksander 100, Stojkovič Ernest 50, Kralj Viktorija 200, Kralj Franc 200, Kralj Marijo 100, Cuk Ivan Marija 500, Možina Avguštin 500, Kralj Ivan 1000, Cuk Bogomir 200, Kralj Maks 200, Kralj Zora 100, Možina Elvira 1.30, Možina Antonija 55, Živec Josip 500, Bevk Ivana 200, Možina Marija 130, Kralj Marija 150, Škabar Karmela 200, Možina Alma 150, Kralj Ivanka 500, Križmančič 200, Mesar Marta 150, Pahor rija 100, Kralj Franc 200, Kalc Julka 200, Možina Dana 130, Kralj Lovrenc 200, Kralj Josipina 300, Kralj F. 500, Lovrenčič Peter 300, Hreščak Stela 200, Tavčar Silvester 150, Purinari C. 100, Kralj Antonija 100, Kralj Ana 60, Kralj Zofka 100, Kralj 'Rozina 100, Stojkovič Pavla 100, Sušmelj Milka 300, Kralj Marija 100, Stepančič Dante 100, Kralj Albert 160, Kralj Vito 150, Možina Santina 100, Kralj Justina 100, Kralj Peter 150, Stok Angel 50, Kralj Marijo 50, Milkovič Ecijo 100, Kralj Viktor 100, Kralj Pjerina 150, Kralj Emilija 100, Kralj Valerija 160, Lussini Berto 200, Hrvat Marčel 100, Klavžer Edvard 100, Možina Cita 50, Kralj Edvard 200, Kralj Ladislav 100, Kralj Justina 300, Cuk Marija 100, Kralj Miro 400. Skupno 23.339 lir. Ze v prejšnji številki smo poročali, da so demokratični novinari in nameščenci uprave prispevali 14.000 lir v ta Legiša Danica 1000, Kapelj Mirko 1000, Jaksetich Giorgio 1000, Trušnjak Josip 1000, Persolja Boris 1000, Vusconi Mario 1000, Pahor Mario 1000, Giraldi Franco 1000, Pieri Edgardo 1000, Kolenc Mario 1000, Kocman Mario 1000, Susič Ezio 1000. Prosvetno društvo Kraljič je dalo iz svojega fonda 2.000 lir, 1.000 lir celica KP STO Curie!, tov. Walderstein Josip 100 lir, Žužek Vera 200, Ma-mich Anton 1000. Vatta 100, Domio Mario 300, Semilini Viktor 200. Nabiranje se nadaljuje. Demokratični prebivalci iz Domja so darovali naslednje prispevke: Valentič Josip 500 lir, Bertok Marija 200, Ražman Stefan 200, Maver Emil 100, Maver Valentin 150, Giacomin Tereziaja 200, Cermec Luiza 200, Del-ponte G. 200, Loredan Santo 100, Diminič Zora 200, Bosko-vič Ana 200, Vitez Anton 25, Kofol Andrej 300, Flego Blaž Bordon Romana 150, Rener Stanko 100, Kralij Antonija 100, Sanabor 500, Kitelj Ivan 100, Škerlj Angel 200, Pezolin Nini 100, Mahnič Josip 300, 'Mahnič Jole 200, Požar Marija 100, Ota Karlo 250, C. Ivan 100, Tul Alojz 100, Franza Josip 200, Juranič Ivan 150, Adamič 100, Krte! Boris 100, Slavec Dorica 100, Pobega Mario 100, Malun Mario 200, Klun Just 200, Zupin Bernard 150, Abram Josip 100, Zobec Antonija 200, Antonini Peter 100. Ugri Neri-na 50, Sabadin Anton 100, Volente G. 50, Stele Antonija 50, Zonta Olga 100, Kuret Marija 100, Veljak Štefanija 100, Skrij Pina 100, Sturman Marija 100, Saule Justin 100, Saule Josip 100, Tuljak Valerija 50, Viola Nazarij 100, Severin Karel 200, Bordon Ernest 200, Sever Andrej 100, Montanja Eruno 100, Skupno je bilo nabranih lir 9.100. Nimamo pri rokah še zadnje nabiralne pole, katere prispevki pa so že vključeni v skupnem znesku. luga Alojz 100, Ferluga Antonija 50, Tomac Marija 200, Ferluga Pepka 100, Rupnik Ivanka 100, Miniassi Natalina 100 Virtovec Gina 200, Ferluga Pina 200, Močnik Marija 50, Marina 100, Gec Pavla 100, Merilni Marija 140, V. G. 250, Ferluga Anica 200, Piščanc Olga 300, Cerne Natalija 300, Piščanc Jakob 200, Jerič Marija 100, Plačane Dora 100, Feri tila Gina 150, Ferluga Anica 150, Ferluga Peter 500, Ferluga Roman 500, Ferluga Roža 500, Maver Danila 200, Ferluga Gabrijel 200, Cok Ivan 500, Gerdina 50. Svagelj Ema 50, Ferluga Marija 100, Ferluga Mirko 200, Feriuga Ivanka 500, Andol.šek Ivanka 300, Maver Ana 300, Stubeij Milka 200, Ferluga Ana 100, Mikuletič Ivanka 100. Bordatto 200, Cavicchiolli 300, Pivante Marija 200, Coretti 200, Ferluga Pepka 100, Ferluga Pierina 200, Brišček Jože 500; skupno 11.490 lir. (Nadaljevanje v prihodnji itevilkj) rjevo dramo v sedmih slikah «Hlapec Jernej in njegova pravica». Vstopnice so že v predprodaji. V PD «TOMAŽIČ» bo imel v petek, 21. marca ob 20. uri tov. Bufon kulturno predavanje. Udeležite se ga NA PROSEKU-KONTOVELU bo nedeljo, 23. t. m. občni zbor prosvetnega društva «Ivan Vojko». Vabljeni vsi člani. V TOREK, 4. T. M. JE BILA V MAL. REPNU Prešernova proslava, na kateri je nastopil domači pevski zbor. KULTURNI NASTOPI OB PRILIKI 8. MARCA. V dvorani «Kraljič» v Domu pnst. del. je glavni del sporeda zavzel koncert pevcev solistov prof. Botteghelli, ki je ob tej priliki tudi prvič nastopil s tercetom iz opere «Skrivni zakon» in navdušil poslušalce Pri Magdaleni «Cebulec» so nastopili pionirji s prizorčkom «Darilo mamicam» in pesmico «Osmi marec»; -oboje je napisala tov Jagoda V Skednju so nastopili pionirji s prizorčkom «Klub po-tovalcev», mladinci in pionirji z vrsto lepo podanih recitacij V Barkovljah so nastopili pionirji z dvema prizorčkoma, in sicer «Klub potovalcev» in «Dohtar Pavliha», z vrsto recitacij, petjem in s harmoniko. V Podlonjerju je dramska skupina zaigrala veselo enodejanko «Idealna tašča», ki je vzbudila mnogo smeha in dvogovor «Dve gluhi». Na Konkonelu je nastopil pevski zbor in domača godba. Na Proseku - Kontovelu sc pevci uprizorili «Venček narodnih», pionirji so nastopili z vrsto recitacij. Tov. Zalka je občuteno podala Cankarjevo «Skodelica kave», pevski oktet pa je zapel nekaj lepih pesmi. V Križu so nastopili pionirji in mladinke z vrsto plesov: ruski duet, kitajsko rajanje in planinski ples. Harmonikarji, recitacije in pevski kvartet s'1-dopolnili spored. V Gabrovcu so ves spored izpolnili pionirji V Nabrežini so žene. mladina in pionirji podali Košutove prizor za 8. marec «Le vkup» in zborno recitacijo «Mami». Zaigrala je tudi domača godba. V Prečniku so nastopili pionirji s prizorčkom «Klub potovalcev». z vrsto recitacij in pevskimi točkami. V Trebčah nas je zabaval nastop dramske skupine z veselo Nušičevo enodejanko «Gumb», nastopil je pevski zbor, pionirji, mladinci in žene skega zbora in okteta s Prose-ka-Kontovela. V Škofijah je gostoval pevski zbor iz Elerjev; igrala je tudi domača godba. «IZPOD VESAL» V KINU OB MORJU Opozarjamo na novo uprizo-1 lir. . ritev Ljudskega odra Julija Fučika «Izpod vešal», ki bo drugi torek, 26, t. m. ob 20. uri v Kinu ob morju (in ne kot je bilo zadnjič javljeno). Za to uprizoritev vlada med občinstvom prav izredno zanimanje ter so vstopnice že v pred prodaji pri blagajni Kina ob morju, na sedežu SHPZ. Ponterosso 6, II. tel. 6040, in pri vratarju Doma prist. delavcev. Sedeži po 150, stojišča: odrasli po 100, otroci in dijaki po 50 Na dan sv. Jožefa p oj demo v Ricmanje Nedvomno spadajo Ricmanje med tiste slovenske vasi, ki imajo za seboj največ pestre zgodovine. Pred dobrimi 200 leti je tam nastala romarska cerkev sv. Jože/a, kamor je prihajalo vsako leto mnogo romarjev in pozneje tudi sejmarjev iz vse Primorske. Istre in celo iz Kranjske. Začetki romarske cerkve so sicer odeti, kot marsikje, v tenčico legend, ki pa so seveda brez trdne zgodovinske podlage. Govori se celo o neki čudežni večni luči. Vsekakor pa je dejstvo, da so veličastno cerkev zgradili s prispevki iz vse Slovenije, Istre in Trsta. Zlasti bratovščina sv. Jožefa, ki je bila ustanovljena pri omenjeni cerkvi, katere član je bil celo cesar Jožef II., je dona-šala veliko koristi. Zaradi tega je postala dolinska duhovščina kaj zavistna. Več let se je okori-ščala z dohodki ricmanjske cerkve. To seveda ni bilo po volji samozavestnim Ricmanjcem. Za časa, ko je v tej vasi služboval ekspozit Požar> so se Ricmanje: uprli dolinskim duhovnikom ter jim odrekli koristi romarske cerkve. Sporu je sledil interdikt visoke cerkvene oblasti, vaščani so bili izobčeni iz katoliške cer-'cve, avstrijska oblast pa je data cerkev zapreti in zapečatiti. To-Ja vse to ni korajžnih in samozavestnih Ricmanjcev upognilo, Vedoč, da imajo prav, so vztrajali in je končno morala cerkvena oblast popustiti. Za časa izobčenja je opravljal duhovniška opravila domačin 1-van Berdon. Ta je pred zaprto cerkvijo z veliko slovesnostjo po-ročeval in krščeval. Tudi mrliče so pokopavali z veliko svečanostjo. Vsakega je spremljala vaška godba. Se danes je na praznik sv. Jožefa velik sejem v Ricmanjih. Seveda se ga Kraševci, Notranjci, Brkini in Istrani ne morejo več udeleževati. Se vedno pa se ga udeležuje na tisoče Tržačanov in okoličanov. Domačini kaj radi postrežejo gostom z dobrim domačim vinom in s pršutom. To je že prava tradicija. Pogled no Ricmanje TJ PA TAM... VEDNO NA REPU DOGODKOV — Minul je že skoro mesec dni, odkar je avtobusno podjetje «La Carsica» povišalo cene vožnjam. O tem problemu je naš list prvič pisal še 23. februarja. Sledila je nato intervencija našega svetovalca tov. Malalana v tržaškem občinskem svetu in še drugi članki v «Unità» in «Delu». Sklican je bil na Kontovelu tudi množični sestanek, kjer so vaščani postavili zahtevo, da prevzame progo Trst - Prosek tržaška občina. Tudi o tem je naš tisk obširno poročal in vsestransko podprl tehtne zahteve prizadetega prebivalstva. TitOjašisti pa, ki se na vse kriplje hvalijo, da so edini, ki se potegujejo za potrebe našega ljudstva, in da imajo vse probleme tako rekoč v malem prstu, so se tudi tokrat «spomnili» šele po treh tednih, da obstaja problem «La Carsica»., Za «Primorski» je seveda «La Catsica» povišalo cene šele... pred nekaj dnevi. Titovska občutljivost in polževa naglica, s katero se «zavzemajo» zn potrebe ljudstva je res ganljiva. Pri tem pa jim seveda še na misel ne pade, da bi podprli zahtevo ljudstva, naj bi progo prevzela v svoje roke občina. Kaj še. bog ne daj, da bi delali «krivico» podjetniku Božiču. Vrana vrani oči ne izkljuje’ Da so pa titofašisti tudi tokrat na repu dogodkov, jim ni zameriti. Reveži so bili v tem času zaposleni do vrh glave z borbo za «uveljavitev slovenstva» v dvoranah hotela «Excei-sior», ki je bodisi za titovce kakor tudi za liparje vsekakor «važnejša» kot pa pretirane cene, ki jih mora plačevati naše ljudstvo na avtobusih slovenskega podjetnika Božiča. N,E RAZLOČIJO MIRNA OD REPE — V uredništvu «Primorskega» imajo res «dragocene» kadre, ki so se le večkrat odlikovali po svojih časnikarskih «zmožnostih». Tako čitamo n. pr. v «Primorskem» od 12. t. m., da so «kominformisti včeraj glasovali proti resoluciji». Slo je namreč za resolucijo glede stanovanjskega vprašanja, ki jo je predložil občinski odbor v zadnjem trenutku, ne da bi bila dana posameznim skupinam možnost natančnejše preučitve. Vsi so lahko videli, da so se naši svetovalci vzdržali glasovanja in v tem smislu so tudi poročali vsi tržaški listi, seveda razen «Primorskega», ki ima take kratkovidne urednike, oziroma urednice, da ne znajo razločiti mirna od repe. Sicer je postala kratkovidnost in na-glušnost pri «Primorskem» nekam zelo nalezljiva bolezen, ki se naglo širi posebno med njihovim ženskim spolom. Do 31. t. m. davčne prijave za 1951 Kakor javljeno potom tiska in radija, zapade 31. t.m. rok za prijavo dohodkov za leto 1951. V zvezi s tem opozarjamo male in srednje posestnike kakor tudi druge zainteresirane na naslednje: 1. Prijavo je treba predložiti najkasneje do 31. marea 1952, da s e izognejo globi 10 odst. poviška na odmerjenem davku, kakor tudi vsem drugim predvidenim kaznim. 2. Prijavo morajo izpolniti vsi lastniki hiš, za katere presega letni dohodek 150 lir. To pomeni, da mora predložiti prijavo vsak lastnik tudi najmanjše hišice ali bajte, za katero plačuje zadevni davek (imposta fabbricati). Izjemo tvorijo samo tisti lastniki, ki posedujejo kmečko hišo in plačujejo davke skupno z zemljiščem (casa rurale). Vsem davkoplačevalcem svetujemo, da pregledajo davčne kartele iz leta 1951, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili, če je obdavčena tudi hiša. 3. Prijavo morajo predložiti vsi, ki so imeli v letu 19511 nad 240.000 lir dohodkov, iz-vzemši delavce in uradnike, ki so prosti do 600.000 lir letnega dohodka. V tem primeru prijavi njihov dohodek delodajalec, ki mora tudi plačati del dohodninskega davka (ricchezza mobile). 4. Za prijavo dohodkov iz leta 1951 ne prihajajo v poštev pokojnine, -ne glede na višino vsote. Slednje so namreč že itak oproščene dohodninskega davka. 5. Prijavo pa morajo izpolniti delavci in uradniki ter u-pokojenci, ako imajo razen zgoraj navedenih dohodkov še druge (hiše, zemljišča itd.), ki presegajo skupno 240.000 lir letno. Pri tem prihajajo v poštev tudi dohodki žene. Javljamo, da je na sedežu Zveze malih posestnikov v ulici Zonta 2, I, na razpolago vsako jutro strokovnjak, bodisi za pojasnila kakor tudi za izpolnitev prijave. Davkoplačevalcem, ki morajo predložiti v navedenem roku prijavo, priporočamo, naj ne čakajo zadnjih dni. Obenem pa naj prinese o s seboj davčne kartele iz leta 1951. Voščila tov. Marini Glavni odbor ZDZ ter v imenu vseh organiziranih žena iskreno vošči tov. Marini ob njeni 50-letnici rojstva. Vzgledni borki za pravice žena in vsega delovnega ljudstva želimo še dolgo vrsto let življenja ter ji kličemo uspeha polno v vsakdanji borbi za mir in dobrobit delavskih množic. PO VSEM OZEMLJU NADVSE USPELE PROSLAVE 8. MARCA “Za mir in boljšo bodočnost naših otrok!,, Proslava v Fenice - Slovo sen. Adele Bei - 8. marec na podeželju «Za mir in boljšo bodočnost naših otrok!» To je bilo geslo;-s katerim so žene po vsem našem ozemlju praznovale letošnji 8. marec, ki je že postal tradicionalni praznik. Ze iz priprav je bilo videti, da -so žene mislile praznovati letošnji 8. marec še slovesneje kot doslej. In res je tako tudi bilo. Žene so letos posebno čutile ta praznik, ki je naposled postal velika manifestacija žena za mir ter blaginjo družin in otrok. Z e v jutranjih urah je bilo po mestu videti skupine žensk, ki so s posebno radostjo delile mimoidočim mimozo ter razdeljevale glasilo žena «Noi donne» in «Delo», ki je za to priliko vsebovalo posebno žensko stran. V dvorani kina Fenice je bila osrednja proslava. Na stotine in stotine žena je poslušalo govore za to priliko povabljene sen. Adele Bei, ki je v jedrnatih besedah obsodila imperialistične vojne netilce ter 5 svečanimi besedami prikazala pomen 8. marca, ki za nas slovenske in italijanske žene pomeni še vedno dan borbe za mir, delo in svobodo. Ob koncu svojega govora je bratsko pozvala slovenske in italijanske žene: «Borite se združene, Slovenke in Italijanke, na tem Ozemlju vse dotlej, dokler okupator ne odide domov in se vašemu mestu ne da možnost mirnega življenja». V slovenščini je govorila tov. Ce-bulec Slava-Katra, nakar so nastopili pionirji, ki so zapeli pesem «Pozdrav materi». Ob koncu proslave, ki je bila izraz bratskega sodelovanja Slovenk in Italijank, so bile žene tako ginjene, da se je skoraj vsaki zarosilo oko. Med proslavo se je delegacija žena podala na VU s protestom zaradi izgona družine Gattonar. Pa ne samo v mestu, temveč tudi na podeželju je bil 8. marec zelo občuten. Na vsem ozemlju je bilo vsega skupaj nad 50 proslav, med temi s kulturnimi prireditvami v Kraljiču, pri Magdaleni, v Skednju, v Barkovljah, v Podlonjerju, na Proseku-Kontovelu, v Križu, v Gabrovcu, v Nabrežini, v Prečniku, v Trebčah, v Ricma-njih, v Boljuncu, v Škofijah, v Saležu, v Stivanu, Mačkov-ljah, Opčinah, Dolini itd. itd. Povsod so bile dvorane lepo in okusno okrašene. Naše žene so se ob priliki 8. marca spomnile tudi na padle borce, katerim so okrasile grobove, spomnile so se naših pripornikov ter jim za ta dan priredile kosilo. Po tovarnah so žene priredile proslave in so za to priliko dobile veliko cvetja. Na dan praznika je bilo razdeljeno med starčki in 'bolnimi nad 450 zavojev. V številnih krajih so žene priredile majhne zakuske z anaše pionirčke, ker so se tudi oni veliko potrudili za dober Osrednja proslava 8. marca v gledališču Fenice KDO JE KKIV NARAŠČAJOČE DRAGINJE Za kosilo in večerjo potrosi gospodinja nad tisoč lir Večkrat se je že poudarila važnost hišnih sestankov, posebno kar se tiče žena. Večja ali manjša skupina žena se sestane v kuhinji kake znanke, kjer se v pravem družinskem krogu razpravlja o problemih, ki zanimajo neposredno še prav posebno žene. Kot primer naj navedemo enega izmed takih sestankov, ki so se vrstili v okviru priprav za proslavo 8. marca. Prav pri razlagi o pomenu ženskega , praznika, je ena izmed žena sprožila problem naraščajoče draginje. Tako je prišel na dan problem visokih cen mesa, ki je za vsako družino neobhodno potrebna hrana. Žene so povedale, da so v nekaterih mesnicah izobešene reklamne cene, ki naj bi opozarjale kupca na dozdevna znižanja. Izobešeni ceniki so pa na žalost prazna utvara, ker cena mesa ne odgovarja niti povprečni možnosti nakupa. Kilogram govejega mesa brez kosti stane 880 lir, s kostjo pa 780 lir. Gospodinja rabi za kosilo štiričlanske družine povprečno 3/8 me- sa za juho, 1/12 kg špinače in 1 kg krompirja, za večerjo pa 4 goveje zrezke, 1 kg cvetače, k temu dodajmo še 1/2 kg kruha in 1 kg jabolk in strošek gre že preko 1000 lir. Pri tem ni seveda všteta zabela, uporaba plina za kuho ter vse ostalo, kar rabi vsak dan družina, kot mleko, sladkor, voda, luč, najemnina, milo itd., Za skromno kosilo in večerjo je treba nad 1000 lir, navaden delavec ali uradnik pa ne zasluži povprečno niti 30.000 lir mesečno. Morda pa mislijo oblasti, da je za delavca meso luksus; drugače si človek pač ne more tolmačiti tega stanja. Dejstvo je — kot je obrazložila tovarišica, ki je vodila sestanek — da obstajajo veletrgovci in monopolisti, ki so med seboj tesno povezani in jim je edina skrb, da višajo svoje dobičke, vse na škodo delovnega ljudstva. Kot imamo ljudi, ki prekupčujejo z vagoni mgsa, ogromnimi količinami čevljev in drugega blaga, tako obstajajo tudi taki, ki prekupčujejo s topovi, tanki i ■Bii* i*MMr Prejšnjo soboto so bile v mizarski delavnici Frandoli volitve za novi tovarniški odbor. Tudi v tem podjetju so izšli ES z volitev s pomembno zmago. V novem odboru bodo imeli ES dva predstavnika za delavce, d očim so imeli lansko leto samo enega, drugega pa DZ. Delavska zbornica ima letos v odboru samo 1 zastopnika za uradnike. Od 4 nameščenih uradnikov sta glasovala samo dva tako, da je izvoljeni prejel razen svojega, samo 1 glas. *** Zveza industrijcev je obvestila sindikalne organizacije, da bo morala Tržaška konopljarna odpustiti 8 delavcev in 39 delavk. Odpustili bodo tiste, ki so dosegli starostno dobo. Sindikati so dosegli, da bodo tistim, ki so bili odpuščeni 8. t. m. izplačali razen normalne odpravnine, še dodatno doklado in sicer 13.000 lir za ženske in 15.000 za moške ter dodatek v višini 25 odst. na odpravnini. *** V nedeljo so bile volitve voditeljev pristaniških delavcev in sicer družbe raztovarjalcev na kopnem. Na teh volitvah so dali pristanišču iki nov neizpodbiten dokaz razredne zavesti in enotnosti, ob kateri so se razblinili vsi poskusi sejanja nezaupanja in razdora v njihovih vrstah. Pri-staniščniki so tudi tokrat potrdili svoje stare voditelje tov. Ghetza, Bertocchija in Novacca. Od 394 veljavnih glasov je prejel tov. Ghetz 360, to je 88 odstotkov. Na prejšnjih volitvah je prejel 82 odst. Mario Berlocchi in Umberto Novacco sta bila potrjena s 370 in 345 glasovi. Jutri in prihodnje nedelje bodo volitve v ostalih treh družbah, kjer bodo dali pristaniščniki nedvomno sličen odgovor vsem sovražnikom delovnega ljudstva. V ponedeljek popoldne je izbruhnil na Proseku, v bližini policijske postaje požar, ki je kljub naporom gasilcev uničil 200 smrekovih in 100 mladik akacije. Skoda je cenjena na približno 250 tisoč lir. *** V ponedeljek popoldne so agenti finančne policije našli v bližini obale pri portiču v Grlja-nu truplo neznanca. Na podlagi listin so ugotovili, da je utopljenec 25-letni Bruno Stoka iz Rojana Verniellis 80, ki je stanoval na Proseku. Vzroki samomora niso znani. *** V torek zjutraj je izvršil samomor v svojem stanovanju na Lonjerski cesti 127 41-letni Romeo Collavini. S samokresom se je ustrelil v levo sence. V kleti, kjer je izvršil samomor, so našli dva samokresa. Kmalu po sprejemu v bolnico je nesrečnež podlegel težki rani. Pred poldrugim letom je bil nameščen pri civilni policiji, od takrat pa je bil vedno brezposeln. V zadnji vojni je bil dodeljen mornarici, kjer si je nakopal živčno bolezen. Slednja ga je verjetno tudi privedla do usodnega koraka. *** V sredo zvečer okrog 19. ure se je pripetila na trbiški cesti huda nesreča. Ameriški avto je podrl 47-1 et n ega Franca Devetaka, čevljarja iz Križa 57, ki se je vozil na kolesu. Z avtoambu-lanto RK so ponesrečenca prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili pretres možganov in druge težke poškodbe po telesu. Zdravniki so si pridržali prognozo. Policija je uvedla preiskavo. *** Včeraj zjutraj je med prevozom v bolnico podlegla možganski kapi 64-letna Itala Tom-masini, stanujoča na Garibaldijevem trgu 11. * * * V dneh od 17. do 23. t. m. in sicer vsak dan od 7. do 18. ure bodo strelske vaje na naslednjih streliščih: v Bazovici, Opčinah, Velikem Repnu, Malem Repnu in Sesljanu. *** V dneh od 6. do 12 t. m. se je v tržaški občini rodilo 53 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 86 oseb, porok je bilo 23. in drugim orožjem ter s topovsko hrano. Ti trosijo milijarde za priprave nove vojne. Ljudstvo pa noče vojne, marveč mir in človeka vredne življenjske pogoje, kjer ne bo primanjkovalo dela in zaslužka ter bodo otroci lahko dora-ščali zdravi in vedrega duha. Kje je resnica g. župnik? Dolinski župnik je s posebnim pismom oznanil vsem župljanom «veliko novico», da bo imela dolinska cerkev nov zvonik. Povedal ni v bistvu nič novega, ker je za gradnjo novega zvonika sklepala sedanja občinska uprava že pred sedmimi meseci, in vsak vaščan je lahko na lastne oči videl, da so bili že na licu mesta tudi strokovnjaki. Nedvomno je, da je hotel g. župnik s svojo «veliko novico» napraviti nekoliko predvolilne reklame prejšnji upravi, ki si je — kot pravi njegovo pismo — veliko prizadevala za novi zvonik. O teh «velikih prizadevanjih», ki so prišla na dan po župnikovi zaslugi, pa ni v vsem občinskem arhivu ne duha ne sluha. Dejstvo pa je le eno in tega ne more zbrisati nobena «velika novica» in nobena župnikova, Se tako zagrizena protikomunistična pridiga. Od leta 1917, ko je strela porušila zvonik pa do zadnjih volitev so se na občini vrstile razne uprave, ki so vse zvesto sledile politiki črnega talarja. Kljub temu pa so morali dolinski župlja-ni čakati 35 let, da se je uresničila njihova želja. Prav malo verjetno se nam zdi, da bi Vojaška uprava tako trdovratno odbijala vsa «velika prizadevanja» prejšnjih upraviteljev, če bi se slednji v resnici vztrajno potegovali za zvonik. Ker je g. župnik omenil v svojem pismu, da je sedanji župan skupno z vsemi odborniki predlagal zaveznikom gradnjo zvonika, ga moramo vprašati, ali se ne zaveda, da je ta ugotovitev v kričečem protislovju z njegovimi prejšnjimi pozivi vernikom, naj ne volijo za komuniste, ker če pridejo komunisti na občino ne bo imela Dolina nkdar zvonika. Kje je torej resnica g. župnik? uspeh proslav; saj so vsepovsod nastopali. 2ene iz mesta so poslale svoje pozdrave ženam v Sesljan, Bazovico, Boršt. Na Kolonkovcu so žene obiskale nad 800 družin ter jim voščile in dale mimozo. Z razdeljevanjem mimoze po mestu so žene nabrale nad 25.000 lir, katere bodo dale za zimsko pomoč. Na dan 8. marca so žene razdeljevale tudi izkaznice ZDZ in je bilo prekoračeno število za 10 odstotkov. Posebno veliko število izvodov «Noi Donne» in «Dela» je bilo prodanih, tako da je za več stotin izvodov prekoračilo normalno število prodaje. Z veseljem beležimo dobro uspele proslave letošnjega 8. marca po vsem našem ozemlju ter si zadajamo že zdaj za prihodnji 8. marec nalogo, da ga proslavimo z istim navdušenjem in uspehom, kot smo ga proslavile letos. * * * Glavni odbor ZDZ se najlepše zahvaljuje vsem ženam, pionirjem, godbam, tovarišem in vsem ostalim za njihov trud delo in sodelovanje o;b velikem ženskem prazniku 8. marcu, da smo ga lahko tako lepo in z uspehom povsod proslavile. Koncert v Nabrežini V sredo 19. t. m. od 19.30 do 24. ure priredi Godbeno društvo iz Nabrežine godbeni koncert in zabavni večer, ki bo v nabrežin-ski kino dvorani. Edino komunisti nastopajo proti samovolji okupatorjev Nizkoten nastop in provokacije svetovalcev večine v zvezi z izgonom Cattonarjeve družine - Zupan noče podpreti akcije za pomoč Slovenili Za teden d n i Izt lir tr. na se Prejšnji petek je bila seja tržaškega občinskega sveta zelo kratka — trajala je v celoti komaj četrt ure — zato pa je bila tem bolj razburljiva, tako da so svetovalci večine izgubili živce ter so se zatekli k poslednjemu «argumentu» — k psovkam in malo je manjkalo, da najbolj srboriti niso izzvali celo pretepa. Povod njihovemu razdraže-nju je dala interpelacija tov. Radicha, ki je zahteval od župana odgovor glede nečuvenega izgona žene in hčerk tov. Gattonarla po okupacijskih oblasteh. Ze na prejšnji seji je namreč župan obljubil, da se bo pozanimal za ta primer pri ZVU ter da bo odgovoril; tedaj je celo izjavil, da ta krivični ukrep presega vse mere. Toda po treh dneh se je, očividno po nalogu od zgoraj, «premislil» ter kar naenkrat začel zagovarjati okupacijske oblasti ter zavijati dejstva, češ saj so «bile poslane le na najbližji ameriški konzulat v Benetke», da uredijo vprašanje svojega državljanstva». To po njegovem ni tako hudo, «saj niso šle v Dachau», pri čemer je zavestno zamolčal dejstvo, da so bile z odločbo ZVU za trajno izgnane iz cone A. Zato pa je tov. Ra-dich pojasnil «nevednemu» županu resnični potek izgona ter je ponovno najostreje obsodil odvratno postopanje tujih okupatorjev, ki v brk najosnovnejšim pojmom demokracije in človečanskega čuta razbijajo družine ter preganjajo poštene državljane, ki so krivi le tega, da se dosledno bore za pravice delavstva. Tov. Gattonar je bil preganjan že od fašizma, pred katerim se je zatekel v Ameriko, od koder pa je bil lani izgnan zaradi svojega sindikalnega delovanja. Sedaj, ko se je vrnil po tolikih letih v svojo domovino, pa mu tuje okupacijske oblasti izženejo žene in otroke. Prečita! je odlok polk. Fodena o izgonu, kjer, kajpak, ne govori o «pošiljanju na najfoližnji konzulat ZDA», kot si je izmislil župan, da bi branil tuje gospodarje? Tov. Radich je obsodil obnašanje župana in odbora, ki noče braniti sodržavljanov pred samovoljo tujih oblastnikov. V protest proti takšnemu dvoličnemu vedenju odbora je komunistična skupina zapustila dvorano. Tedaj je nastal v klopeh večine peklenski vrišč, katerega je prvi sprožil župan, ki si ni znal drugače pomagati iz sramote po teh razkrinkanjih. Iz vrst odbora in večine so letele številne psovke na odhajajoče komuniste; odbornik Lauri se je celo dejansko hotel lotiti naših svetovalcev, ki so klerikalnega petelina z vso odločnostjo zavrnili ter ga poučili, da je le v njegovem interesu, če miruje z rokami in z jezikom. V torek je najprej tov. Braun vprašal župana glede novega samovoljnega koraka vojaške oblasti, ki je zaplenila zasebno garažo v ul. Conti št. 1 ter tako spravila ob kruh tri družine. Zupan je bil to pot oprez-nejši ter se je celo skušal nekoliko prati glede Cattonarjeve zadeve. ‘Tov. Žbogar je predložil interpelacijo proti odpustom občinskih nameščencev; nadalje je zahteval, da se čim prej odobri pravilnik o občinskih uslužbencih in .pokojninah. Dalje je zahteval uvedbo predpisov. glede nove stanovanjske komisije, v kateri mora biti zastopana tudi občinska manjšina. Na vprašanje tov. Weissove, ali občina pristaja na akcijo za pomoč po zametih prizade-v Sloveniji, je župan po tim dolgem izvijanju povedal, da občina ne da za to akcijo niti svoje moralne podpore, tem manj seveda materiaino. kar je tov. Weissova odločno obsodila kot izraz šovinizma. Odbornik Du!ci je nato predložil resolucijo glede najemnin v hišah IACP in druge zahteve, ki pa so bile zelo nepopolne. Zato je tov. Po-gassi zahteval, naj se disku- j sija in sklepanje o tem odloži, j da bodo vsi odborniki mogli 1 preučiti predloge ter staviti nove. Vendar je bil njegov predlog od večine odbit. Za resolucijo je nato glasovala običajna večina, dočim so se komunisti vzdržali glasovanja. Dopisnica «Primorskega», ki očividno ne sledi sejam, pa je zopet napisala debelo laž, češ da so komunisti glasovali proti. Tako so se titofašisti zopet ujeli v svojo lastno laž. Sledilo je glasovanje o raznih predlogih odbora. Sobota 15 - Klemen Nedelja 16 - Hilarij np Ponedeljek 17 - Patricij Torek 18 - Pariška komuna Sreda 19 - Jožef (zadnji kraj pf Četrtek 20 - Klaudija v Petek 21 - Benedikt ZGODOVINSKI DNEVI----------- 15. 3. 1939. je Hitler nasilno z'r-- del Češkoslovaško. |Niy 18. 3. 1904. se je rodil v Sež-- Srečko Kosovel. Umrl je Tomaju 27. maja 1926. 18. 3. 1871. pričetek pariške mune - prve oblasti delavc 19. 3. 1818. se je rodil v Gab vici na Hrvatskem najvl hrvatski pesnik. Peter F radovič. 3 Ijo TRST II. nai Val . dol. 306,1 » ^ Veleposestniki višajo najemnine za zemljišča Za časa fašizma so veleposestniki in lastniki zemljišč lahko določali in višali najemnine za oddana zemljišča, kakor so pač sami hoteli, ker ni Obstajal noben zakon, ki bi ščitil najemnika. 1 Po končani vojni so dosegli zakupniki v Italiji s svojo vztrajno borbo izdajo zakona, na podlagi katerega se določajo najemnine za zemljišča. Na našem Ozemlju pa je kmetijska strokovna zveza ES takoj pod-vzela pri merodajnih oblasteh potrebne korake, da se tudi na našem področju reši ta kočljivi problem in da s tem neha prekomerno izkoriščanje, ki so ga izvajali veleposestniki nad zakupniki. Z ukazom št. 430, ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne 15. 7. 1947 je ZVU izdala zakonite predpise, ki določajo ustanovitev komisije za določanje cen zakupniških zemljišč v naši coni. Komisija je pripravila razpredelnico, po kateri je določena višina najemnin za zemljišča. Pripomniti moramo, da so bile cene določene sorazmerno in pravično ter da so bili vsi najemniki zemljišč s to odmero zadovoljni. Takrat je bila ustanovljena pri POLICIJA JE O DOGODKU MOLČALA 5 DNI Teroristična ugrabitev ob jugoslovanski meji Dogodek se je pripetil že prejšnji petek - S silo so ga vlekli preko meje - Ugrabljen je bil neki Ivan Kaluža, stanujoč v Trstu SOŽALJE — Tov. Ivanu Furlanu, predsedniku prosvetnega društva v Podlonjerju je te dni umrla ljubljena mati. Člani prosvetnega društva in SHPZ izrekajo prizadetemu tovarišu svoje najiskrenejše sožalje. Sožalju se pridružuje uredniški kolektiv «Dela». V petek prejšnjega tedna je skupina neznancev, ki se je ilegalno prikradla preko jugoslovanske meje, ugrabila ob meji, ki teče po parobku hriba v bližini Bazovice, nekega Ivana Kalužo iz ulice Settefontane 52. Slednji se je podal na navedeno mesto skupno z drugima dvema znancema, kjer se je imel sestati z neznano osebo. Kakor izhaja iz izpovedi njegovih spremljevalcev je Kaluža nameraval kupiti od neznanca vola (ali konja). Neznanec je res prišel na določeno mesto, spregovoril s Kalužo par besed in se nato vrnil v bližnji gozd, od koder je pripeljal žival. Cim pa mu je šel Kaluža še za par korakov naproti, je skočilo izza grma nekaj neznanih oseb, ki so navalile na Kalužo in ga s silo vlekle preko meje, kljub njegovemu vpitju in klicanju Bambič Vincenc 50, Cero-vac 100, Vekjet 50, Zorn 100. Zaccai 200, Toich 50, Sorini 50, Vélkaverk 50, Viškovič 50, Valenčič 50, Narsach Mario 50, Pobersic Alojz 150, Mazzoni 100, Mahne 100, Mosetti 50, Oln-ig 50, Martino 50, Nando 150, Scaringella Angelo 50, Ne-garotto Mario 100, Spartano Antonio 100, Tomasi Guerrino 100, Velicogna Marino 100, Z.i-molo Lino 50, Visintin Costante 100, Vidmar Franc 100, Pa-dovan 50, Prinčič 50, Parale 50, Palmieri 50, Perini 100, Petrič 50, Udovič 50, Pobega 50, Pausohe 50, Postogna 50, Le-giša 50, M occhi uit 100, Milaz-zi 50, Massarotto 100, Jenko 50. Hrovatin 100, Marussi 50, Puntar Alojz 100, Sbisa Ernesto 100, Škerl Ivan 100, Rosé 100, Dragan Domenico 100, Vi. sintini Eg. 100, Škerl Karel 100, Stanco Enrico 100, Devidè Ernesto 100, Bossi Antonio 100, 'Sili idi Giacomo 100, Scrabe Natale 100, Mariana Raff. 100, Radani 100, Buffolin Rodolfo 500, Cok Alojz 200. Celica De Rosa Barriera 3.300, nabrano na svatbi tov. Spadara 1.500, zbirka celice Zancolich-Verrucchi Pončana Prispevki za kavcijo 4.300, pristaniščniki pri Sv. Andreju 10.000, nadaljni polog sekcije Curiel 25.275, nabrano pri Sv. Alojzu 700, nabrano med prebivalstvom v Tebčai. 6.350, tovariš z Opčin 200, Pobega Anton iz Milj 1.000. nabrano na Kolonkovcu 3.900, nabrano v Križu 4.000, simpatizerji iz Podlonjerja - Nova cesta 2.900, E.C.A. 5.250, Kinder Ivan iz Podlonjerja 1.000, Paoli Stefano 1.000, Pegan Olga, v počastitev spomina moža 5.000, nabrano v Briščkih 800, N. N. iz Nabrežine 500, celica Jamnik Pončana 4.000, zbirka v tovarni Standard 10.000, zbirka v mestni klavnici 5.000. žbirka žena pri Sv. Ani 500, 4 tovariši iz Milj 600. Mausic Ignazio 500, Bantic Pepi 100, Bertoni 100, Ceche! Bruno 100, Cechet Giordano 100, Viezzoili Saro 100, Pan-gher 100, Umor Romano 100, Delzet Angelo 100, Skerlavaj Remo 100, Di Mauro 50, Gretti Marcello 50, Blasig Angelo 100, Slega Luigi 100, Borri Francesco 200, Crevatin Francesco 100, Vecchie! Giusto 100, Umek Josip 200, Scala Guerrino 50, Dodič Enrico 50, Paoli Vladislav 300, Valdemarin Nino 100, Fiorenti!! Augusto 100, Selibara Andrea 100, Fran-zolini Libero 200, Marchetti 100, Franco 100, Borghello 100, Visintin Vittorio 100, Gržina 50, Barbo 50, Sudic 100, Zecchini 100, Sigulin Pietro 200, Mar-tingano Federico 500, Gorza Romeo 200, Buffolini Doro 100, Gomizel Ivan 200, Martingano Uccio 200, Krečič Anton 100, Delise Romano 200. Rebek Giorgio 100, Biasolet. to A. 300, Brešan Enrico 500, Maurini 500, nečitljivo 500, N. N. 500, -Zupin Sergij 100, Er-bis Giordano 100, Benčina Ka. rei 100, Novelli Angelo 150, Cuccoch Massimo 150, Z-anner Pietro 500, Gomisel dr. Emilio 2,000, N. N. 500, Michelazzi Amelia 100, K. 200. N. N. 500, Bernetié Karlo- 100, Zorzet Giorgio 100, Pacor Giuseppe 100, Sergio 500, N. N. 300, nečitljivo 1.000, Vatovac Leopold 100, Vojkovič Ferdinand 100, B. 100, Piero 50, Zamotto C. 100, Sosič 100, Vidonis 100. na pomoč. Njegova spremljevalca, ki sta stala v bližini, sta prestrašena zbežala v vas ter obvestila o ugrabitvi tamkajšnje policijske organe. Policijska patrula, ki se je podala na kraj ugrabitve ni seveda našla več nobenega sledu o neznanih teroristih. To je v skopih obrisih ves potek novega terorističnega dejanja, ki je zelo razburil prebivalstvo bližnjih vasi. To pa tem bolj, ker ni prvi primer, da se titovski teroristi drznejo počenjati tostran meje slična zločinska dejanja. Pripomniti je treba namreč, da je bil Kaluža ugrabljen kakih 400 metrov v notranjosti cone A. Ljudstvo pa se obenem upravičeno sprašuje, čemu je držala policija ta dogodek kar 5 dni v največji tajnosti. Poročilo je bilo izdano šele v sredo, 112. t. m. in še tokrat v dokaj nejasni obliki. Tudi VU bi morala od svoje strani odločno nastopiti pri jugoslovanskih oblasteh, da se zaščiti osebna varnost oseb, ki bivajo na področju, katero je pod njeno zaupno upravo. Tukajšnje oblasti so vendar dolžne, da skrbijo za varnost prebivalstva in da preprečijo titovski drhali z onstran meje izvajanje terorizma v tej coni. To je najmanj, kar zahteva vse prebivalstvo cone A. Kongres upokojencev Jutri, 16. t.m. ob 9.30 bo na sedežu ZES v ulici Montfort 3 kongres strokovne zveze ES upokojencev Na kongresu bo podano obširno poročilo o osnutku zakona glede novih poviškov pokojnin upokojencem INPS, državnim upokojencem in drugim kategorijam. Iz Nabrežine Smrtna nesreča V nedeljo zvečer se je pripetila v Tržiču težka nesreča, ki je, žal, zahtevala človeško žrtev. Avtomobil, ki je z veli- ko brzino vozil skozi Tržič je podrl 31-letnega Alda Malaro-do, bivajočega v Tržiču, ki je obležal na mestu mrtev. Pokojnik je bil poročen z D inoro Bulger iz Nabrežine, hčerjo znanegg borca Josipa Bulgerja, ki je v jeseni 1943. leta žrtvoval življenje v težkih borbah pri Gorici. Pogreba tragično preminulega delavca se je udeležilo več Nabrežincev ter ogromno število delavcev iz tržiške ladjedelnice, kjer je bil pokojnik poznan in čislan kot dosleden borec za pravice delavskega razreda. Nabrežinske demokratične organizacije izrekajo tem potom težko prizadeti ženi in otrokom globoko sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje tudi naš list. tukajšnjem sodišču tudi posebna agrarna komisija z nalogo, da rešuje vse spore, ki so se pojavili med veleposestniki in zakupniki glede previsokih najemnin Z razlaščanjem zemljišč v Zavljah, kjer se ustanavlja nova industrijska cona, so bili odvzeti našim kmetom najboljši in najbolj rodovitni vrtovi in’ vinogradi našega področja. Kjer so naši stari «mandrije-rji» obdelovali dolgo vrsto let svoje vrtove in oskrbovali vsak dan mesto s svežo povrtnino, se danes dvigajo prve tovarne, ki pa ne obratujejo. Z razlaščanjem zemljišč v Zavljah za tovarne, na Greti, pri Sv. Ivanu in v flocolu ter po vsej naši okolici za stanovanjske hiše, se obdelovana zemljišča vedno bolj krčijo. Številni ezuli, ljudje iz Furlanije in celo kmetje iz Italije prihajajo v Trst in ponujajo veleposestnikom visoke najemnine za zemljišča. Veleposestniki in lastniki zemljišč izkoriščajo ta žalostni položaj in se ne držijo več nobenih določb in zakonov. Pod roko sklepajo sporazume z novo došlimi najemniki, ki so pripravljeni plačevati tudi še tako visoko najemnino. Kmetijska strokovna zveza ES je imela že veliko število zadevnih razprav in jih je tudi ugodno rešila. Dejstvo pa je, da so prav tujci tisti, ki povzročajo ta kritični položaj za tukajšnje najemnike. Veleposestnikom in lastnikom zemljišč ponujajo visoke vsote za najemnino zemljišča. Slednji se seveda s tem okoriščajo, odstavljajo tukajšnje najemnike in jih nadomeščajo s priseljenci. Problem postaja iz dneva v dan resnejši. Uspešno se ga bo lahko rešilo le potom močne in enotne stanovske organizacije, ki bo v stanju braniti in ščititi težko priborjene pravice naših najemnikov in zakupnikov. MARIO GERBEC Obnovitev osebnih izkaznic Tržaška občina opozarja, da se bo obnaljanje osebnih izkaznic zaključilo 31. t. m. V tem roku je treba obnoviti tudi izkaznice, ki zapadejo meseca aprila in maja. Urad v ulici Malcanton 3 je odprt dnevno od 8. do 13.30 ure. Za delavce, ki bi ne mogli zapustiti dela pa posluje urad od 16. do 20. ure, vhod je v ulici Rettori. 2. SOBOTA: 13. Šramel kvin na. in pevski duet - 13.30 Kultub obzornik - 19. Pogovor z žen'1 p 21. Pestri spored - 22. Cajkovse bi Romeo in Julija - 22.22 Slovanu.ed NEDELJA: 9. Kmetijska odde zg - 11.30 Oddaja za najmlajše - 111 ■■ Od melodije do melodije - ,UJU Glasba po željah - 16. Koncert ' o kestra ruskih balalajk - 19... filmskega sveta - 21. Književn 16 in umetnost - 22. Humperdin1 veli JANKO IN METKA - 1. in 2. d . PONEDELJEK: 13.30 Kultu 1 ' obzornik - 19. Mamica pripoSi ot duje - 19.15 Glasba iz baleh,„ in revij - 21.30 Humperdin^ ““F JANKO IN METKA. 3. dej. - kri. TOREK: 13. Glasba po željaL . 19. Angleščina po radiu - 22. 1<4 m - 20.30 Aktualnosti - 21. Dramikoni zirana povest - 22. Slavni viijeni] nisti. SREDA: 11. Predavanje - alo Glasba po željah - 20.30 Vokaii. kvartet - 21. Radijski oder - KfK0 Gotez: POKOJNA TETA, vesSzcei igra. . ČETRTEK: 13. Glasba po želfJ - 19. Slovenščina za Slovencdrjei 21. Radijski oder - Ruth in gustus Goetz: DEDINJA 1 ne PETEK: 13. Glasba po željalAne 19. Angleščina po radiu - 23. k „ - 20.30 Tržaški kulturni razgled sr 21. Čajkovski: Simfonija št. 2.:o , •bar Spored jutrišnjih tekem: NOGOMET °na I. KATEGORIJA: Costalung* da Skedenj, v Boljuncu ob_ 9: staniščniki - Primorje P. K.," Trebčah ob 10.30; Tovarna ‘ st»dne iev - Frausin. v Trebčah ob.. Sv. Marko - Rozandra, v Bolj’ d 1 cu ob 15.30; Rojan - Arzenal.Sa n Trebčah ob 15.30. II. KATEGORIJA: Opčine - ;Sno krožku «Rinaldi» zborovanje L, žaških mladink. °v’l _______________________J bal Čira predraga. Ce N EKAJ MISLI o položaju kmetov Sedanji položaj naših kmetov je zelo kritičen. Zaradi tega se ni čuditi, da se vedno bolj krčijo obdelana polja in da si kmečki živelj išče zaslužka drugod, večinoma v mestu. Zato postaja na kmetijah vedno bolj pusto in žalostno. Zita skoroda ne sejemo več, saj se to ne izplača. Kvečjemu se izplača sejati še ječmen. V zadnjem času smo zaradi moljev skoraj popolnoma opustili sajenje fižola. Tudi koruzo, ki je do nedavnega marsikje prav dobro uspevala, vedno bolj uničujejo črvi. Po nekih podatkih so v nekaterih predelih naše cone uničili skoraj polovico pridelka. Krompir je bil nekoč glavni poljski pridelek našega kmeta. Ze nekaj let tega pa se ga zaradi suše prav malo pridela. Kot ’Z-gleda bo treba tudi to kulturo opustiti zaradi širjenja koloradskega hrošča, ki je zlasti preie- njive klo leto pokončal že cele v sosednjih pokrajinah. Ostaneta še vinogradništvo in živinoreja. Vinogradništvo, v primeru da ni vremenskih neprilik, zlasti toče, kar dobro uspeva, toda žal so cene vinu prenizke. Premočna konkurenca italijanskih vin in raznih vin, ki seveda niso nikoli imeli nič skupnega s trto, naš žlahtni pridelek silno duši. Povrh tega pa tudi po domačih gostilnah spečajo vse preveč limet no narejenih pijač, likerjev, coca-cole in drugih pijač. Škodo od vsega tega občutimo predvsem kmetje, ki smo trdo garali skozi vse leto in nazadnje zaradi krize vina ne moremo prodali, ali pa ga prodamo po zelo nizkih cenah. Pa poglejmo si na kratko še vprašanje živinoreje. Ako nič ne nudiš kravi-molznici, od nje tudi nič ne moreš pričakovati. U-trobi in druga boljša krma je vse pomislimo, da p , takrat, ko smo prodajali mleko . 1 liro za liter, stal stot ofro®'2 28 lir, tedaj smo kupili za 1 d’ je mleka 3 in pol kg otrobov. nes pa kupimo za 1 liter mMnj le 2 kg otrobov. talni Vsi dosedanji ukrepi za zaš™isti kmeta niso v resnici skupnisjVi nič pomagali. e0r. Poleg vseh opisanih neugoà(èn-ln sti moramo prišteti še neprešt^ vojaške manevre, ki povzrotK- .^ tako veliko škodo na naših F 1 Ijih in travnikih. c da Nujno potrebno je, da se 1 ‘n kmetje zedinimo in se zdrul‘n°V: v Zvezi malih posestnikov, ti le tako bomo rešili vsaj to. tj. Ukor je še mogoče! Organizit^. si bomo laže uredili nov ■-gospodarjenja, gojili bomo ’e J1*-0 ste kulture, ki so rentabl^hir vplivali bomo laže na določ^mi cen ter se izognili krutem.it ff. dni ranju poedincev. Zato, km6'1v0l združimo se v Zvezi malih posi j j nikov! .bno GRUDEN FRANt-]jev _______________Samatorca V?edl( Odgovorni urednik ( RUDOLF BLA21C (Biagi’ , Uel Založništvo «DELA» r gol Tiska tip. Adriatica, Rismonu"f0; Dovoljenje A1S ^