Kam z našo matično knjižnico?
Naša matična knjižnica Prežihov Voranc se že takorckoč od svoje ustanovitve pred 24. leti spo-pada s prostorskimi težavami. Že vseh 24 let namreč dela v začasnih najemnih prostorih. Naj-prej je gostovala v Domu Svobode nasproti gi-mnazije in stare osnovne šole. kjer naj bi bita začasno dve leti, ostala pa je kar sedemnajst lct. Zadnjih sedem let si bralci lahko izposojajo knji-gc v polkletnih prostorih nizke hišice ob Vrhovni-kovi ulici last Ijubljanskega komunalnega podjet-ja. Ker grc v trctje rado, spet išče prostor pod občinskimi stropovi - sevcda bo z.avetje gotovo spet začasno, vendar v.knjižnici nimajo izbire.
Že decembra lani so namrcč dobili odpoved sedanjega sedeža, saj bodo zaradi gradnjc stano-vanjskih blokov hišice ob Vrhovnikovi porušili. Tudi pri komitcju za družbcnc dejavnosti so to, da bo trcba prostor za knjižnico najti, vedcli žc vcč lel, vondar do zdaj, ko voda že tcče v grlo, niso kaj dosti naredili. Sedaj jc treba na vrat na nos najti zavetje za knjige, knjižničarke in scvcda ludi bralce.
Poudariti jc trcba, da ni vseeno, kjc b<) knjižni-ca, saj sla lako prva kot sodanja lokacija imcli široko zalcdjc bralcev in s tcm omogočili kraja-nom več krajcvnih skupnosti in učcnccm osnov-nih šol in nc nazadnjc tudi cicibanom lahko pot do knjigc.
Rcdnih bralccv jc v matični knjižnici okrog 2.000. zanjc pa jc v knjižnici na voljn 22.000 knjig. »Pokrite« so krajcvnc skupnosti Malči Bc-lič, Milan ("csnik, pa tudi Rožna dolina, Trnovo, Murglc in šc kalcra. Ni vsccno torej, kje bo knjižnica dobila prostor.
Vsccno pa tudi ni, kolikn bo lcga prostora, saj sc knjižničarke, knjigc in hralci zdaj stiskajo na 102 kvadratnih mclrih, Ceprav bi knjižnici s takim zalcdjcm bralcev in tolikšnim štcvilom knjig pri-padalo 1.400 kvadratnih mctrov povrsine, da bi lahko knjižnica normalno poslovala. Kiijižničarke pravijo, da bi bile zclo zadovoljne tudi z okmg 400 kvadratninii motri. V tej nuji pa bodo vcsolc tudi v primcru, čo bo leh mctrov precej manj. To pa ne pomeni, da bi s tcm, ko hodo^za matično knjižnico našli kakšcn prostor, lahko nanjo spet pozabili - tako kot dvakrat do zdaj. Ne.samo, da je ne smcjo pozabiti za nekaj let, ampak tudi za nekaj mesecev ne.
Priznati moramo, da je marsikatcra krajcvna skupnost in dclovna organizacija v zadnjih lctih
dobila lepe svetle poslovne prostore - morda precej večje, kot bi jih potrebovala in morda je bila ta potreba kdaj celo manjša, kot pa je zdaj v knjižnici.
Nc smemo zanemariti dejstva, da ta knjižnica vodi tudi svoje izposojevalnice v drugih krajevnih skupnostih v občini, pomaga pri delu desetim amaterskim knjižnicam, sama pa dela v slabših razmerah kot marsikatera od njih. Ni prav, da nekatcri pozabljajo na svoje obveznosti, medtem ko na primer knjižničarke delajo marsikdaj tudi po deset ur, da naredijo vse, kar morajo (ali pa tudi ne) zato, da bi bralcem ustregle in s tem naredile kar najvcč, da bi knjižnica res služila svojemu namenu.
Morda bo kaj prostora za »Prežihovega Voran-ca« v Iliriji, morda bo knjižnici ponudila prostor katera druga bližnja dclovna organizacija Vseka-kor bo trcba rcšitcv najti čim prej. Začasno in staln«. Knjižnica sama namrcč v tem primcru nc more veliko pomagati, saj dcnarja, da bi nove prostore kupila nima. To pa scvcda nikakor nc smc biti vzrok, da bi ostala p<xJ tnilim nebom, saj vedno vcčjc štcvilo bralccv polrjujc kako jc po-trcbna in nc nazadnjc (udi priljuhljena.
Ob tcni pa šc cna informacija v zvczi s knjižni-co. S prvini aprilom s<> vsc Ijubljanskc splošno izobraževalne knjižnicc začclc dclati drugače, kol do zdaj. Bralci namrcL nič vcč nc plačujcjo izpo-sojevalninc za posamc/.no knjigo, ampak sc mo-rajo v knjižnicn včlaniti in enkrat lctno scvcda plačati članarino. Tak način dcla h<> morda pritcg-nil vcčjc šlcvilo bralccv, poscbno lislih, ki sc jim jc do zdaj izposojevalnina zdcla prcvclik izdalck.
l.ctna članarina jc siccr 100 dinarjcv, vciidar j«> pridni bralci »princsejo notcr« žc po nckajkralnih obiskih v knjižnici. Glavni namcn (cga koraka jc na vsak način žclja. da bi se štcvilo bralccv in prcbranih knjig povcčalo, da bi knjigc hilrcjc krcžilc mcd ohčani in s lcm scvcda nbogatilc njihovo izobrazbt) in /ivljcnjc.
Kako uspcšcn bi> la način dcla. bo scveda poka-zala prihodnosl. Gotovo jc, da za knjižnice to ponieni manj dohadka in za listc, ki so knjige kupovale z denarjem od izposojevalnin, tudi manj novih knjig. Vendar pa je glavno poslanstvo knjižnice, da ima čim več bralcev in mora zato ugrizniti tudi v to (za nekatere) ne preveč sladko jabolko.