6io
Aleksij  Nikolajev :  Ribič,
nas glavna stvar, namreč da dospemo do srčnega miru, do zado-voljnosti in sreče, do harraonske čuvstvenosti. Najbolj vzvišena naloga filozofu je, da si ne ustanovi le sam svoje sreče, ampak da pomaga tudi kar najširšim človeškim slojem do kolikor največje sreče.
Masarvk se je potemtakem prvi izmed modernih filozofov povzpel do vzvišene etike Kristove, po kateri nam je vse svoje bližnjike ljubiti in svojo srečo iskati v tem, da osrečujemo druge: Dejanska ljubezen do bližnji kov je vrhunec praktične filozofije Masa r y k o v e.
To je ogrevajoči nauk našega misleca, nauk, ki nas navdušuje, z mladeniškim ognjem napolnjuje in nagiblje k družabnemu, vzajemnemu delovanju. V današnjih časih nizkotnega egoizma je bil skrajnji čas, da so nastopili možje, ki človeka opozarjajo na višji, blažji osre""-čevalni poklic: Išči svojo in svojega bližnjika srečo.
Taka filozofija ni golo igranje z abstraktnimi pojmi ali slovi, ki le še bolj zagrinjajo bistvo stvari — ta filozofija je filozofija življenja, filozofija širnih mas, znanstvena nabožnost, kakor se večkrat v spisih imenuje — znanstvena vera.
Masarvkovo plodno delovanje je raztegnilo svoj vpliv že tudi med Jugoslovane, in da se v poslednjem času Hrvati in Srbi, zlasti mlajši, zopet družijo na temelju širjega socialnega programa, je ne-mala zasluga našega filozofa, in vredno je, da se tudi mi seznanimo z njim.
Ribič.
O ne I Kaj hote mi zakladi, Ce nimam, kar srce želi? Kaj beli mi hočejo gradi, Ce ljubice moje v njih ni?
Da moja je ribica zlata, Jaz ne bi si želel gradov, Le njo naj začara, da vrata Pod nizki odpre mi svoj  krovi
Aleksij Nikolajev.
V
a moja je ribica  zlata, Ki biva v globinah voda, Ki bisere čuva bogata In bajne zaklade morja,
Gradove si tri bi sezidal, Lepo bi vse tri  okrasil; Sam car   bi   mi srečo  zavidal, A bi-li res srečen jaz bil ?