NAPIS NAD ČLANKOM 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA IZVLEČEK Funkcionalno degradirana območja (FDO) so posledica součinkovanja različnih prostorskih, okoljskih, socialnih, ekonomskih in drugih procesov. Leta 2017 smo v Osrednjeslovenski statistični regiji evidentirali 384 FDO s skupno površino 1195 ha, kar je tretjina vseh razvrednotenih območij (in razvrednotenih zemljišč) na ravni države. V prispevku je predstavljeno spremljanje pojava degradiranih območij na območju Osrednjeslovenske statistične regije do leta 2017 in v letu 2017. Podan je ažuren vpogled v obstoječe stanje tovrstnih območij s predstavitvijo ključnih prepoznanih sprememb, ki so se zgodile v letih 2017–2020. Ključne besede: geografija, funkcionalno razvrednotena območja, degradirana območja, trajnostni razvoj, Osrednjeslovenska statistična regija ABSTRACT Functionally derelict areas in Central Slovenia Region; Comparison of the data between 2017 and 2020 Functionally derelict areas (FDAs) are a result of the interaction of various spatial, environmental, social, economic and other processes. In 2017 we recorded 384 FDAs with a total area of 1,195 ha in Central Slovenia Region, which represents one third of all devalued (and depreciated) areas on the national level. The article presents FDAs in Central Slovenia Region until 2017, in 2017, up-to-date insight into the current state of such areas and comparison of the data between 2017 and 2020 with changes that occured during that period. Key words: geography, functionally derelict areas, brownfield areas, sustainable development, Central Slovenia Region Funkcionalno degradirana območja Osrednjeslovenske statistične regije Pregled stanja v letih 2017 in 2020 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 17 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA Avtorica besedila in fotografij: MAJA SEVŠEK, magistrica geografije Aquarius d. o. o., Cesta Andreja Bitenca 68, 1000 Ljubljana E-pošta: maja.sevsek@aquarius-lj.si COBISS 1.04 strokovni članek P rostor je omejena dobrina, zato naj bi bilo načrtovanje posegov vanj trajnostno naravnano. Notranji razvoj območij naj bi imel prednost pred širitvami na nepozidana zemljišča, prenova obstoječih objektov naj bi imela prednost pred novogradnjami. Zaradi različnih razlogov prihaja do raznolikih stopenj razvrednotenja prostora. Mednje se uvrščajo tudi funk- cionalno neizkoriščena zemljišča, ki jih zasedajo območja nekdanjih, zdaj že opuščenih dejavnosti (Ivanič in Červek 2017). Funkcionalno razvrednotena zemljišča oziroma degradirana območja (v nadaljevanju: FDO) so v večini vi- rov in literature opredeljena kot opuščena ali delno opuščena in nezadostno izkoriščena območja, kjer se dejavnosti, ki so bile v preteklosti prisotne na tem območju, ne izvajajo več. Ta območja so zaradi čedalje manj razpoložljivega prostora za načrtovanje in čedalje več omejitev spet precej aktualna (Radovan 2017). Sanacija in prenova degradiranih območij sta pogosto izpostavljeni kot prednostni usmeritvi prostorskega razvoja, povezujeta pa se tudi z drugimi razvojnimi prioritetami in cilji, kot so ohranjanje kmetijskih in gozdnih ze- mljišč, preprečevanje zmanjševanja obsega kmetijskih zemljišč zaradi pritiskov pozidave, ohranjanje pridelovalnega potenciala tal, sanacija obstoječih okolj- skih bremen in podobno (Lampič s sodelavci 2017b). Gospodarno ravnanje z naravnimi viri na območju Evropske unije je izpostavljeno tudi v okviru vizije njenega razvoja do leta 2050. Politike Evropske unije naj bi bile usmerjene v trajnostno rabo zemljišč s ciljem ničelne neto stopnje izkoriščanja zemljišč do leta 2050 (Sporočilo Komisije … 2011). Za dosego tega cilja so predlagani raz- lični ukrepi, ki vključujejo izogibanje posegom oziroma preprečevanje posegov na nepozidana zemljišča, recikliranje oziroma ponovno (upo)rabo zemljišč z umeščanjem nove rabe ali z renaturacijo in nadomestitvijo predhodno nepozi- danih zemljišč (Science for … 2016). Širjenje pozidave je običajno nepovraten in trajen proces. Odločitve o kori- ščenju zemljišč so dolgoročna zaveza, ki je ni mogoče oziroma jo je težko ali finančno zahtevno preklicati (Sporočilo Komisije … 2011). Degradirana ob- močja so torej pomembna »notranja rezerva«, ki običajno niti ni prepoznana in zato tudi ni ustrezno izkoriščena (Koželj s sodelavci 1998; Lampič s sodelavci 2017b). Navkljub številnim oviram, ki otežujejo ponovno oživitev tovrstnih območij (na primer neustrezna lastniška struktura, okoljska obremenjenost, ekonomske ovire, finančna zahtevnost sanacije območja in morebitnih novih investicij), so tovrstna območja nedvomno pomemben prostorski in razvojni potencial. Kljub razmeroma obsežni obravnavi degradiranih območij enotne in splošno priznane definicije zanje še ni. T udi razumevanje in obravnava pojava na znan- stveno-raziskovalnem področju nista ne poenotena ne usklajena (Lampič s so- delavci 2016; Lampič s sodelavci 2017; Lampič, Kušar in Zavodnik Lamovšek 2017). Za prepoznavanje tovrstnih območij ni jasno predpisan metodološki pristop, ki ga zato izvajalci prilagajajo ciljem posameznega projekta, podatki 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA stavljen leta 2017 v okviru ciljnega raz- iskovalnega projekta (CRP) Celovita močja. Celovit metodološki pristop k inventarizaciji FDO je bil prvič vzpo- oziroma izsledki pa posledično med seboj niso primerljivi in so lahko celo zavajajoči (Pogačar s sodelavci 2016). V Sloveniji so degradirana obmo- čja doživela večje zanimanje v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja (Rebernik 2008; Lampič s sodelavci 2016). Z pomensko opredelitvijo iz- raza se je ukvarjalo že več raziskav in projektov, pri čemer je bil predmet njihovega zanimanja bodisi izbran tip degradacije bodisi določen tip degra- diranih območij, lahko pa so se osre- dotočali le na določeno degradirano območje (Lampič s sodelavci 2016). Spremljanje degradiranih območij v Osrednjeslovenski statistični regiji do leta 2017 Za spremljanje pojava v Sloveniji do leta 2017 ni bilo na razpolago ustre- znih prostorskih podatkovnih slojev, ki bi celovito predstavljali tovrstna ob- Degradirano območje: Prva znana uporaba izraza sega v sedemdeseta leta 20. stoletja, ko se je pojavil v literaturi ameriške jeklarske industrije za enega od postopkov posodobitve obstoječih jeklarskih obratov (Yount 2003). Prvič ga je leta 1992 upo- rabila ameriška agencija za varstvo okolja in z njim označila zapuščena, nedelujoča ali neizkoriščena industrijska in trgovska območja ter objekte, katerih širitev ali sanacijo otežuje dejanska ali zaznavna onesnaženost okolja (Fatemi in Rahman 2015). Pregled različnih opredelitev odraža raznovrstnot in nepoenotenost razumevanja izraza. Ključne oznake, ki ga vsebinsko koli- kor toliko enotno pojmujejo, so: predhodna (antropogena) raba, zanemarjenost, pomanjkljiva vzdrževanost, zmanjšana »vre- dnost« območja in objektov na njem, prepoznavanje območja kot razvojne ovire (tako imenovana »urbana ločina«), potreba po predhodnih ukrepih za njegovo ponovno učinkovito rabo, del razvoju namenjenih zemljišč, kjer je stalna možnost sprememb obstoječih rab in podobno (Sevšek 2018). Vzroki za njihov nastanek so številni in glede na posamezno območje lahko samosvoji, odvisni pa so tudi od vrste in načina potrebne sanacije tovrstnega območja. Funkcionalno degradirano območje (FDO): Nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne (an- tropogene) rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo. Tovrstno območje je lahko potencial za razvoj in ga je mogoče oživeti s sektorsko usklajenimi predpisi ter ukrepi za prenovo (Lampič, Kušar in Zavodnik Lamovšek 2017). Razvrednoteno območje: Območje, za katerega je zaradi neprimerne ali opuščene rabe značilna zmanjšana gospodarska, soci- alna, okoljska ali vizualna vrednost oziroma vrednost po merilih varstva kulturne dediščine, zato je potrebno prenove. Takšno območje lahko po fizičnih, funkcionalnih, okoljskih in socialnih merilih ter merilih varstva kulturne dediščine izkazuje različne vrste in stopnje razvrednotenja (Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) 2017). Slika 1: Degradirana območja so pogosto povezana z onesnaženostjo okolja. Na fotografiji je del območja nekdanje gramoznice Jeprca v občini Medvode (foto: Maja Sevšek). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 19 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA lično prepoznavanje posameznih ob- močij kot degradiranih (Uršič 2016). V nadaljevanju je predstavljen ažuri- ran vpogled v obstoječe stanje FDO na območju Osrednjeslovenske stati- stične regije. Zanjo so značilni inten- zivni urbanizacijski procesi, ki se na- vezujejo na prostorski, gospodarski in socialni razvoj, ter intenzivne prostor- ske spremembe z velikimi pritiski na posamezne okoljske sestavine. Pregled FDO z njihovo prostorsko razmesti- tvijo in navedbo njihovih temeljnih značilnosti je podlaga za smotrnejše prostorsko načrtovanje in usmerjanje prostorskega razvoja. Prav tako lahko nakazuje rešitve trajnostnega upra- vljanja z okoljskimi viri na obravnava- nem območju. Pregled evidentiranih degradiranih območij na območju Osrednjesloven- ske statistične regije glede na pretekle popise navkljub določenim pomanj- kljivostim njihove medsebojne pri- merjave zaradi nepoenotenih meto- dologij omogoča vsaj delni vpogled v prisotnost tovrstnih območij in dina- miko njihovega pojavljanja v prosto- ru,. Za vse je namreč značilen bodisi prostorsko bodisi vsebinsko omejen obseg. Popisni podatki ne omogočajo enotnega vpogleda v razmere na ravni celotne regije, pač pa je zanje značilna obravnava zgolj posameznih območij na ravni različnih upravnih ali oze- meljskih enot oziroma različnih vidi- kov degradacije. Popisi so bili izvede- ni tudi v razmeroma dolgih časovnih razmikih, kar je vplivalo tudi na raz- metodologija za popis in analizo de- gradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra (Lampič s sodelavci 2017b). Prostor- sko razmestitev degradiranih urbanih območij (DUO) so sicer že leta 1994 za poselitvena območja Domžal, Ka- mnika, Ljubljane in Vrhnike podali Koželj in sodelavci (1998). Nacional- na evidenca je bila vzpostavljena tudi leta 2012 na Oddelku za geografijo Fi- lozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni v okviru CRP Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostna razvoj- na priložnost Slovenije, a ni bila »celo- vita«, saj je vključevala zgolj izbrane tipe degradiranih območij (industrij- ska, rudarska in vojaška območja ter transportne in druge infrastrukturne objekte in površine). projekt poimenovanje območij leto popisa nročnik izvajalec območje obravnave število evidentiranih območij Degradirana urbana območja degradirana urbana območja (DUO) 1994 Ministrstvo za okolje in prostor, Urad Republike Slovenije za prostorsko planiranje Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo urbana naselja Domžale, Kamnik, Ljubljana in Vrhnika 119 Degradirana urbana območja (DUO) v Ljubljani degradirana urbana območja (DUO) 2007 / Rebernik (lasten popis) mesto Ljubljana 48 CRP »Konkurenčnost Slovenije 2006 – 2013: Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije« degradirana območja (DO) 2011 Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS), Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta občine Osrednjeslovenske statistične regije 29 Merila in kriteriji za določitev degradiranih urbanih območij (DUO 2) z nadgradnjo: določitev nerevitaliziranih urbanih območij (NERUO) nerevitalizirana urbana območja (NERUO) 2016 Ministrstvo za okolje in prostor Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo območje mestnega naselja (središča) Mestne občine Ljubljana 210 Preglednica 1: Projektni popisi degradiranih območij, ki nudijo vpogled v preteklo prostorsko razsežnost problematike na območju Osrednjeslovenske statistične regije. 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA v zadnjem desetletju skrčila travniška zemljišča (za 1306 ha) ter gozdna in poraščena zemljišča (za 1244 ha) (Se- všek 2018). Na račun pozidave je bilo na preuče- vanem območju med letoma 2008 in 2012 izgubljenih 0,3 % vseh gozdnih in 2,3 % kmetijskih zemljišč, med le- toma 2012 in 2015 je bilo pozidanih 0,1 % vseh gozdnih in 0,9 % kme- tijskih zemljišč, med letoma 2015 in 2018 pa bilo na račun pozidave izgu- bljenih 0,04 % vseh gozdnih in 0,2 % kmetijskih zemljišč. V zadnjem desetletju (2008–2018) je bilo zaradi pozidave izgubljenih 2632 ha kmetij- skih in gozdnih zemljišč, daleč največ na območju Mestne občine Ljublja- na, najmanj pa na območju občine Trzin. Trende v pozidavi in njeno stopnjo odraža tudi dinamika izdanih gradbenih dovoljenj. Podatki o izda- nih gradbenih dovoljenjih za gradnjo stavb glede na tip gradbene aktivno- sti v letu 2017namreč nakazujejo, da različnih gospodarskih, urbanih, okolj- skih in prostorskih problemih (na pri- mer intenzivni pritiski na stavbna ze- mljišča) (Vintar Mally in Kušar 2004). Ti pojavi povzročajo številne (pogo- sto nepovratne) spremembe, še zlasti pa vplivajo na potratno prostorsko strukturo poselitve. Zato je ustrezno načrtovanje posegov na nepozida- nih zemljiščih izjemnega pomena, saj so za kmetijstvo najprimernejša zemljišča v ravninskih predelih, kjer so ti pritiski najmočnejši. Razmah pritiskov pozidave prikazuje analiza sprememb dejanske rabe tal, ki je bila izvedena na podlagi preseka niza po- datkov za leta 2008, 2012, 2015 in 2018. V zadnjem desetletju (2008– 2018) je med različnimi sprememba- mi dejanske rabe tal opazna največja rast pozidanih in sorodnih zemljišč (za 964 ha) ter začasno neobdelanih kmetijskih zemljišč (za 634 ha) (Gra- fični podatki … 2008; Grafični po- datki … 2018). Daleč najbolj so se Osrednjeslovenska statistična regija – prostor hitrih in intenzivnih sprememb, ki vplivajo tako na pojavljanje kot tudi na oživitev FDO Za Osrednjeslovensko statistično re- gijo je značilna izrazita dvojnost med ravninsko-dolinskimi območji na eni strani ter ter razgibanimi in bolj hete- rogenimi območji na drugi. Dvojnost se zrcali v različnih gostoti poselitve, gospodarski razvitosti, opremljenosti posameznih naselij, strukturi prevla- dujočih dejavnosti, deležu kmečkega prebivalstva, rabi tal ter stopnji priti- skov pozidave in drugih antropogenih vplivov na naravne vire. Obravnavano območje je tako imenovana »zgosti- tvena regija«, ki je kljub gospodarski razvitosti prepoznavna kot poseben tip problemske regije, za katero je značil- no, da v njej vzporedno z gospodar- skim razvojem potekata pospešena rast prebivalstva in zgoščevanje gospodar- skih dejavnosti. Ob tem se učinki na- vedenih procesov postopno odražajo v tip dejanske rabe tal / obdobje 2008–2012 (ha) 2012–2015 (ha) 2015–2018 (ha) 2008–2018 (ha) pozidana in sorodna zemljišča 844 53 67 964 neobdelana kmetijska zemljišča 568 –41 107 634 kmetijska zemljišča v zaraščanju 605 –412 –103 90 gozdna in poraščena zemljišča –1231 –41 28 –1244 njive in vrt 98 118 –153 63 trajni nasadi 436 155 28 619 travniška zemljišča –1400 114 –20 –1306 zamočvirjena zemljišča 11 22 1 34 vodovje 22 39 11 72 odprta zemljišča 51 –8 33 76 Opomba k preglednici: minimalne vrednosti maksimalne vrednosti. Preglednica 2: Spremembe površine posameznih tipov dejanske rabe tal v letih 2008–2018 na območju Osrednjeslovenske statistične regije (viri: Grafični podatki … 2008; Grafični podatki … 2012; Grafični podatki … 2015; Grafični podatki … 2018; Sevšek 2018). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 21 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA Metodološka izhodišča inventarizacije FDO v Osrednjeslovenski statistični regiji Opredelitev določenega območja za FDO na obravnavanem območju je temeljila na izbranih kriterijih, vrsta pa je bila določena na podlagi tipo- logije (Lampič, Kikec in Bobovnik 2017). Z upoštevanjem zadnje de- javnosti, ki je potekala na določe- območjih še posebno raznovrstni, zahteva skrbno načrtovanje prostor- skega razvoja in usmerjanje dejavnosti v prostoru (Kladnik in Petek 2007). Na preučevanem območju se v najbolj izrazitem »zgostitvenem« predelu pre- pletajo različni interesi s težnjami po ohranjanju kakovostnega okolja (pri- sotnost raznih varstvenih režimov), zato bi moralo biti načrtovanje pro- storskega razvoja še bolj smotrno. je bila tovrstna aktivnost usmerjena predvsem v novogradnje (Dovoljenja za … 2017; Register prostorskih enot 2018). Ob podobni dinamiki je v pri- hodnje mogoče pričakovati nadaljnje naraščanje pritiskov na stavbna ze- mljišča (Sevšek 2018). Preplet različnih specifičnih in več- krat medsebojno neskladnih razme- rij in interesov, ki so na zgostitvenih Slika 2: Raba tal, spremembe dejanske rabe tal in širjenje urbanizacije na kmetijska in gozdna zemljišča na območju Osrednjeslovenske statistične regije med letoma 2008 in 2018. Legenda meja Osrednjeslovenske statistične regije občinska meja reka manjši vodotok sprememba rabe iz gozdnih zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča sprememba rabe iz kmetijskih zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča sprememba rabe iz pozidanih in sorodnih zemljišč v gozdna zemljišča sprememba rabe iz pozidanih in sorodnih zemljišč v kmetijska zemljišča pozidana in sorodna zemljišča kmetijska zemljišča gozd Viri: DMV5. GURS 2014; MKGP 2008; MKGP 2018; Geoportal ARSO 2018; RPE. GURS 2018. Zasnova in kartografija: Maja Sevšek Aquarius d.o.o. Ljubljana Ljubljana, 2020. 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA tip: FDO kmetijske dejavnosti tip: FDO storitvenih dejavnosti podtip: / primer: opuščeni hlevi Agroemone, Mestna občina Ljubljana slika 3 podtip: FDO javnih storitev primer: objekti DDC, občina Lukovica slika 4 podtip: FDO poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti primer: Restavracija Blagajana, občina Vrhnika slika 5 podtip: staro mestno ali vaško jedro primer: Šutna, občina Kamnik slika 6 tip: FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti tip: FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti Tip: FDO obrambe, zaščite in reševanja Tip: FDO pridobivanja mineralnih surovin podtip: / primer: kopališče Vevče, Mestna občina Ljubljana slika 7 podtip: / primer: Hoja galanterija Podpeč, občina Brezovica slika 8 podtip: / primer: vojašnica na Stari Vrhniki, občina Vrhnika slika 9 podtip: FDO rudnika primer: objekti rudnika kaolina Črna pri Kamniku, občina Kamnik slika 10 tip: FDO pridobivanja mineralnih surovin tip: FDO infrastrukture podtip: FDO peskokopa ali kamnoloma primer: kamnolom Podturjak, občina Velike Lašče slika 11 podtip: FDO gramozne jame primer: gramoznica Obrije, Mestna občina Ljubljana slika 12 podtip: Ostala FDO pridobivanja mineralnih surovin primer: glinokop Rova, občina Domžale slika 13 podtip: FDO prometne infrastrukture primer: staro letališče Ljubljana, Mestna občina Ljubljana slika 14 tip: FDO infrastrukture tip: FDO za bivanje podtip: FDO okoljske infrastrukture primer: deponija Veliki potok, občina Grosuplje slika 15 podtip: FDO ostale gospodarske infrastrukture primer: Bioplinarna Petač, občina Medvode slika 16 podtip: FDO zelene infrastrukture primer: park Habjanov bajer, Mestna občina Ljubljana slika 17 podtip: FDO nedograjena stanovanjska območja primer: soseska Gabrče 3, občina Vrhnika slika 18 tip: FDO za bivanje tip: FDO prehodne rabe podtip: FDO stara dotrajana območja primer: grad Podsmreka, Ivančna Gorica slika 19 podtip: FDO opuščenega gradbišča primer: gradbišče Tobačna mesto, Mestna občina Ljubljana slika 20 podtip: FDO značilne prehodne rabe primer: parkirišče in objekt ob glavni ljubljanski železniški postaji, Mestna občina Ljubljana slika 21 Preglednica 3: Tipi in podtipi FDO v Osrednjeslovenski statistični regiji. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 23 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA slika 3 slika 4 slika 5 slika 6 slika 7 slika 8 slika 9 slika 10 slika 11 slika 12 slika 13 slika 14 slika 15 slika 16 slika 17 slika 18 slika 19 slika 20 slika 21 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA zemljina iz izkopov (Smrekar 2007). Med številčnejšimi so bila tudi FDO značilne prehodne rabe, kjer gre za neaktivno uporabljena zemljišča, ki so v fazi ekstenzivne, manjvredne začasne ali prehodne rabe. Raba to- vrstnih območij je pasivna, tako da območje zaradi dalj časa načrtovane spremembe rabe stagnira (Koželj s sodelavci 1998). Ta območja so naj- večkrat posledica predvidenih, a ne- izvedenih investicij, ki se v prostoru pojavljajo v obliki utrjenega zemlji- šča brez ustrezne namembnosti ali pa so z določeno prehodno, lahko začasno rabo v fazi spreminjanja na- membnosti. Glede na celotno površino evidentira- nih FDO so največji delež zavzemala FDO poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (16,6 %) ter industrijskih in obrtnih dejavnosti (15,2 %), kar gre pripisati zgoščanju storitvenih in proizvodnih dejavnosti oziroma nekdanjih industrijskih obra- tov ob hkratni nepopolni zasedenosti poslovnih in industrijskih con (Sevšek 2018). Z vidika prostorskih potreb različnih dejavnosti, investicijskih potreb in želja investitorjev je eden od ključ- nih podatkov površina določenega območja, saj se potrebe različnih dejavnosti in investicijskih pobud medsebojno zelo razlikujejo (Lam- pič, Kikec in Bobovnik 2017). Za preučevano območje je bila značilna precejšnja razdrobljenost evidenti- ranih FDO. Prevladovala so FDO manjših dimenzij, saj jih je bilo med vsemi 384-imi kar 191 manjših od 1 ha. Povprečna površina območja je ha) in Kamnik (119,9 ha), najmanj- ša skupna površina FDO pa je bila na območjih občin Log - Dragomer (1,6 ha), Horjul (1,7 ha) in Trzin (4,6 ha), ki pa so vse po vrsti med najmanjšimi slovenskimi občinami. Površinski delež FDO je bil največji v občini Komenda (3,3 %), sledili sta občini Mengeš (1,6 %) in Domžale (1,3 %), najmanjši pa v občini Do- brepolje (0,04 %) (Sevšek 2018). Številčno so prevladovala FDO infra- strukture (91), prehodne rabe (68), pridobivanja mineralnih surovin (65) in storitvenih dejavnosti (55). Glede na vse opredeljene tipe ali podtipe pa so prevladovala FDO kamnoloma ali peskokopa (60), okoljske infrastruk- ture (55), poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (40) ter značilne prehodne rabe (38), najmanj pa je bilo FDO rudnika (1). Zaradi preteklih intenzivnih potreb gradbeništva na področjih gradnje infrastrukturnih objektov in stano- vanjske gradnje je večje število evi- dentiranih opuščenih kamnolomov ali peskokopov pričakovano. To velja tudi za večje število FDO okoljske infrastrukture, saj so precej pogosta nesanirana divja odlagališča odpad- kov, pa tudi začasne lokacije za odla- ganje različnega materiala. Izkopava- nje gramoza je na delih preučevanega območja povzročilo nastanek števil- nih gramoznih in izkopnih jam, ki so se zapolnjevale (ali se deloma še vedno zapolnjujejo) z različnimi od- padki. Običajno gre za mešanico od- padkov različnega izvora, pri čemer se najpogosteje pojavljajo gradbeni odpadki od rušitvenih del in odvečna nem območju, je bilo opredeljenih devet tipov FDO s podtipi (Lampič s sodelavci 2017b). Da se posame- zno območje uvrsti med FDO, mora ustrezati osnovnim kriterijem, ki vključujejo: vpliv predhodne (an- tropogene) rabe na območju, funk- cionalno degradacijo območja in minimalno površino območja. Za uvrstitev posameznega območja med funkcionalno degradirano je pri do- ločenih tipih opredeljen še poseben kriterij. Pri tipu prehodne rabe ozi- roma podtipu opuščenega gradbišča je tako na primer ključen tudi čas opuščenosti (vsaj 1 leto) (Dolinšek 2016; Lampič s sodelavci 2017a). Izhodišče za evidentiranje FDO je opredelitev območij, kjer določena dejavnost ni ali pa je le delno pri- sotna (Lampič, Kikec in Bobovnik 2017). Evidentirana so bila območja s površino 0,5 ha, znotraj mestnih naselij in naselij z mestnim značajem pa 0,2 ha ob upoštevanju meja ze- mljiških parcel (Lampič s sodelavci 2017a). Stanje FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije leta 2017 V letu 2017 je bilo na območju Osrednjeslovenske statistične regije evidentiranih 384 FDOs skupno po- vršino 1195,4 ha. Območja z večjo zgostitvijo FDO so se pojavljala v osrednjem delu regije, zlasti v sme- reh proti Medvodam, Domžalam in Kamniku ter v okolici Vrhnike, kar sovpada z območji največjih zgosti- tev prebivalstva. Na največji površini so se obravnavana območja pojavlja- la v Mestni občini Ljubljana (320,3 ha), sledili sta občini Vrhnika (139,2 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 25 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA bila 3,1 ha; največja je bila ta v ob- čini Logatec (16,1 ha) in najmanjša v občini Horjul (0,6 ha). Zares ve- likih FDO je bilo razmeroma malo. Še najobsežnejša je bila zvečine opu- ščena Poslovna cona Komenda (65,5 ha) (Sevšek 2018). Z vidika oživljanja, sanacije ter ume- ščanja morebitnih novih dejavnosti na FDO je ključna lastniška struktura. Tip lastništva, razdrobljeno lastništvo in špekulacije na zemljiškem trgu so poglavitne ovire oživitve in sanacije tovrstnih območij (Špes s sodelav- ci 2012; Klančišar Schneider 2014). Lastniške razvojne ovire (zasebno, razdrobljeno ali neurejeno lastništvo, postopki denacionalizacije in stečajni postopki) so bile med najpogosteje izpostavljenimi razvojnimi ovirami sanacije ali reaktivacije FDO. Prevla- Slika 22: Prostorski prikaz leta 2017 evidentiranih tipov FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije. Legenda državna meja meja Osrednjeslovenske statistične regije občinska meja površina FDO (v ha) pod 1 ha 1 do 1,99 ha 2 do 4,99 5 do 9,99 ha 10 do 19,99 ha nad 20 ha tip FDO FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti FDO infrastrukture FDO kmetijske dejavnosti FDO obrambe, zaščite in reševanja FDO prehodne rabe FDO pridobivanja mineralnih surovin FDO storitvenih dejavnosti FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti FDO za bivanje Viri: DMV5. GURS 2014; MKGP 2008; Sevšek 2017; cv: Sevšek 2018; MKGP 2018; Geoportal ARSO 2018; RPE. GURS 2018. Zasnova in kartografija: Maja Sevšek Aquarius d.o.o. Ljubljana Ljubljana, 2020. 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA Univerze v Ljubljani osveževali popis FDO iz leta 2017. Evidentirali so 363 območij. Številčno so prevladovala FDO infrastrukture (80), pridobiva- nja mineralnih surovin (70) in preho- dne rabe (66). Med opredeljenimi tipi ali podtipi so podobno kot leta 2017 prevladovala FDO kamnoloma ali pe- skokopa (65), okoljske infrastrukture (48) ter poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (41), najmanj je bilo FDO rudnika (1). Po skupni po- vršini so prevladovala FDO industrij- skih in obrtnih dejavnosti (228,1 ha) ter pridobivanja mineralnih surovin (196,1 ha), kar je bilo drugače kot leta 2017, ko so prevladovala FDO stori- tvenih dejavnosti (236,2 ha) in pri- dobivanja mineralnih surovin (189,6 ha). Tudi leta 2020 so prevladovala manjša območja, saj je bilo med vsemi 363.imi območji kar 180 manjših od 1 ha. Povprečna površina FDO je bila 3,0 ha, kar je nekoliko manj kot leta 2017. Podobno kot pred tremi leti je bilo tudi leta 2020 zares velikih ob- močij razmeroma malo. Še največje je bilo tako kot prej FDO Poslovna cona Komenda, katerega površina 65,5 ha se ni spremenila. Na 36 nekdanjih FDO s skupno po- vršino 50,1 ha je bila prepoznana nji- hova oživitev in vzpostavljena nova funkcija, od tega največ na nedogra- jenih stanovanjskih območjih (10), območjih okoljske infrastrukture (5), območjih poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (4), območjih kamnoloma ali peskokopa in območjih značilne prehodne rabe (po 3). Na 90-ih območjih so bile ugotovljene določene spremembe, tako pozitivne (pričeli so se postop- dokumentacije ali pa so bila zemljišča prodana novemu investitorju). Za 27 % FDO so obstajali razvojni načrti njihove reaktivacije, vendar ta z izvedbenega in terminskega vidika še ni bila potrjena, na 14 % pa so se pojavljale pobude za njihovo oživitev, vendar konkretnih načrtov v smislu realizacije predvidene investicije še ni bilo. Za 31 % FDO razvojnih načrtov še ni bilo pripravlje- nih zaradi različnih ovir (lastniških, okoljskih, prostorskih, infrastrukturnih, varstveno-varovalnih in podobno), ki otežujejo njihovo oživitev ali pa je za ta območja potrebno predhodno izvesti ustrezno sanacijo (Sevšek 2018). Stanje FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije leta 2020 Od novembra 2019 do marca 2020 so sodelavci Oddelka za geografijo FF dovala so FDO v mešani ali javno-za- sebni lasti (54,7 %). Za večji del je bilo značilno tudi razdrobljeno lastništvo zemljišč. Največ območij je imelo od 5 do 10 lastnikov. Samostojno lastni- štvo, ki je z vidika oživljanja oziroma sanacije najbolj ugodno, se je pojavlja- lo le v slabih 18 % (Portal e-Sodstvo … 2017; Sevšek 2018). Z vidika možnosti za oživitev ter po- novno rabo FDO je ključnega pomena prepoznavanje razvojnega potenciala s strani lokalnih skupnosti. Izhajajoč iz informacij, pridobljenih od lokal- nih skupnosti, je bil za 10 % območij že sprejet razvojni načrt (občinski po- drobni prostorski načrt s konkretnimi prostorskimi ureditvami ali pa je bilo za predvidene prostorske ureditve že izdano gradbeno dovoljenje ali so po- tekali postopki pridobivanja projektne javno/zasebno (mešano) lastništvo zasebno lastništvo občinsko lastništvo državno in občinsko lastništvo državno lastništvo ni podatka 54,7 % 36,2 % 3,6 % 2,9 % 2,1 % 0,5% Slika 23: Struktura lastništva zemljišč na območju FDO Osrednjeslovenske statistične regije (N = 384) (vira: Sevšek, 2017; Portal e-Sodstvo … 2017; Sevšek 2018). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 27 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA industrijskih in obrtnih dejavnosti (17). Med najpomembnejšimi razlo- gi za takšno stanje so bili, podobno kot v letu 2017, problemi, povezani z lastništvom, in finančne ovire (Lam- pič, Rebernik in Bobovnik 2020). 15 FDO je bilo evidentiranih na novo območjih sprememb v primerjavi z letom 2017 ni bilo. Med takšnimi FDO so prevladovala območja ka- mnoloma ali peskokopa (57), poslov- nih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti (26), okoljske infrastruk- ture (20), prehodne rabe (18) ter ki sanacije, oživitve) kot negativne (nadaljnje propadanje in opuščanje, slabšanje fizičnega stanja). Največ jih je bilo na območjih kamnoloma ali peskokopa, okoljske infrastrukture ter industrijskih in obrtnih dejav- nosti (v vsakem tipi po 12). Na 206 Slika 24: Prostorski prikaz leta 2020 evidentiranih tipov FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije. Legenda državna meja meja Osrednjeslovenske statistične regije občinska meja površina FDO (v ha) pod 1 ha 1 do 1,99 ha 2 do 4,99 5 do 9,99 ha 10 do 19,99 ha nad 20 ha tip FDO FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti FDO infrastrukture FDO kmetijske dejavnosti FDO obrambe, zaščite in reševanja FDO prehodne rabe FDO pridobivanja mineralnih surovin FDO storitvenih dejavnosti FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti FDO za bivanje Viri: DMV5. GURS 2014; MKGP 2008; MKGP 2018; Geoportal ARSO 2018; RPE. GURS 2018; Evidenca funkcionalno degradiranih območij 2020. Zasnova in kartografija: Maja Sevšek Aquarius d.o.o. Ljubljana Ljubljana, 2020. 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA bovnik 2020). Kljub posameznim primerom oživitve je namreč za veliko večino v letu 2017 evidentiranih ob- močij značilno, da na njih še vedno ni prišlo do nikakršnih sprememb, kar kljub intenzivnim pritiskom urbani- zacije in povpraševanja po prostoru na obravnavanem območju nakazuje nezmožnost vzpostavitve njihove po- novne učinkovite rabe. območju nakazujejo pomanjkanje sis- temskega pristopa k okoljski sanaciji in prenovi predvsem tistih območij, kjer so zaznavna že stara okoljska bre- mena. Potrebna bi bila vzpostavitev takšnega sistema prostorskega razvoja, ki bo težil k ničelni pozidavi kmetij- skih in gozdnih zemljišč, kar ponov- na raba evidentiranih FDO vsekakor omogoča (Lampič, Rebernik in Bo- (7 okoljske infrastrukture, po dva kmetijske dejavnosti in značilne pre- hodne rabe ter po eden opuščenega gradbišča, poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti, zelene infrastrukture ter obrambe, zaščite in reševanja). Leta 2020 ugotovljeni trendi oživitve in stagnacije FDO na obravnavanem Slika 25: Prikaz evidentiranih sprememb na FDO med letoma 2017 in 2020 na območju Osrednjeslovenske statistične regije. Legenda državna meja meja Osrednjeslovenske statistične regije občinska meja spremembe na FDO med letoma 2017 in 2020 ni sprememb na FDO večje spremembe na FDO FDO je ponovno v funkciji novo FDO površina FDO (v ha) pod 1 ha 1 do 1,99 ha 2 do 4,99 5 do 9,99 ha 10 do 19,99 ha nad 20 ha Viri: DMV5. GURS 2014; MKGP 2008; MKGP 2018; Geoportal ARSO 2018; RPE. GURS 2018; Evidenca funkcionalno degradiranih območij 2020. Zasnova in kartografija: Maja Sevšek Aquarius d.o.o. Ljubljana Ljubljana, 2020. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 29 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA tip FDO podtip FDO število evidentiranih FDO 2017 število evidentiranih FDO 2020 spremembe v obdobju 2017–2020 površina FDO (ha) 2017 površina FDO (ha) 2020 spremembe v obdobju 2017–2020 ŠTEVILO ŠTEVILO ŠTEVILO ŠTEVILO POVRŠINA SKUPAJ POVRŠINA SKUPAJ FDO kmetijske dejavnosti - 21 21 20 20  102,4 102,4 97,0 97,0  FDO storitvenih dejavnosti FDO javnih storitev 9 55 8 54  19,1 236,2 16,1 168,3  FDO poslovnih, trgovskih in drugih storitvenih dejavnosti 40 41  198,0 136,0  FDO starega mestnega ali vaškega jedra 6 5  19,1 16,2  FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti - 16 16 15  44,4 44,4 42,7 42,7  FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti - 32 32 30  181,4 181,4 228,1 228,1  FDO obrambe, zaščite in reševanja - 5 5 6  62,0 62,0 28,5 28,5  FDO pridobivanja mineralnih surovin FDO rudnika 1 65 1 70  0,4 189,6 0,4 196,1  FDO kamnoloma ali peskokopa 60 65  120,0 132,8  FDO gramozne jame 2 2  14,3 14,3  FDO ostala pridobivanja mineralnih surovin 2 2  54,9 48,6  FDO infrastrukture FDO prometne 14 91 12 80  11,2 185,5 8,2 161,4  FDO okoljske 55 48  93,7 85,1  FDO ostale gospodarske 2 1  2,9 2,2  FDO zelene 20 19  77,7 65,9  FDO prehodne rabe FDO opuščenega gradbišča 30 68 26 66  76,8 146,1 61,4 136,2  FDO značilne prehodne rabe 38 40  69,3 74,9  FDO za bivanje FDO nedograjena 16 31 7 23  20,0 47,9 8,9 34,9  FDO stara dotrajana območja 15 16  27,9 26,0  SKUPAJ 384 365 1195,4 1093,1 Opomba k preglednici: (↑ ) v obdobju 2017–2020 ni sprememb površine/števila FDO ,( )v obdobju 2017–2020je prišlo so zmanjšanja površine/števila FDO,( ) v obdobju 2017–2020 je prišlo do povečanjapovršine/števila FDO. Preglednica 4: Število in površina evidentiranih FDO v obdobju 2017–2020 na območju Osrednjeslovenske statistične regije glede na njihov tip ali podtip in delež posameznih tipov ali podtipov glede na površino vseh evidentiranih FDO s prepoznanimi spremembami v preučevanem obdobju (vir: Sevšek 2018). 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA Leta 2020 ugotovljeni trendi oživlja- nja in stagnacije FDO nakazujejo pomanjkljiv sistemski pristop, pred- vsem k okoljski sanaciji in preno- vi tistih območij, kjer se pojavljajo stara okoljska bremena. V obdobju 2017–2020 pri vzpostavljanju siste- ma prostorskega razvoja ni prišlo do bistvenih sprememb, kar kljub sicer- šnjim intenzivnim pritiskom pozida- ve (v obdobju 2008–2018 se je letno povprečno pozidalo okrog 260 ha ze- mljišč) nakazuje skromno raven nji- hove ponovne rabe. Z njihovo revi- talizacijo bi bilo mogoče vsaj deloma zmanjšati in ublažiti izgube, ki jih na račun pozidave povzroča praviloma trajna izguba kmetijskih in gozdnih zemljišč. maloštevilnih naseljih z višjo stopnjo centralnosti, medtem ko so v naseljih z nižjo stopnjo centralnosti občutno red- kejša. Prikaz zastopanosti FDO naka- zuje, da so sicer pomembna prostorska in pokrajinska prvina tako v urbanem kot podeželskem okolju. Primerjava stanja v letih 2017 in 2020 je razkrila, da v Osrednjeslovenski statistični regi- ji številčno v obeh letih prevladujejo FDO infrastrukture, površinsko pa leta 2020 prednjačijo FDO industrij- skih in obrtnih dejavnosti ter pridobi- vanja mineralnih surovin, drugače kot leta 2017, ko so prevladovala FDO storitvenih dejavnosti in pridobivanja mineralnih surovin. V obeh letih gre večinoma za manjša FDO, ki ne dose- gajo niti površine en hektar. Sklep Na podlagi podrobne terenske inven- tarizacije stanja FDO na območju Osrednjeslovenske statistične regije v letih 2017 in 2020 smo v pričujo- čem članku predstavili funkcionalno nezadostno izkoriščen prostor, kjer se dejavnosti, ki so bile v preteklosti pri- sotne na tovrstnih območjih, ne izva- jajo več ali pa se izvajajo le deloma. Za Osrednjeslovensko statistično regijo je v primerjavi z nacionalno ravnijo in drugimi statističnimi regijami značil- na zgoščenost FDO, saj je tu tretjina od vseh FDO v državi, FDO pa se po- javljajo v vseh občinah. Pomembna značilnost njihovega poja- vljanja je precejšnja osredotočenost v Viri in literatura 1. CRP »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006–2013«. Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostna razvojna priložnost Slovenije. Sklop Degradirana območja. Šifra projekta V1–1088 (interni vir). 2011: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Ljubljana. 2. DMV5 (Digitalni model nadmorskih višin 5 x 5 m). Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Ljubljana, 2014. 3. DOF050. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2014. 4. DOF050. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2015. 5. DOF050. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2016. 6. DOF050. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2017. 7. Dolinšek, M. 2016: Degradirana območja v Zasavski regiji. Diplomsko delo, , Oddelek za geodezijo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani,. Ljubljana. Medmrežje: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=86382 (24. 5. 2020). 8. Dovoljenja za gradnjo stavb: število stavb, njihova gradbena velikost in stanovanja v njih, po tipu gradbene aktivnosti, po upravnih enotah Slovenije, letno. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2017. 9. Evidenca funkcionalno degradiranih območij 2020: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze Ljubljani. Ljubljana. 10. Fatemi, M., Rahman, T. 2015: Prenova degradiranega območja Hazaribagh: nujni ukrep za trajnostni razvoj Dake. Urbani izziv 26-2. Medmrežje: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8B3LUW58/5869ac03-6b3b-4a18-859c-50e42e3dbc70/PDF (23. 5. 2020). 11. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo 2012. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2012. 12. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo, na dan 21. 10. 2008. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2008. 13. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo, na dan 30. 11. 2015. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2015. 14. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo, na dan 31. 1. 2018. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubjana, 2018. 15. Ivanič, L., Červek, J. 2017: Prenovljen zakon o urejanju prostora z vidika prenove mest in urbanih naselij. Urbani izziv, strokovna izdaja 7. 16. Kataster stavb. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. 17. Kategorizacija vodotokov. Geoportal ARSO. Agencija RS za okolje. Ljubljana, 2018. 18. Kladnik, D., Petek, F . 2007: Kmetijstvo in spreminjanje rabe tal na Ljubljanskem polju. Geografski vestnik 79-2. 19. Klančišar Schneider, K. 2014: Problemska analiza prenove degradiranih industrijskih območij na primeru občine T rbovlje. Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani,. Ljubljana. 20. Koželj, J., Ažman Momirski, L., Maligoj, T., Omerzu, B., Flere, D. 1998: Degradirana urbana območja. Urad RS za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor. Ljubljana. 21. Lampič, B., Barborič, B., Foški, M., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A., Bobovnik, N. 2017a: Rezultati evidentiranja FDO po pilotnih regijah in vsebinske usmeritve za delovanje evidence v Sloveniji. Priročnik, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 22. Lampič, B., Cigale, D., Krevs, M., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Mesner, N., Meža, S., Radovan, D. 2016: Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedbo pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. Vmesno poročilo (obdobje 15. 3. 2016 – 15. 9. 2016).Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 23. Lampič, B., Foški, M., Zavodnik Lamovšek., A., Barborič, B., Cigale, D., Kušar, S., Mrak, G., Potočnik Slavič, I., Radovan, D. 2017b: Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah v Sloveniji. Urbani izziv, strokovna izdaja 7. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 31 FUNKCIONALNO DEGRADIRANA OBMOČJA 24. Lampič, B., Kikec, T., Bobovnik, N. 2017: Ocena neizkoriščenega potenciala funkcionalno degradiranih območij v Podravski statistični regiji. Geografija Podravja. Univerzitetna založba Univerze. Maribor. 25. Lampič, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A. 2017: Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela 48. 26. Lampič, B., Rebernik, L., Bobovnik, N. 2020: [TP02] Funkcionalno razvrednotena območja. Kazalci okolja v Sloveniji. Agencija RS za okolje. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/funkcionalno-razvrednotena-obmocja-0 (1. 6. 2020). 27. Merila in kriteriji za določitev degradiranih urbanih območij (DUO 2) z nadgradnjo: Določitev nerevitaliziranih urbanih območij (NERUO). Naloga 01/2015 DUO po pogodbi št. 2550-15-540002 2016: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana. 28. Pogačar, P ., Kušar, S., Cof, A., Černe, B., Zenkovič, N. 2016: Opredelitev in določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo – PROSO. Sklepno poročilo. Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Ministrstva za okolje in prostor, , Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/studije/PROSO_koncno_porocilo.pdf (25. 5. 2020). 29. Portal e-Sodstvo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Medmrežje: http://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html (17. 8. 2017). 30. Radovan, B. 2017: Pozdravni nagovor gospe Barbare Radovan, generalne direktorice Direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Urbani izziv, strokovna izdaja 7. 31. Rebernik, D. 2008: Urbana geografija: Geografske značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Ljubljana. 32. Register prostorskih enot. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. 33. Science for Environment Policy. Future Brief: No net land take by 2050?. 2016: European Commission DG Environment, Science Communication Unit, UWE. Bristol. Medmrežje: http://ec.europa.eu/science-environment-policy (25. 5. 2020). 34. Sevšek, M. 2018: Razvojni potenciali funkcionalno degradiranih območij Osrednjeslovenske statistične regije. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 35. Smrekar, A. 2007: Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane. Georitem 1. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. 36. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri 2011: Evropska komisija. Bruselj. Medmrežje: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52011DC0571&from=SL (27. 5. 2020). 37. Špes, M., Krevs, M., Lampič, B., Mrak, I., Ogrin, M., Plut, D., Vintar Mally, K., Vovk Korže, A., Bec, D. 2012: Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije. Sklop Degradirana območja. Ciljni raziskovalni program (CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2006–2013«. Končno poročilo. Oddelek za geografijoFilozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 38. Uršič, K. 2016: Revitalizacija degradiranih območij v turistične in prostočasne namene. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 39. Vintar Mally, K., Kušar, S. 2004: Ljubljanska urbana regija: problemska regija. Geografska problematika Ljubljane in Zagreba: program, povzetki: mednarodni medoddelčni seminar. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 40. Yount, K. R. 2003: What Are Brownfields? Finding a Conceptual Definition. Environmental Practice 5-1. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1017/S1466046603030114 (15. 5. 2020). 41. Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Uradni list Republike Slovenije 61/2017. Ljubljana, 2017. 42. Zemljiški kataster (zemljiškokatastrski prikaz) na dan 7. 3. 2018. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2018. 43. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2018.