Varbcrg. Naš šolski upravitelj gospod MaJer Srečko je bil odlikovan z Jugoslovansko krono V. rcda. Cest.tamo! — Kakor smo zve-. deli, se namerava v našem kraju uvesti krnetijsko-nadaljevalna šola, kar bi bilo pač zelo priporočljivo. Za udeležence bo pouk, ki s« začne meseca novembra, brezplačen. Uvideli smo posebno letos, ko na3 je Bog obdaril ¦ bogato lotino, da se bo treba malo več pobri« gatl in zanimati za gospodarstvo, kar posetn n° velJa za vas, mlajše fante, kot bodcče go  spodarje!  Za_sarkoTa prl Sv. Leaattu v SIov. goricali. V najlepši mladosti 22 let je umrla v petek dne 18. t. m. Amalija Žugman, kmetska bči  iz Zamarkove. Jetika je končala njeno mlado življenje. Vso dolgo bolezen je potrpežljivo  prenašala in nikorour ničesar potožiia. Drago Razvanje pri ESaiiboru. Neznano kam je odšel leta 1904 rojeni in v občino Ceršak pristojni Rošker Ivan, kateri je bival pri svoji sestri v Razvanju. Imenovani je majhne postave, je gluh in težko govori. Obleke in dokumentov nima pri aebi, tudi je bil bos. Obleko je imsl sivo ter moder kloiuk. Odšel je 1. septembra, dosedan.je poizvedovanje za njim je ostalo brezuspešno. Ees__šr_ik. Ša se spo-minjamo one nesrečne noči od 18. na 19. julija 1930, ko je zgorelo stanovanjslco poslopje tukajšnjega gostilničarja gospoda Jurija Groglna. Točno tri mesece in dan pozneje pa^smo imeli priliko prisostvovati prisrčni slovesnosti. Čeravno je bilo mnogo težkoč, je postavil gospod Grogl na ruševinah lepo novo stavho z malo dvorano in udobnimi gostilniškimi prostori. Velikega pomena za Romšnik je, da smo dobili novo, udobno gostilno, ki je sedaj, ko prihaja vedno več izletnilcov k sv. Pankraciju na mejo, edina v bližini cerkve. Slavnost je otvoril tukajšnji šolski upraviteij gospod Beloglavec, ki se je v imonu gospoda Grogla prisrčno zahvalil gasilcem za požrtvovalno delo in trud, vlč. g. župniku ViJu PauliCu za dobrotno naklonjenost, ki so jo uživali pri njemu, ko so delali novo stavbo, in občini za ljubeznjivo skvb v prvih časih nc-srečo. Končal je govor z željo, da bi bila sreča v novi hišl in vsem, ki bodo v njej bivali. Nato je vlč. g. župnik blagoslovil novo poslopje ter želel vsem srečo in mir v novi hiši. Udeleženci, ki so prispeli od blizu in daleS, so se zabavali pozno v noč. Saj ja pa tudi neutrudljivo igral »Šramlkvartet« iz Marenberga v dvorani, kjer je bila vinska trgatev, prva na Romšniku. Vrteli so se celo do jutra. Gospodu Graglnu pa želirno mnogo sreče in blagostanja v novem njegovem poslopju! Solnica ob Dravl. V Selnici ob Dravi je letos, kakor vsako Is.o, brafovska nedelja po Spominu vernih daš, to js lotoa dno 9. novazBbrs. tovarišico in prijateljico bomo težko pogre-; Sali! Ločitev je težka, a upanje nas tolaži, da' sa enkrat vidimo nad zvezdami. Staršem in bratom, sestram in sorodnikom izrekamo tem potom naše sožalje! Pogreb rajne je bil dne 20. t. m. od hiše žalosti k Sv. Lenartu v Slov. gor., kamor jo je spremljala obilna množica' na farno pokopališče k večnemu počitl_u. Prf slovesu od hiše in pri odprtem grobu je telde. obilno solz v dokaz, kako je bila rajna zelo priljubljena. Poživaj mirno, draga Malka, do* kler te trobento glas ne zbudi k večnemu živw Ijenju! Oimo-I. Ko so pcpravljali našo župno ceiv kev, je bil marsikdo radoveden, koliko čas* že cerkev stoji, kaj to in ono pomeni in p<x dobno. Naslednje vrstice naj zadovoljijo to u* pravičcno radovednost. Prvotna cerkev je sta* la že okrog leta 1271 na istem prostoru kakor sedaj. Poznejo so jo podrli, sezidali večjo, prizidali stransko kapelico, vse v gotskem slogu s šilastimi okni in rebrami na stropu. V doK žinl kapelice je cerkev stala vsaj že ob času, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Ker pa; je cerkev postajala premajhna, so jo podalJ-J šali proti zapadni strani, prizidali novi zvo-J nik, to se je zgodilo leta 1591. Ta letnica j* vdolbena n<\ obod pri glavnern vhodu. — I« šilaste oblike glavnega vhoda se da sklepali, da so ta vhod kar prenesli od prejšnje cerk,1 ve. Od takrat naprej se stavba ni več premenila in povečala, le oblika strehe na cerkvl \n zvoniku ae je nekaj spremenila. Leta 1736 je bila cerkev slovesno posvečena, torej bomo obhajali kmalu 200!etnico te slovesnost., Cerkev ]e bila poslikana znotraj prvič 1. 1869 spredaj in na vrnesnem oboku, kjer je slika zadnje večerje, 4 l&ta pozneje pa še v ladijL Mnago žalosti in gorja je doživela naša cer-! kev in ljudje, kl so v njej iskali tolažbe. Najhujši so bift časi, ko so Turki, turš-ko-ogrskroparji in divji Kruci tod pustoSili in moriH. Prvikiat je stopilo lurško kopito na štajerska tla ravno v ormoškem okraju po nesrečnl bitki pri Nikopolju leta 1396. In potera Łe ˇ letih 1479, 1433, 1532. Leta 1G05 so turško-ogrski roparji vlomili v cerkev, razbili tabernakelj, posvečene hostijo požgali, cerkveno posodo in opravo odnssli in naprn.vili tako škodo do 500 goldinarjev tedanje veljave. Sto let pozneje, leta 1704, so Kruci opler.ili in zažitall raosto. cerkvi. ae zdi, niso napravlH nv* bene Skode. Lota 1848 je 400—500 ogrskih konjenikov z 12 topovi pridrvelo v Ormož. Ropali in kradli so in napravili v mestu škode za 6000 goldinarjev. Naši so se branili na Hajndlu in od tam streljali na sovražnika. — Če je ljudsko sporoeilo resnično, imamo pri naši cerkvi še sedaj dva spomina na tista žalostne čase. Na križu vrh zvonika je na eni Btrani počeznega dela pritrjena zvezda, na tirugi pa polumesec, kar je, kot znano, znataenje turške vere, ki jo ja hotel sovražnik Vriniti, če bi se mu bilo posrečilo premagati križ. Toda križ je zmagal in kakor sta na križu zvezda in polumesec ločena, ki ju mu•limani navadno skupaj slikajo, tako je križ razpršil turško nevarnost. Drugo znamenje je' jpa vzidano na ju_.ni strani poleg zvonika. Je 'to kamenita podoba v obliki glave mlade žen]8ke, ki se joča in drži pod očmi skledico, v katero kapajo debele solze. Po ljudskem izročilu je to spomin na neko krščansko deklico, tukajšnjo faranko, ki jo je zasledoval turški poveljnik, pa se je v etiski in nadlogi zatekla v cerkev in bila rešena. Ł9 bolj verjetno pa je, da ta mlada ženska predstavlja sploh tukajšnje ljudstvo, ki je vsled divjih roparskih napadov veliko trpelo in iskalo in našlo y svoji stiski in nadlogi tolažbo in pomoč in itavetje v cerkvi, v molitvi, pri Bogu. Ormož. Oni dan so imeli v bolnici ranogo fcosla 3 petletno deklico Frančiko s Hrvats•kega. Požrla je bila dvodinarski novec, ki je !ostal dva dni v grlu, ne da bi se prernakr-il havzgor ali navzdol. Po daljših peskusih, da feiroto rešijo trpljenja, so spi-avili novec v želodec, ki pa ga seveda ni mogel prebaviti. Ta 'je bila pač večja skrb in muka kot zadnjič z nekim Tonekora v družini X. Tonek, triletni brihtni fantiček, js dobil od kumice cukrčkov. Ko je družina v najlepšem razgovoru, začne deček na ves glas jokati, tako da je bila celi hiša pokonci: atek in mamica, pa kumica in kmalu bi morala priti še sosedova tetica, ki se na razna »vraštva« dobro razume. »Kaj pa je Tonek, kje te boli?« — »Tal. lep cukrček sem dal v usta, pa mi je kar sam smuknil doli in ga nisem mogel nič »cmuliti« (lizati)«. In cola družina se je oddahnila od straha, Tonek pa je od tedaj vso bolj pazil, da je Vsak cukrček do zadnje mrvice izlizal, kajti Uadkorčki so za lizanje, ne za požiranje. — Kaj se vse ne zgodi živemu človeku! Menda je že precej časa od tega, vsaj tucat mesecev gotovo: Neki hrvatski oče je peljal svojo hčer k zdravniku najprej v Središče, pa ker ni bilo zdravnika doma, naprej v Ormož, kjer steCeta najprej k najbližnjemu zdravniku, pa tudi tega ni doma. Zato naprej v bolnico, kjer 'gospoda ordinarija zopet ni doma. Kaj početi? Tako ni več mogoče pustiti sirote brez leka, saj trpi že dva dni. Dekle je namre. bilo močno zazevalo, čeljusti so se ji spahnile, da Hikakor več ni mogla ust zapreti. Prosim, ne smejte se, predstavite si z vso resnostjo, kako W bilo vam, če bi cela dva dnl ne mogli zapretf ust, kot ono dekle. Ker ni bi!o zdravnika dorr.a, je poskusila spretna č. seslra V. tiekletove čeljusti apraviti v red in šlo je. Kako sta se hči in oče oddahnila in obenem čudila, da zna tudi sestra »vračiti«. Še bolj t>a sta se čudila, ko niso nič računili. Globoko Bta se poklonila in šla. — Pa se spomnim, kaj tni je znanec pripovedoval. Bilo je še v onih časih, ko je dr. Korošec po shodih govoril. Buren shod ,je bil, kričanja dosti za in proti, kajti prišli so bili tudi drugače misleči. In ;kmalu bi bile začele še pesti govoriti, kar hiso mogla usta dopovedati. Neka ženska (če bi bil moški, bi ravnotako odkritosrčno poIvedal) je tako strašno kričala proti in zijala, da si je Celjusti izpabnila in ,je zijala in ziUala, a kriCanje jo je minilo. Kako so ji čeIjusti naravnali, ni znano. Mnogi škodoželjJieži pa so govorili, da jo je Bog kaznoval... Sv. Temaž prl Ormožu. pred nedolgim je obiskal 7. aeroplanom svoj rojstni kraj in svo'Jo mamico v Rakovcih narednik in vojaški gilot Alojz Majcen iz Zagreba. Spuatil s« je čisto nizko, da so zlasti nekatere ženske že strahom kričale: »Joj, joj, na nas bo padol! Mahal je doli ljudsm v pozdrav. Parkrat je Łe obkrožil cerkev čisto nizko pod jabolkom; nato pa se je kakor jastreb dvignil kvišku in odletel nazaj v Zagreb. Medveca prl Pragerskem. Preselili sta se iz solzne doline dve mladi bitji. Prvi je Franjo Dvoršak, sin posestnika Matsvža iz Medvecev ki je v starosti 11 let umrl od zavratne bolezne davice v splosni bolnici v Mariboru. V drugem slučaju je bila strašna nesreča, katera ja pretrgala nit življenja komaj 28 let staremu Francu Mlakarju. Ta je namreč dno 20. t. m. okoli pol pete ure popoldne peljal s parom živine težko naložon voz stelje po cesli, katera je vedno v s.abem stanju in katpro je nujno poirebno popraviti nad Dobravo. Pridni in daleS naokoli 2nani Franjo se je zelo zanesol na svojo moč. Čim je videl, <3a se voz nagiba, je s pomočjo brata hotel voz zadržati, rfa se ne prevrne, kar je bilo za njega usodepolno. Brat, videvši, da ni mogoča pridržati voza, opozori Franca in odskoči, in v tistem ilrenutku se ja voz prevrnll in pokopal Franca pod seboj. V par minutah se je nskoliko Ijudl zbralo, ki so 9 težkim naporom potegnill ponssrečenca izpod voza, toda bil je že mrtev. Pred več leti se je ponesrečil malo višje od tega mesta eden njegovih sorodniko-v. Rajni Franjo je bil daleč paokoll znan, vrlo priden, varčen in splošno priljubljen. Zapiišča mater in tri odrasle brate. PoCivaj v miru: dobri Franjo in tvoja dobra dela naj ti Vsemogočni popiača! Težko prizadeto mater, brate in sorodnike pa naj tolaži zavest, da uživaš rajskl mir! F_-č.jiIiolovo. Prebivalstvo \z občin Frankolovo, Novacerkev in Dobrna se že dalje časa za.nima za novo cesto Frankolovo—ŠockaDobrna. Proslli so že za to cesto po raznih mestih, do sedaj brez uspeba. Zato so se sestali costni interesentje dne 19. oktobra t. 1. v Socki v gostilni Bold, da se porazgovorijo med seboj ter da pošljejo tozadevne resolucije na meroclajna mesta. Zbralo se je 123 interesenlov. Razgovor je otvoril gospod Jurij Gorenšak 9 pozdravom Nj. Vel. kralju. Gospod Fran Potočnik je obrazložil poraan sestanka. Raztol mačil je delovanje gradbenega odbora, ki je poailjal prošnje glede gradbe te coste na razna mesta. Ponavadi je dobil odgovor, da ni denarja. Zato je treba vedno iznova povdarjati, kako je potrebna ta cesta in kako kmetje trpimo, ker nimamo prometne zveze. Potem je govoril Ivan Lešnik, ki je poudarjal, da se bo tem prej prišlo do gradbe, če bodo interesentje vsak nekaj prispevali. Ko je gospod Iv. Lešnik to izgovoril, so se po vrsti oglašali: jaz darh toliko kubičnih metrov kamenja; jaz toliko kamenja izvozim; jaz bom naredil toliko \n toliko brezplačnih ur itd. itd. Izvolil se je ta-le cestni odbor za gradbo ceste: Jurij Gorenšek, predsednik; Leopold Ledinek, prvi podpredsednik; Matija Potočnik, drugi podpredsednik; Franc Potočnik, tajnik; odborniki: Josip Gregorc, Janez Korenjak, Ferdinand Štepihar, Anion Škoflek, Joško Goršek in Florijan Klinc. Po izvolitvi odbora se je sprejela ta-le resolucija: Zbrani cestni interesentje iz občin Frankolovo- Novaccrkev In Dobrna ee obračamo do pristojnih oblasti, da se naj čim prej zavzamejo za tolikokrat že prošeno in krvavo potrebno cesto Frankolovo—Socka— Dobrna. Prebivalstvo teh krajev je brez te ceste izročeno gospodarskemu propadu, ker se ne more skoro nikamor več z izvozom. Zbo rovalci iz občine Frankolovo prosimo, naj se oblast ozre tudi na nas, kajti občina Frankolovo nima niti ped okrajne ali banske ceste. Prosimo torej, da se vzame naša prošnja v pretres, da pridemo enkrat do uresničenja te svoje upravičene želje. Zagotavljamo tudi, da bomo ces.ni interesentje po svojih močeh prispevali k tej zgradbi. Lučo v Savinjski dolinl. V nedeljo dne 12. oktobra so nekateri fantje iz vasi priMi okoli 11. ure po noCl k neki gostllni raigrajat. Tam je bilo nekaj fantov in par mož iz bližnje okolice. Ti fantje, ni. hudega sluteč, so šli iz gostilne gledat, kaj je zunaj. Fantje iz vasi pa so jih takoj napadli s koli in krajkami, ter so nekatere hudo poškodovali. Eden ima zlomljeno prsno kost, drugi desno roko, tretjl je tudi na roki hudo poškodovan, četiti tudl na roki, vsi drugi so dobili manjše poškodbe. Uparno, da bodo dobili 4i napadalci zasluženo plačilo. Komur vera umira, tak ne da dru-< gim mira! Rogatec. Delokrog Zdravatvenega doma oln sega rogasko zdravstveno okrožje. V domu bo< do delovali: splošna zdravstvena posvetovaU nica, ambulatorij za občno zdravniško pomofi, dečji dispanzer, dispanzer za jetične, žolska zdravniška posvetovalnica in poliklinika, Ijud ska zdravstvena šola in ljudsko kopališče. ^J Zdravstveni dom bo ugotavljal in pioučaval zdravstvena razmera prebivalstva, odpravljal vzroke slabega zdravstvenega stanja z nasveti in dejanji ter dajal brezplačno zdravniško pomoč siromašnemu prebivalstvu. S socijalno higijensko zaščito dece bo zmanjševal umrIjivost otrok. Skrbal bo za zdravjenje jetičnihi in zaščito zdravih zoper to družabno kugo. Skušal bo preprečevati nastopajoče nalezljiva bolezni. S higijensko propagando in poslom bo dvigal zdravstveno kulturo. Preprečeval \n odpravijal bo škodo po alkoholizrau, kar je tudi pri nas zelo nujno in potrebno. Splošna zdravniška posvetovalnica bo poalovala dvakrat na teden. Tu se bodo dobili brezplačnJ nasveti 0 vseh vprašanjih, ki se tičejo naselbinske in stanovanjske higijene, nasveti za pravilno prehrano. Vodil se bo zdravstveni kas taster stanovanjsldh hiš, prebivalcov v okrožju in dajali nasveti v vseh vprašanjih, ki 8« tičejo javnega zdravstva. — V ambula.ori.ju, ki mora poslovati na teden najmanj trikrat po eno uro, bodo prejsmali neimoviti prebi-. valci vso potrebno zdravniško pomoč. Dobivali bodo tudi pivo pomoč pri nezgodali. — V področju dečjega dispanzerja v Rogatcu bod« poiiklinika za dojenčke in malo deco, kjer 89 bo vršilo ambulantno zdravljenje bolnih otrok za katere ni nihče obvezan, ali za katere obvezanec ne more irpeti stroškov za zdravljenja. :— V posvetovalnici za matere se bodo sprejemali le zdravi otroci z mat.rami bre« razlike stanu in gmotnega položaja, zaradl nadzorovanja nege, prehrane in zdravstvenega stanja otrok. Posvetovalnica za matere bo poslovala strogo ločeno od poliklinike. — Poliklinika bo poslovala ob delavnikih dvakrat na teden ob dopoldanskih urah in posvetovalnica za matere tudi dvakrat ob popoldaiiskih urah. — Zelo važna naloga Zdravatvenega doma je šolska zdravniška posvetovalnica in poliklinika.V poštev pridejo vse šole rogaškega zdravstvenega okrožja in morda dva šoli s hrvatske strani. Na šolski polikliniki bodo do» bili brezplačno zdravniško pomoč otroci, ki I« majo slabe zobe, slab vid ali drugačne očesne bolezni, slab sluh in druge uševsne bolezni, bolezni v grlu, nosu, kožno bolezni, nečistoto, tuberkulozo, ušivost. — Najvažnejša naloga Zdravstvenega doma je pa ljudska zdravstvana šola. Po njej se bo širila med ljudstvonj zdravstvena kultura in izobrazba in sicer 8 poukom od osebe do osebe, od hiše do-hiše, % zdravstvenimi predavanji, s pouCnimi tečaji, higijenskimi razstavami, razširjenjem pou5nih časopisov in leta-kov, knjig itd. —¦ Skupne kopeli šolskili otrok po dvodstvom šolskega osobja so br.zplačne, drugače pa plačujejo osebe določeno pristojbino, ki znaša za prho 2 Din, v kadunjah pa 6 Din od osebe, — V Zdravstvenem domu je nameščen g. dr. M. Ogorevc, ki je vodja doma. On bo vodil vs« strokovno in pomožno osobje. Doslej je nastavljena tudi ena zaščitna sestra. Podčelrtek. V Trbovljah je urnrl Ivan Ferlič, sin uglednih staršev in nečak tukajSnjega farana g. Ivana Kolarja. Bil je eden najboljših u.encev, kar je dokazal tudi pogreb. Kako je bil pokojni učenec, čigar vroža želja je bila, postati nekoč mašnik, priljubljon ^fI učencih in predstojnikih, je bilo razvidno iz lepega nagrobnega govora njegovega kateheta č. g. Jožefa Žraavca. Žalujo.im naše iskreno sožalje, č. g. katehetu Žmavcu pa najlepSa zahvala za lepe poslovilne besede! Dobova-Mostec. Kakor pri vsakih večjih paradah veselih bratcev, tako se je tudi pripetilo na terezinsko nedeljo dne 19. oktobra, da 80 pili v Dobovi nekateri fantje in dekleta. V poznih nočnih urah so odšli iz Dobove še v drugo gostilno. Ker so že nekaj imeli med seboj v Dobovi, se je potem spor še podvojil tako, da je prišlo med n.jimi do krvavega pretepa na na nože, temveč na batine. Ti-ije lmajo težke poškodbe na glavi in po hrbtu; o tem le ve gospod zdravnik, ki je imel v ponedeljek z njimi posla. Med nje se je tudi po/nešala neka Terezina, ki je tudi okusila, kako trda je batina. Ko se noč stori, spijo vsi žlahtni ptiči, pa tudi vsa dobra dekleta 5n fantiči. Sv. JuriJ ob Južnl žeL Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva vabi vse Bvoje Slane in druge interesente na sestanek, ki se vrši v nedeljo dne 2. novembra ob 9. uri dopoldne v osnovni šoli. Na dnevnem redu je dolo.itev ožjega sadnega izbora za njen okoliš. Ker je to vprašanje velike važnosti za napredek v sadjarstvu, se prosi za pbilno udel&žJbo! ,¦••?¦¦" Hajdiaa prl Ptufu. Vpisovanje v kmei.jsko nadaljevalno šolo za občini Hajdina in Slovenjavas se vrši prvi tri dni meseca novembra v pisarni šolskega upravitelja na Hajdinu od 9 do 12. ure dopoldne. Sevnica. Katoliško prosvetno društvo »Slom fiek« v Sevnici ob Savi priredi na praznik Vseh svetnikov dne 1. novembra t. 1. ob pol treh popoldne v dvorani Slomlkovega doma Igro v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«. Prijateljl društva in poštenega razvedrila iskreno vabijeni!