Diadora, Glasilo Arheološkog muzeja u Zadru, sv. 2. 1960—1961, Za­ dar 1962, 337 str. Druga številka novega strokovnega časopisa »Diadora« je glede na vsebino veliko bolj pestra kakor je bila prva. Strokovno in tehnično je pa na isti vi­ šini. Tudi tokrat obsega Diadora le arheološke razprave in članke ter zgodo­ vinske probleme starejše zgodovinske dobe. • »Tragovi kultnog sahranjivanja u neolitu Jadranske oblasti« je naslov članka, ki ga je napisal A. Benac. Avtor se tukaj spušča v nemogoč poskus dokazovanja nekakšnega kulta lobanje v neolitskem času na naši Jadranski obali, glede na to da je baje takšen kult bil znan že v mlajšem paleolitu in da je danes znan tudi pri nekaterih primitivnih narodih. Dalje bi avtor želel na temelju domneve, ki jo je postavila za moldavsko-ukrajinski neolit Hortenzija Dumitrescu raztolmačiti pokop otrok v naselbinah dalmatinskega neolita kot žrtvovanje otrok za povečanje plodnosti zemljišča. Tudi ta domneva je zgra­ jena bolj na fantaziji, ne upoštevajoč pri tem druge momente. Naslednji članek »Neka pitanja oko neolita u Dalmaciji«, ki ga je napisal J. Korošec, kaže na vrsto raznih doslej še nerazjašnjenih problemov v dalma­ tinskem neolitu, ki jih bo sčasoma nujno potrebno razjasniti. Z drugimi be­ sedami, avtor stoji na gledišču, da so dosedanja raziskovanja komaj začetna ter da na temelju njih ni mogoče danes že podajati neke sintetične splošne slike. Tudi Šime Batovič obravnava neolitsko obdobje v članku »Neolitsko nala­ zište u Smilčiću«. V članku objavlja avtor gradivo starejšega ter mlajšega ne­ olita, zbranega na površini zemljišča pred začetkom sistematičnih raziskovanj. Rezultati, do> katerih je prišel, so v grobem popolnoma isti, kakršni so bili že doslej objavljeni za druga podobna najdišča. Samo gradivo pa, čeprav pripada slučajnim najdbam, je izredno zanimivo ter tako oblikovno kakor ornamen- talno izredno bogato. Milutin Garašanin v članku »Arheološki prilozi problemu velike egejske seobe« skuša ovreči domneve in hipoteze, ki jih je dala A. Mozsolics, ko vidi v vrsti depotov ter uničevanju naselbin na koncu III. bronaste dobe spre­ membo tako v etničnem pogledu na Madžarskem kakor vidi v tem tudi prvi val egejske selitve. Garašanin se pa pri svojih izvajanjih sklicuje na jugoslo­ vansko gradivo, katerega pa tolmači zopet s svojega osebnega gledišča, ki ni vedno dovolj točno in zadostno dokumentirano. Poskus podati sliko' delovnega orodja pri Ilirih je v članku A. Stipčeviča. Avtor se naslanja v glavnem le na literaturo ter mnenja v raznih objavah. Orodje deli po svojem namenu ter skuša poleg klasifikacije zaiti tudi v vpra­ šanje izvora in razvoja posameznih tipov, kar se mu pa ni vedno posrečilo. Nadvse zanimiva je študija Mate Suiča »Municipium Varvariae«. Na te­ melju zgodovinskih in arheoloških virov skuša avtor dokazati pomembnost in moč, ki jo je v rimskem času imela Varvaria, današnji Bribir, že zaradi svoje lege. Po avtorjevem mnenju so meje tega municipiuma segale tudi na na­ sprotno obalo reke Krke, četudi je po virih to področje pripadalo že Delmatom, ne pa Liburnom, kamor spada Varvaria. Petar Lisičar objavlja rimske strigile, ki so bili najdeni v ninskih in za­ darskih grobovih. — Sime Batovič v članku »Novi prikaz vučice« objavlja rim­ sko fibulo s predstavo volkulje, ki predstavlja novo varianto doslej znanih predstav. — Antun Ratković pa objavlja nekaj novih ilirskih epigrafskih spo­ menikov s področja Ridera. 21 Zgodovinski časopis 321 Za slovansko arheologijo je pomembna objava Janka Beloševića »Slaven­ ska keramika iz ranosrednjovjekovne nekropole »Materize« kraj Nina. Časovno stavlja avtor keramiko pod konec VIII. in na začetek IX. stoletja. Predstav­ ljala naj bi pa lokalno varianto slovanske keramike v Jugoslaviji pod močnim vplivom provincialno rimske keramike. — Naslednji članek je napisal I. Petri- cioli, »Ranosrednjovjekovni natpisi iz Zadra«. Spomeniki izvirajo od konca IX. do sredine XI. stoletja. Med poročili in manjšimi prispevki je Boris Ilakovac objavil ostanke rim­ skih stavb, odkritih v Zadru 1960. leta. — Amos-Rube Filipi podaja arheološko topografske črtice z otoka Ugljana. — Ivo Petricioli poroča o ostankih staro­ kršćanske stavbe pri Brbinju, M. Suić in M. Perinić pa poročata o reviziji iz­ kopavanj »Ninskega baptisterija«. Na koncu so objavljene ustanove s katerimi je zadarski muzej v zame­ njavi za publikacije, dalje seznam časopisov in del, ki jih je muzej prejel. Paola Korošec Zbornik na trudovi, Naroden muzej vo Ohrid, Posebno izdanie po po­ vod 10-godišninata od osnovuvanjeto na muzejot, posvećeno na XII me- djunaroden kongres na vizantolozite, Ohrid 1961, 244 strani. (Tekst v make- donščini in v francoščini). Ob XII bizantološkem kongresu, ki se je vršil 1961 1. v Ohridu ob enem pa ob 10-letnici obstoja muzeja v Ohridu je Narodni muzej izdal »Zbornik«, v katerem posamezni avtorji obravnavajo vprašanja, ki se nanašajo na starejšo kulturo in umetnost v Ohridu ter njegovi okolici. Zastopani so le domači avtorji, ki so tudi neposredno raziskovali že poprej preteklost Ohrida. B. Koneski podaja v kratkem uvodnem članku oris kulturne vloge, ki jo je opravil Ohrid posebno v srednjem veku. T. Tomoski v članku »Ohrid do krajot na XIV. vek« podaja sumarne črtice iz zgodovine Ohrida. Strokovno poročilo o zgodnjekrščanskih bazilikah daje D. Kočo v članku »Ranohristijanski baziliki vo oblasta na Ohridskoto ezero«. Ena od teh bazilik je odkrita v vasi Radolište blizu Struge, druga pa v Studenčištu poleg Ohrida. Obe se datirata glede na odkrite mozaike konec V. in na začetek VI. stoletja. Avtor skuša dalje v članku pojasniti tudi čisto religijske probleme v zvezi z možnostjo udeležbe kristjanov in nekristjanov pri kultnih obredih. Čisto arheološko temo obravnava V. Lahtov v članku »Nakitot na rano- srednovekovnite naodjališta vo Ohridsko«, v katerem na podlagi zgodnjesred- njeveškega nakita, predvsem uhanov, zapestnic in prstanov, prihaja do sklepa, da se je v zgodnjem srednjem veku na področju Makedonije razvil pod vplivom Bizanca poseben tip slovanske kulture. Dj. Boškovič in K. Tomovski podajata pregled srednjeveške arhitekture v Ohridu. Članek je bolj sintetične in informativne narave, spremljan z neka­ terimi karakterističnimi fotografijami ter risbami sakralnih objektov. Naslednji članek, ki sta ga napisala R. Ljubinkovič in M. Čorović-Ljubinković »Sredno- vekovnoto slikarstvo vo Ohrid« obravnava kratko zgodovino srednjeveškega slikarstva v Ohridu. Avtorja se za najstarejše likovne upodobitve naslanjata na cerkev sv. Sofije, ki predstavlja edinstven primer ogromne likovne in iko­ nografske celote XI. stoletja. Avtorja dalje obravnavata ostale freske in ikone raznih cerkva od XII.—XVII. stoletja. Smatrata pa, da se v umetnosti v Ohridu 322