669
Ob ladjah dim se vije siv.
In begajoč od morja plava težek vzduh
do nemih koč.
Vse tiho
vse
KAKOR PRAH SE VRAČAM SPET.
In ni za ladjo več sledu ... Kot da po vodi davno zbežala le je senca — vse morje mirno ... ravno...
Umrl bom  —  Le moten žar zatone v širnem morju.
a ista bo svetloba žarela na obzorju.
Umrl bom — Le lahen prah s pogorja dih odveje, a gora bo visoko kipela kakor preje.
Umrl bom — Le droben list v košatem vrhu zvene, a tisoč drugih klilo od veje bo zelene.
Umrl bom — Le tenka nit na struni se odvije, a gosli bodo pele neskaljene harmonije . ..
BRANKO BRANKOVIČ:
NA GROBIŠČU.
Orob sem živi   med grobovi, ki se tod vrste: Pokopane v prsih nosim prešlih dni želje.
Kdo jih je pokopal — veste? — Sam sem bil grobar, znamenja pa nisem stavil si na grob prevar.  —