Sueški prekop
Sueški prekop, ki sefca egip-čan&ko ozemlje in povezuje Sredozeaisko in Rdeče morje, so predali v promet pred 87 2eti. Prekop so kapali polnih dese* Jet, kar pa je bilo bolj posle-dica diiploonatskih »porov glede gradnje kakor pa i zičnega ob-sega del.
Dolžina prekopa od Port Saida do Sueza znaša 160 km. Z otvoritvijo tega prekopa se j» morska po-t od atlairatekih pri-stanisč zahodne Evrope do In-dijskega polotoka skiajšala za nad 4.500 km.
Po tem prekopu je najmanj dva in polikirat večji proinet la-dij kakor pa v PananKkem pre-kopu. Suez je danes ^orej naj-bolj prometna morska ži]a. Zla-sti v najnovejšeiin Casu je za-čel ta promel h tro naraščati. Leta 1955 je znažal ladijski pro-met skozd Suea 107 miJijcnov tan, kar je triJkrait več, kot pa je zmašal pred drugo svetovno vojno. Skoraj 60% tonaže ladij, kj plujejo skozi prekop, odpade na tankerje, ki prevaiajo naito in petrtflej iz srednjevzhodnih nahajaTšč v zahodnotvropske di-žave. Okrog 30% ladij, ki pltj-jejo skozi prekop, pripada Ve-Ufci Bri-taniji.
FinanSna sredstva mednarod-nc družbe SueSkega preikopa so zelo velfka. O lem priča letnl dohodek, Icj znaša okrt^g 100 mi-
lajonov dolarjev. Takoj "po zgraditvi prekopa je imei naj-več akcij egiptovaki Kediv, to-da zaradj finančnega pritiska zahodnih držav so njegove ate-je kaj fcmaJu prešle v roke Ve-
like Britanije in Francije. Po nacionalizacije družbe SueSke-ga prekopa je bii<i v briianskih rokak 43% akcij družbe. Ciuge
akc je so pripadale pnvatnirn lastnikom, od katerih je bilo najvei fraincosikih državljanov. Pravnj položaj prekapa je bU ureien z deklaracijo o svobodni piovbi, ki so jo leta 1888 pod-p:saie zamteresirane pomorske države. S to dekiarac jo je bUa Egjptn priznana pravica lastn;-ka nad prekopom, družbj pa j» bila potrje-na koncesija za izko-rišeanje prekCHpa. Egipt naj bl pc 99 letih, t. j. leta 1968. dobil vse prav ce in imovino družbe. Po pogodbi med Egiptom in Veliko BrUanijo leta 1954 jo Velika Britanija predala Eg-ptu izključno pravico in dolžnost zavarovanja svc>bodne plovbe v Sueškem prekopu.
-Dokum«nil-, s katerinv je bU wrejen pravhi poJožaj prekopa, so predsfavljali jzraz poliiike imptrialisiičnih sij na podračju Srednjega vzhoda. Te sile st> smatrale Sueik; prekap. to naj— pomemtmejšo svetovno promet-no ž lo, kot eno glavnih stra-teških iu gospodarskih pozicij za ostvaritev njihovih sve'.ov-nih lmperiaHsrtičn h korati Da-nes je Egipt ' izkorisu) pravice suverene države. ki g-re po pati narodne neodvisnostj in go?pa-darskega razvoja in nacšomali-ziral dru.*bo Sueškega prekopa. Istoiasno j« zagolovU pravico svobodne plovbe ozirooia vzdr-ževanja prekopa kot svobodno pomorske prometne žile.