GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA — LETO X ŠTEVILKA 1 — JANUAR 1968 Spremembe v naši komercialni politiki PRI SESTAVI PREDLOGA NASE KOMERCIALNE POLITIKE ZA LETO 1968 SMO IZHAJALI IZ VEC STALISC Eno glavnih vodil nam je kil prav gotovo konkreten Položaj na tržišču, ki, nam je narekoval nekatere spremembe v naših dosedanjih prodajnih pogojih. Prav tako imajo na našo trgovinsko politiko določen vpliv tudi nove investicije, povečane kapacitete in modernizacija proizvodnje. Naši dosedanji prodajni po-goji so bili res malo preveč komplicirani, zato smo se odlomili, da lahko prisluhnemo željam naših kupcev in predvidevamo zelo enostavne in enotne splošne prodajne po- nih pogodb. Vsi prodajni pogoji, naj bi v celoti veljali za obe skupini kiupcev, kajti smatramo, da bi morala stimulativnost posameznih prodajnih pogojev veljati za vse kupce, poleg tega pa težimo za tem, da kupec čimveč izdelkov, ki jih potrebuje kupuje pri nas. Razlika med eno in drugo skupino kupcev bi naj bila v ceni izdelkov, in sicer bi se naj cene iz našega cenika povečale za 10 % za tiste kupce, ki z nami ne bi sklepali letnih pogodb. Da bi omogočili čim širšemu krogu kupcev, predvide- nikom bi v naslednjem letu veljale vse »franko razklada lina postaja kupca« s čimer bi se spremenila dosedanja franko klavzula — naloženo v Ljubljani — za vse izdelke ostale embalaže, alu-vi vijake in kronske zamaške — ker tudi nam konkurenčna podjetja nudijo takšne pogoje, poleg tega pa je nenormalno, da je do sedaj isti kupce imel pri nas dve različni franko klavzuli. Kot spremenjen prodajni pogoj je predvidena tudi odprava zaračunavanja transportne embalaže pri konzerv- A KOMERCIALA — V edini in najlepši poslovni stavbi v ob čini Mostc-Polje nasproti občinske skupščine imamo tudi mi zasedeno eno nadstropje (II), kjer je sedež nase komerciale katere direktor je tov. Rozman Stane goje za vse izdelke, ki jih naše podjetje proizvaja. Za nekatere izdelke, ki so za nase podjetje posebno in ter e-santni pa smo zadržali — oz. Uvedli poleg splošnih prodaj-nah pogojev, še posebne pogoje. Vsekakor pa smo v naši celotni prodajni politiki težili m, da si pridobimo čim-v -li krog naših stalnih kup-cev, kateri naj bi v celoti rili svoje potrebe po pločevinasti embalaži pri našem Podjetju. .,.r/' naš:mi prodajnimi pogo-■P belimo naše kupce v dve skupini; v prvo tiste, ki bi _we^|e^larni sklenili letno pogod-v drugo skupino one, ™ *TtNamj ne hi sklepali let- ... , , vajo naši prodajni pogoji sklenitev letnih pogodb za dobavo v naslednjem letu do 31. decembra, lahko pa se sklenejo tudi med letom, vendar mora pogodba zajeti najmanj 50 % skupnih letnih potreb kupca po izdelkih kovinske embalaže. Poleg tega se letna pogodba sklepa samo na skupno vrednost odvzema, dočim se enkratne pogodbe obvezno sklepajo po izdelkih, količinah im rokih dobave. Za leto 1968 predlagamo tudi ukinitev avansov (avans = predujem), ker glede na zmanjšano likvidno sposobnost podjetij niso odigrali že-ljene vloge, in tudi nam konkurenčna podjetja jih ne zahtevajo. Cene določene s co- fi ih dozah, aluvi vijakih, kronskih zamaških in alupo pokrovih. Nam konkurenčna podjetja že dalj časa transportne embalaže ne zaračunavajo in je bil za nas to vedno eden od kritičnih problemov pri sklepanju pogodb. Ker je pri osvajanju nove litografije in korekturah obstoječe litograf. pri zaračunavanju obstajala vedno določena nejasnost in ker so z doseda. njim načinom bili predvsem prizadeti večji kupci, ki so imeli teh stroškov več, se predvideva v letu 1968, da bi naše podjetje izvršilo ta dela do višine 3 % zaključene pogodbene vrednosti brezplačno, dočim bi razliko moral plačati kupec. Kasaskonto naj bi tudi v letu 1968 igral odločilno vlogo pri plačevanju računov in zato prodajni pogoji predvidevajo poenotenje kasaskon-ta od 1—3 % glede na dan plačila s tem, da se po 20 dneh zaračuna enotno 10% zamudnih obresti. Edina izjema bi bila ostala embalaža, kjer bi kasaskonto znašal od 2 do 6% glede na dan plačila. Ker so se nekateri ka-saskonti znižali od 6 na 3 % — edino pri konzervah so se zvišali od 1 % oziroma 2 % na 3 %, pričakujemo, da se skupna vrednost kasaskonta ne bo spremenila, edino v primeru, če se izboljšajo plačila. V letu 1968 bi naše podjetje vsem kupcem z zaključeno letno pogodbo dajalo v najem zapiralke za zapiranje embalaže, s pogojem, da bo kupec s temi zapiralkami zapiral samo našo embalažo. S tem želimo postopoma doseči poenotenje — oziroma tipizacijo zapiralk pri vseh naših kupcih, in jih na ta, način bolj navezati na naše podjetje. Splošna rabatna lestvica na promet znaša pri 100.000.— N dinarjev 0,4 % in se giblje tako, da znaša iznad 12 milijonov N dinarjev 7%. Rabatna lestvica na promet za prodajo trgovini znaša pri prometu 80.000,— N dinarjev 1 % in se giblje tako, da znaša nad 1,000.900.— N dinarjev 7 %. Vsa trgovska podjetja, pa bi poleg tega ne glede na promet in sklenjeno pogodbo prejela 8 % rabata. S tem bi se rabat pri artiklih široke potrošnje povišal za 1 % in bi bil tako enak dosedanjemu rabatu pri artiklih avtoelektrike. Rabat na promet delov za gradnjo v prevozna sredstva ostane neizpremenjen iz leta 1967. Posebni prodajni pogoji predvidevajo pri konzervah premera 73 in 79 mm, uvedbo količinskega rabata za enkratna naročila in se gibljejo od 0,5 do 2 %. Odpravljena j'e tudi sezona in predsezona. Prav tako se v letu 1968 odpravi obvezen odvzem 30 odstotkov zaključenih količin izven sezone. Kupcem z zaključeno letno pogodbo v letu 1968 bo SATURNUS dajal brezplačno orodje za zapiranje konzervnih doz, s tem da zamenjavo orodja vrši naša servisna služba, kupec pa plača zamenjavo samo v primeru, kadar je ta potreba zaradi njegove krivde. Servisna služba bi imela pravico preklicati garancijo v kolikor se konzerve nekvalitetno zapirajo ali če je kupec z našim orodjem zapiral konzerve drugih proizvajalcev. Posebni pogoji za kronske zamaške, aluvi vijake in alupo pokrove predvidevajo količinski rabat, če se kupec obveže, da bo najmanj 50 % pogodbene količine litograf i-ranih pokrovčkov odkupil z nespremenjeno litografijo. Poseben količinski rabat znaša pri kronskih zamaških za količino 2,000.000 kom. 1 % in se giblje tako, da znaša nad 60,000.000 kom. 6 %, za aluvi vijake pni 1,000.000 kom. 1 % in se giblje tako, da znaša nad 15,000.000 kom. 5 %, za alupo pokrove pri količini 1,500.000 kom. 1 % in se giblje tako, da znaša iznad 7,000.000 kom. 4 %. Prav tako so predvideni posebni pogoji za kupce, ki se obvežejo, da vsaj 50 % svoje potrebne litografije prevzamejo brez spreminjanja litografije in sicer tako, da iznad 6,000.000 N dinarjev znaša rabat 5 %. V letu 1968 se cen iz cenika za leto 1967 v načelu ne bi spremenilo. Glede na konkurenčne pogoje bi se znižale cene konzervnim dozam premera 73 mm in to od višine 107—114 mm, konzervnim dozam premera 99 mm in to od višine 75—122 mm. Zvišale pa bi se cene konzervnim dozam premera 153 mm od višine 162 mm (konzervna doza 3/1) — 260 mm in 277 mm (konzervna doza 5/1) in to za 5.— N denarjev pri komadu). Zvišanje cen konzervnim dozam premera a 153 mm naj bi perspektivno izločilo uporabo konzerve premera o 153 v korist konzerve 0 163 mm. Cene naj bi se znižale tudi aluvi vijakom, štirioglati embalaži, obodnim dozam in patent dozam, kjer je to glede na konkurenčne pogoje potrebno. Glede na vse navedene momente predvidevamo, da bo skupno znižanje znašalo 2,5 % od celotnega plana za leto 1968 oziroma 3,102.680,— N dinarjev in sicer: (nadaljevanje na 2. strani) Delo in naloge mladih v tovarni Z željo, da bi bili vsi mladi in. ostali člani kolektiva seznanjeni s programom dela naše mladinske organizacije, bi v naslednajem sestavku v nekoliko skrajšani idblilki prikazal program dela, ki smo si ga zastavili e ozirom na sklepe mladinske konference. Iz razprave na mladinski konferenci je bilo ugotovljeno; da naši mladini primanjkuje ideološka vzgoja, da je splošna izobrazba zelo nizlka — saj imamo približno 40 % mladih delavcev brez osnovno šolske izobrazbe, da vsa mladina ni vključena v mla- 11ESNNIK SREČO — Pred sodnik mladinske organizacije v naši tovarni med na slopom. dinski aktiv. Govora je bilo tudi o kulturni in športni dejavnosti, o problemih zaposlovanja, neurejenosti v stanovanjskih in o socialnih problemih. Zaključek na konferenci je bil; naj se probleme mladih obravnava in rešuje enakopravno, kot se jih za ostale starejše in že dalj časa zaposlene tovariše v naši delovni organizaciji. Glede na zaključke konference smo program dela mladinske organizacije razdelili po naslednjih grupah: A) Idejno-vzgojno delo, B) Izobraževanje, C) Kultura, D) Delovne akcije, E) Šport in rekreacija. Poglejmo še, kako smo si zastavili naloge po posameznih grupah: A) V letu 1967/68 bomo usmerili naše delo predvsem na idejno vzgojno področje. Organizirali bomo: proizvodno konferenco, na kateri nas bodo vodilni uslužbenci seznanili s planom in programom ter razvojem naše tovarne v letu 1968; za jedro mladinske organizacije bomo skupno s kadrovsko službo organizirali enodnevni seminar s temo »Samoupravni sistem in samoupravljanje v naši delovni organizaciji«; za mladino, ki se zanima za probleme zaposlovanja, bomo imeli razgovor s kadrovsko službo in ostalimi službami v podjetju, poleg tega pa moramo za kvalitetne razprave in tudi predloge vključiti in zainteresirati za delo v mladinski organizaciji mlade strokovne delavce, ki včasih stojijo ob strani. Mladinski problemi niso samo naši problemi, zato naj bi organizacija ZK, sindikat in samoupravni organi, razmišljali in tudi konkretno predlagali, kako bomo vključevali mlade proizvajalce v ZK, razne komisije, odbore in samoupravne organe. B) V delovnem programu izobraževalnega dela so tri strokovna predavanja in sicer o razvoju embalaže doma in v svetu, delitev dohodka in osebnega dohodka, razvoj avtomobilizma pri nas ;in v svetu in s tem v zvezi proizvodnja svetlobnih teles v naši tovarni. Kadrovska politika v našem podjetju mora biti usmerjena tako, da morajo vsi psihično in fizično zdravi ljudje končati osemletko. Glede na perspektivni plan podjetja in z ozirom na prodstoječe naloge v našem razvoju je' nujno, da mladi perspektivni kadri pridobijo odgovarjajočo dodatno strokovno izobrazbo. Strokovne ekskurzije nameravamo organizirati v vsakem tromesečju. Tako bi vzpostavili stike z mladino sorodnih tovarn in izmenjali izkušnje v smislu organizacijskega in strokovnega dela. V programu imamo planiran obisk naslednjih podjetjih: TOMOS, AE-RO, FRUCTAL, KRAS in hkrati RADE KONČAR. Mladinska organizacija bo v bodoče stalno povezana z uredniškim odborom Glasa Saturnusa. Objavljali bomo članke o poteku strokovnih ekskurzij, o športnih srečanjih, o kulturnih prireditvah in o celotnem delu mladinske organizacije. Več dela bo mladinska organizacija posvetila posameznim članom organizacije v pogledu njihovih osebnih problemov, ki so posledice slabih socialnih pogojev, pomanjkljive izobrazbe, nepravilnih življenjskih nazorov in podobno. Pri reševanju zgoraj navedenih delovnih nalog se bomo posluževali posameznih služb kadrovskega sektorja. C) V kulturni dejavnosti smo planirali organizacijo in izvedbo proslav ob pomembnejših dnevih (dan žena, dam mladosti, 29. november, dan JLA). Za organizacijo teh prireditev bomo k delu pritegnili čimveč naše delovne mladine in tako tudi na tem področju pokazali našo aktivnost. D) Program delovnih akcij zajema udeležbo mladine v delovnih brigadah, okrasitev tovarne ob državnih praznikih, zbiranje odpadnega materiala ipd. Prav v tem delu pa potrebujemo konkretnih predlogov od starejših sodelavcev, da bo naše delo uspešnejše. E) Ker je šport najbolj priljubljen med mladino, smo si na tem področju zastavili, nalogo, da v podjetju organiziramo mladinski nogometni aktiv, da oživimo nekoliko zapuščeno športno udejstvovanje v namiznem tenisu in pa zaradi velikega zanimanja ter možnosti ustanovimo košarkarski aktiv. Poleg omenjenega pa je v programu organizacija smučarskega tečaja v Kranjski gori iter udeležba na »Pohodu ob žici okupirane Ljubljane«. To so kratki izvlečki iz programa Mladinskega aktiva SATURNUS. Izdelali pa smo tudi predračun stroškov, ki nastopajo pri organizaciji — oziroma izvedbi omenjenega programa. Skupno za vseh pet dejavnosti potrebujemo milijon dinarjev (seveda starih). Vsota ni velika, ker je nakup rekvizitov draga zadeva, poleg tega pa so v tej vsoti všteti tudi stroški tekmovanj, organizacije proslav in seveda tudi ekskurzij. Rudarim naj, da si je tovarniški komite ZMS zadal te naloge (ki morda izgledajo preobširne), zato ker zaupa v svoje člane. Kor izvedba programa ne more biti rezultat peščice ljudi, vabim k aktivnem sodelovanju vse mladinke i,n mladince našega kolektiva. Tako bo naša organizacija lahko postala tisti instrument, preko katerega bomo mladi ljudje lahko uveljavljali svoje pravice. Naj mladinska organizacija postane organ, ki bo vslklajeval medsebojne odnose, organ, pod vodstvom katerega bo mladina nastopala kot enotna organizirana družbeno politična sila. Zveza mladine kot družbeno politična in vzgojna organizacija mladih, mora tesno sodelovati z ostalimi organizacijami v našem kolektivu in si tako pridobiti izkušnje od starejših ljudi. Zavedamo se, da so naloge obsežne, a tudi dolžnosti slehernega člana velike. Moramo si biti na jasnem, da se moramo v intenzivnejši način gospodarjenja vključiti prav vsi. In delež teh naporov mora- mo prevzeti tudi mi mladi. Nc smemo misliti, da je mladinska organizacija le zato, da skrbi za boljši materialni položaj mladih. V današnjih pogojih, ko rešujemo vsa vprašanja po samoupravni poti, je družbeno politična organizacija predvsem možnost aktiviranja članov za kvalitetnejše in enotno nastopanje v samoupravi. Posvetiti moramo zato več pozornosti volitvam v samoupravne organe. V vrstah teh organov imamo premalo naših predstavnikov. Verjetno vzroke tega pojava najlažje najdemo v našem nepoznavanju samoupravnega sistema in v naši slabi izobraženosti. Končno moramo spoznati, da je splošna in strokovna izobraženost naši mladini prepotrebna. Ta problem moramo reševati načrtno v sodelovanju s kadrovsko službo. Predvsem pa je potrebna naša zainteresiranost pri delu. Na koncu še enkrat pozivam vso mladino našega kolektiva, naj bolj aktivno sodeluje pri izvrševanju naših nalog in naj predlaga konkretne predloge za rešitev določenih problemov. Starejše člane kolektiva pa zaprosimo, da nas pri svojem delu razumejo in pomagajo, pa ne samo s kritiko, temveč tudi s konkretnimi predlogi za naše uspešnejše delo. Srečko Resnik NASTOP MLADIH — Naši mladi sodelujejo na vseh pomembnih prireditvah in proslavah. Slika je iz nastopa za praznik 29. november. (nadaljevanje s 1. strani) Povečanje prevoznih stroškov kronski zamaški .aluvi vijaki ostala embalaža Skupaj Povečanje rabata kronski zamaški aluvi vijaki alupo pokrovi donzenrvne doze Skupaj Transportna embalaža aluvi vijaki konzervne doze Skupaj Osvajanje litografije konzervne doze ostala embalaža Skupaj 50.000 N din 12.000 N din 105.130 N din 167.130 N din 143.550 N din 120.000 N din 110.000 N din 300.000 N din 773.550 N din 92.000 N din 1.250.000 N din 1.342.000 N din 100.000 N din 50.000 N din 150.000 N din Znižanje ecn aluvi vijaki konzervne doze ostala embalaža Skupaj Celotno znižanje oziroma povečanje stroškov znaša 3,102 tisoč 600 N din. Znižanje cen — oziroma povečanje stroškov za takšen znesek smatramo, da se lahko nadoknadi z zmanješavnjem teh stroškov v proizvodnji glede na obstoječe rezerve in nove investicije ter s povečanjem proizvodnje vslod povečanja naročil zaradi ugodnejših pogojev. 30.000 N din 210.000 N din 320.000 N din 560.000 N din Zelo odgovorne naloge čakajo tudi našo nabavno službo, bodisi domačo, ali pa uvozno, kajti omenjenemu znesku morata kot že rečeno svoje doprinesti tudi ti dve službi. Njihova naloga je kupovati čim kakovostnejše in cenejše blago, poleg tega pa dnevno spremljati gibanje zalog in voditi tako nabavno politiko, da bo naša proizvodnja redno in pravočasno oskr- bovana z zadostnimi količinami potrebnih surovin in materialov s čim manjšo porabo finančnih sredstev, kar pomeni, da mora strogo paziti, da ne pride do prekomernih zalog, ki težko bremenijo likvidnost našega pod j etja. Ce bo vsakdo v podjetju vestno in marljivo opravljal svoje naloge in dolžnosti, potem lahko trdno upamo, da uspehi našega kolektiva tudi v letu 1968 ne bodo izostali. Direktor komercialnega sektorja Stane Rozman Ali nam sindikat res ni več potreben? hodek delimo, koliko na osebne dohodke in koliko na sklade je prepuščeno nam, vendar moramo ugotoviti, da smo preveč vezani Je na sredstva, ki gredo za osebne dohodke in preveč ločeni od onega dela dohodka, ki je osnova za enostajvmo in razširjeno reprodukcijo, zato tudi prihodnost obljubljajo tisti, ki odločilno vplivajo na naš družbeni razvoj, da je v svojih stališčih odraz najbolj naprednih teženj delavskega razreda in delovnih ljudi. Taka usmerjenost je nujna od sindikalne podružnice do centralnih organov v federaciji, ker se včasih tisto, kar je tudi objektivno napredno izgubi v povprečju in tavanju pod povprečji, izgubi se v delno prisotnem prepričanju, naj bo sindikat servis za distribucijo vseh mišljenj, brez selekcije, ki naj bi se izvajala nad tistimi, ki obetajo napredek, in onimi, ki se zadovoljujejo s starim. Res je, da smo z našim samoupravljanjem dosegli že velik razvoj, vendar pa ne bi bili objektivni če ne bi priznali, da je do danes dosežena stopnja komaj začetek DELO V BRUSILNICI OTI* — Fišekovič Rado pri delu preostali del presežene vrednosti, namesto da bi mi sami odločali o tem in si s tem sami jasno zagotavljali prihodnost. Ta misel o razpolaganju s presežnim delom se neposredno povezuje s sedanjo in prihodnjo družbeno vlogo sindikata, in to zato, ker je od položaja v ustvarjanju in delitvi dohodka odvisna vsebina njegovega delovanja. To vprašanje zahteva, da se sindikat premakne od povprečij in tega, da pogosto zastopa vse, in se konkretno zavzema za tista družbena vprašanja, ki so odločilna za in še daleč od tiste, ki jo deklarira ustava. Tako ugotavljamo, da je in ostane glavna vsebina dela sindikata razvoj samoupravljanja, kot usposobljena organizirana sila, ki bo delavca usposabljala da bo sposoben odstranjevati in premagovati vsa protislovja, ki jih rojeva razvoj. S tam ko imamo samoupravljanje postavljeno v ustavi na najvidnejšem mestu še nismo storili vsega — treba je ta načela v družbi uresničiti. To pa se nikakor ne da čez noč — to je proces, ki zahteva drugačne odnose med ljudmi, drugačno mo- # To je vprašanje, ki sc ga v našem kolektivu večkrat sliši. Sindikat da je po- S treben v kapitalizmu, kjer se bori za pravice delavcev in nam, da je bil potrc- ® ben v »hudih časih«, ko je delavcu pomagal v njegovem socialnem položaju, da- ® nes pa smo socialistična dežela in imamo samoupravljanje in tudi zadovoljiv ® družbeni standard in zato sindikat res nima kaj početi. Nekateri gredo še dlje S in pravijo, da smo z decentralizacijo in samoupravljanjem prišli že predaleč, da # na tej stopnji družbenega razvoja ni potrebno »vtikanje« sindikata in tudi ne ® komunistov v probleme poslovnosti indružbenih odnosov, tem je tudi nadaljnji # razvoj samoupravljanja odveč. # To so bolne ugotovitve in dokaz, kako so nosilci leh idej obremenjeni z zasta- ® relostjo, ki jo vlačijo s seboj in jim je vsako samostojno organizirano dclova- # nje delavcev in večja obrnjcnost k delovnemu človeku odveč in trn v peti. Sindikat je najstarejša organizacija delavcev, nastal je kot potreba že osveščenega delavskega razreda z namenom, da se v njega združeni organizirano borijo za svoje pravice za boljše delovne in življenjske pogoje. Sindikat kot organizacija ni nekaj za vedno danega, sindikat je organiziran način boja za vedno boljši položaj delavca. Tako kot se je skozi stoletja razvijal in spreminjal delavski razred, se je spreminjal tudi sindikat. Danes na zahodu ni več velikih parnih strojev v temačnih tovarnah iz klasičnih časov sindikata, danes je tam vrhunska tehnologija — avtomatizacija, struktura delavskega razreda je tudi popolnoma drugačna, imajo tudi mnogo boljši standard kot Pni nas, pa se vseeno ne sprašujejo aili je ali ni sedaj sindikat še potreben. Nasprotno, sindikati danes v kompleksu industrijske demokracije širijo svoje področje dela tudi na nekatera (do sedaj) »tuja« področja: ekonomski problemi — posebej planiranje, integracija, Politika cen, politika dohodka itd. Pri nas si; je delavski razred z revolucijo izbojeval oblast in si samoupravljanje postavil kot obliko in način neposredne demokratizacije širokih množic. Z ustavo si je izbojevano uzakonil in si začrtal smer nadaljnjega razvoja z razvijanjem samoupravljanja. Danes imamo samoupravljanje že dokaj razvito, čeprav so to pravzaprav le začetki željonega. Imamo najbolj demokratično ustavo v svetu, človek in njegovo delo sta v središču pozornosti, njegove pravice in dolžnosti so najhumanejše uzakonjene — vendar pa, ali je to dovolj? Naša družba ni idealna, delavski razred ima še polno nasprotnikov — ostanki starih razredov in tistih, ki nenehno teže, da se mu oddaljijo (delavskemu razredu), da mu ukazujejo, pišejo in sodijo, tem pravimo birokracija, ki je najhujši nasprotnik samoupravljanju. In zato je danes potreben sindikat, kpt najmnožičnejša organizacija delavcev, ki se bo borila na strani delavcev proti vsem tem nasprotjem za uveljavitev takih načel kot so zapisana v ustavi in temeljih socialistične družbe. Ob tej priložnosti ni mogoče podrobneje ooravnavati bistva vzrokov in posledic sprememb v svetu in pri nas. Dovolj je, če ugotovimo, da spremembe v materialnih odnosih narekujejo tudi izpo- polnitve v delovanju sindikata. Sindikat kot družbeno politična organizacija mora v svojem vsakdanjem delovanju nenehno preverjati in izpopolnjevati vsebino in sistem svoje družbene in idejne pozicije. Popolnoma naravno je, da pomembne družbeno ekonomske spremembe, ki jih prinaša reforma, vnašajo v družbeno politično delovanje nove zahteve. Predvsem zato, da bi organizirane družbene sile s svojim delovanjem tudi poslej bile nosilke napredka in v samoupravni družbi onemogočale negativno delovanje stihinosti ter odprle nove poti v uresničevanju politike. Očitno smo v obdobju, ko napredek in spremembe v materialnih odnosih v položaju delovnih ljudi in dileme s katerimi se srečujemo, zahtevajo tako delovanje sindikata, ki zagotavlja popolno afirmacijo in idejni boj, da bi zmagala napredna stališča. Sedanja praksa delovanja našega sindikata, ki jo v nekaterih primerih dosegel opazen napredek, je še vedno obremenjen z miselnostjo in metodami značilnima za ekstenzivni sistem gospodarjenja, ima še značilnosti ne-konkretnosti, nekritičnosti do nekaterih demagoških pritiskov, nezadostno sposobnost za idejni boj s starim in podobno. Drugače povedano: v novih razmerah marsikje delamo po starem pogosto le gasimo, ker se ukvarjamo s posledicami in ne z vzroki. V izvajanju reforme prihajajo do izraza nekatere nove samoupravne kvalitete delovnih ljudi; delo in njegovi rezultati postajajo kljub razlikam nove osnove solidarnosti, temelj osebnega in družbenega napredka: politično organiziran delavski razred čedalje bolj neposredno sam in preko samoupravnega mehanizma razrešuje skupaj z delovnimi ljudmi različne vrste konfliktov od razrednih do konfliktov, ki so produkt vsakdanjih težav v socialistični graditvi; v delavskem razredu samem nastajajo mnoga nasprotja in dileme; s tem da jih organizirano rešuje, zmagujejo sile napredka nad demagogijo, primitivizmom in vsem tistim negativnim, kar je nujno sopotnik hitrega napredka. Naš sindikat si mora področje svojega dela razširiti tudi na eno najvažnejših področij, to je; razpolaganje s presežnim delom. Sedaj delovni organizaciji ostaja vedno več dohodka s katerim sami gospodarimo. Kako ta do- ralo, stalno učenje in usposabljanje, kar vse je naloga sindikata. Predvsem sindikat mora: — zavzemati se za dosledno izvajanje neposrednega upravljanja in odločanja proizvajalcev o vseh vprašanjih njihovega življenja in dela, še posebno pa o gospodarjenju, delitvi, ter medsebojnih odnosih, — zavzemati se za dosledno izvajanje načela delitve po delu posameznika in vseh enotah delovne skupnosti, ter za odpravljanje nesocialističnih pojavov v delitvi in medsebojnih odnosih, — skrbeti za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, razvijati iinciativo delavcev za stalno večanje proizvodnje in produktivnosti, učinkovito poslovanje, racionalno porabo družbenih sredstev in za širjenje njihove splošne, ekonomske in strokovne izobrazbe, — vplivati na utrjevanje socialistične zavesti in razvijanje solidarnosti med delavci, na razvoj zabavnega in kulturnega življenja, pomagati pri organiziranju oddiha, športa in razvedrila delavcev, — stalno spremljati stanje in probleme s katerimi se delovni človek srečuje v delovni organizaciji, dajati pobude in predloge organom upravljanja pri njihovem reševanju, — organizirati proslave ob pomembnih praznikih, dajati denarno pomoč posameznikom ob nesrečah, smrti itd., organizirati izlete, športna tekmovanja, reševati pritožbe delavcev v primeru sporov in jih zastopati v delovnih sporih itd. Iz navedenega je jasno povedano, kako zelo nam je sindikat potreben, nič manj kot kdaj koli, le njegovo delo se mora spremeniti. Da pa bo to mogoče, moramo to nujnost dojeti vsi, tembolj pa še člani ZK in vsi, progresivni dejavniki v našem kolektivu. Da je temu tako, praksa najbolj zgovorno kaže. ALI TANACEK RES NE BI SMEL BITI PREDSEDNIK SINDIKATA? Pogosto je slišati, predvsem od naših vodilnih tovarišev, da so ga naši člani izvršnega odbora sindikata polomili, ko so izvolili tov. Tanacdka za predsednika sindikata, ker je to naš najboljši orodjar, iin zato nujno in stalno potreben na svojem delovnem mestu. »Ker je on odličen delavec in z delom polno zaposlen, zato naj ne hi bil predsednik sindikata.« To je ugotovitev s katero se nikakor ne moremo strinjati. Po njihovem naj bi bili vodje družbeno političnih organizacij delavci, ki niso najboljši, taki, ki jih pri delu lahiko pogrešamo, taki naj se ukvarjajo s političnim delom v tovarni. Ne samo, da je to kratenje temeljnih pravic proizvajalcu, ki so mu zagotovljene z ustavo, temveč je v temelju (nadaljevanje na 9. strani) Analiza fluktuacijc za 1967. leto V letu 1967 je zapustilo podjetje 163 delavcev. Od teh na lastno željo 48; samovoljno 26; na odsiluženje kadrovskega roka je odšlo 33; disciplinsko 2; upokojenih je bilo 9; umrl je eden; medtem ko je bilo 44 sprejetih le za določen čas. Kot je že v navadi, smo tudi v letošnjem letu želeli ugotoviti zakaj so delavci zapuščali podjetje. Procent fluk-tuacije je sicer nizek — 5% glede na letno povprečje zaposlenih. Seveda smo v izračunu upoštevali le samovoljne zapustitve dela ali prekinitve na lastno željo ter disciplinske prekinitve. Ostale smatramo kot naravne vzroke fluktuacije in jih pri izračunu nismo upoštevali. Kljub ugotovitvi, da je procent fluktuacije nizek pa je vseeno prav, da pregledamo vzroke, zakaj so se delavci odločili, da nas zapustijo. Morda najprej preglejmo kako so zapuščali delavci posamezne delovne enote: 1. Zalog 26 2. Embalaža 19 3. Splošna služba 14 4. OTP 8 5. Vzdrževanje 4 6. Tiskarna — 7. Razvoj in delavnice 1 prav, da pripombe, ki so jih rov zaposlenih, ki je imela posredovali nam v odhodnem mesečni povprečak pod zgar-intervjuju jemljemo resno in njo vsoto, je postavilo plačo jih skušamo upoštevati pov- na prvo mesto. sod kjer se le da. Monda je najboljše, da se Omenili smo že, da se del odhodnikov zaradi družin- ustavimo pri vzrokih zaradi skih razmer ne namerava več katerih so delavci odhajali: 1. Neurejeno varstvo otrok 2. Nepravilno človeka in dela zaposliti, oziroma želi prekiniti za določeno dobo zapo-vrednotenje slitev, medtem ko si je drugi del flulktuirancev poiskal 3. Ni perspektiv za napre- zaposlitev v največjih prime- dovanje 4. Plača 5. Razno (preselitev, pono- rih kar v Ljubljani. Po njihovih izjavah so iskali podobna dela, ki so jih že ka, bolezen, samostojna obrt opravljali pri nas, ker želijo izkoristiti znanje in spret-zapustiilo nost, ki jo že imajo. Na vprašanje, kakšne ugodnosti pričakujejo na novem delovnem mestu je največ jim prošnja ni bila ugodena odhodnikov izjavilo, da nobe-in vsled tega, ker si niso uspe- nih bistvenih — le več razu-le poskrbeti za varstvo otrok mevanja ali pa ustreznejši so morale ostati doma. Obi- delovni čas in z leti možnost itd). Veliko žena je podjetje, ker nimajo urejenega varstva otrok. Prosile so za delo samo v eni izmeni, a čajno gre za tiste žene, ki »šihtajo«, z možem in na ta način rešujejo problem var- napredovanja. Nikjer jim torej niso obljubili posebnih ugodnosti, le po informaci- stva. Mnoge od njih so pro- jah, ki so jih sami slišali o sile, če jim je po dveh, treh podjetjih so prišli do zaletih omogočena ponovna za- ključkov, da bi utegnili uspe- poslitev, ko otroci malo odrastejo in se bodo znali paziti sami. Kot drugi razlog, smo navedli nepravilen odnos do ti v že omenjenih ugodnostih. Dajali so npr. take odgovore: »so izgledi, da me bodo na Zalog in embalaža sta že običajno na prvih dveh mestih v analizah fluktuacije prejšnjih let, medtem ko je letos povsem nov pojav, da so splošne službe zasedle tretje mesto. Običajno smo vsa leta doslej zabeležili najmanjši procent prekinitev v splošnih službah, tako da nas letošnja številka ne le preseneča pač pa tudi opozarja glede na njihove izjave, katere bomo navedli pozneje. Povsem nov podatek nam je billa analiza delovnega staža fluktuirancev. Doslej smo bili navajeni, da je največ delavcev prekinilo delo v prvih treh mesecih, medtem ko letos beležimo le eno prekinitev po štirih mesecih dela. Največ jih je zapustilo podjetje po 4 oziroma 6 letih dela v podjetju. Najdemo pa tudi posameznike, ki so bili v podjetju tudi do 18 let. Kor so se fluktuiraned po tako dolgem delovnem stažu odločili za prekinitev je človeka in njegovega dela. Tu novem delovnem mestu upo-gre za česte ali trajne nespo- števali in ocenjevali po delu razume s predpostavljenimi in ne po času zadrževanja v ali sodelavci, ki so zavzeli že podjetju.« Če ta odgovor take dimenzije, da jih ni bilo skrbno analiziramo nam mogoče reševati v okviru pod- marsikaj pove, mar ne? jetija. Predvsem boli posa- Qb koncu bomo navedli še mezniike njihovo neupošteva- nekaj ipredlogov, katere so nje pri delu, tako zasledimo nam pc)sredovah 'odhodniki v v pripombah tudi zelo odloč- željj_ da se za tj,ste> ki se ne odgovore kot so: bodo na novo zaposlili ali pa »SATURNUS« ne potrebuje so že zaposleni določene ekonomistov, ali pa »tehnič- stvari izboljšajo — spreme-na inteligenca se nepravilno nijo: vrednoti« Z oiizrom na mlade dalav — preddelavci naj se po- __________________________ svetijo delavcem, da ne bo ce in delavke, ki so zapustili več po ure dolgega čakanja podjetje v preteklem letu, za delo. Zlasti v popoldan-saj je povprečna starost 35 ski izmeni naj se zadržujejo let, je motiv, da zapuščajo v obratih, da jih ne iščemo podjetje vsled nezmožnosti po celi tovarni, napredovanja povsem razumljiv. Verjetno bo potrebno v le- zaposlijo ljudje, tošnjem letu temeljito raz- ™ajoJ do]atiPz jjud^ni in kadrovska politika naj bo poznana vsem zaposlenim, — na vodstvena delovna imajo odgovarjajočo šolsko misliti kako bomo reševali te probleme, ker imamo med za- . , poslenimi razmeroma mlad lz°oraztx>, kader. Največ odhodnikov je imelo mesečni povpreček od 40 — 60.000 dinarjev, a še ti so izjavljali, da je denar sekundarnega značaja pri nji- , , , hovi odločitvi. Le par prime- ... , SfcF »Sanjal sem, da sem kritiziral šefa. Grem se mu opravičit!« (Preš servis) poostri naj se red in disciplina v pogledu dela, — razdeli naj se odgovornost in prične s kaznovanji tistih, ki jo kršijo, — v delovnih enotah je pre-na katerih bi zvedeli vse kar je v podjetju novega, — zakaj se ne popravi ozvočenje in s tem pospeši sistem obveščanja itd. Lahko bi še naštevali pripombe in predloge, do katerih so prišli ljudje s pomočjo izkušenj. Mogoče so v posameznih odgovorih želeli sprostiti prizadeti delček agresije na storjene nepravilnosti. V večini primerov pa ne zasledimo prepotentnih odgovorov. Marsikaterega bomo morali upoštevali, ker je postal že nujen. Ne smemo biti užaljeni nad kritiko, saj vemo, da povsod, kjer se dela, se greši. Poleg tega ni nobena organizacija tako dobra, da se jo ne bi dalo še izboljšati. Marija Tomec === Obisk v tovarni Cibie v Bobignyju pri Parizu Tovarna SATURNUS je že jeseni leta 1966 začela === navezovati stike z družbo CIBIE, kj je največji franco-!H! siki proizvajalec žarometov. Isikali smo način za tesnejše sodelovanje, ki bi bil koristen za obe strani. Možnost se je pokazala ob pogodlbi naše tovarne s gg; francosko dražibo CITROEN, s katero smo se obvezali proizvajati simetrični in asimetrični žaromet za njiho-vo vozilo DYANE. Ing. Verčko je uspel prepričati odgovorne pri druž-== bi CIBIE, da so privolili v pogodbo med njihovo druž-bo in našo tovarno. S pogodbo se dražba CIBIE ob-vezuje dati tovarni Saturnus pomoč in tehnično asi-stenco za osvojitev in proizvodnjo omenjenih žarome-tov za vozilo DYANE tor dragih okroglih žarometov, SATURNUS pa se obvezuje redno plačevati določeno HH odškodnino. Do podpisa pogodbe je prišlo dokaj pozno, tako g=| da se je tehnična (kipa, ki mora pripraviti omenjena sgs žarometa za proizvodnjo že do letošnjega poletja, zna-= šla v hudi časovni stiski. V tako kratkem roku v SA-=== TURNUSU še nismo osvojlili nobenega žarometa. Nor-mj| malino potrebujemo za žaromet vsaj dvakrat ali celo trikrat toliko časa. |^| Zato je bilo odločeno, da tehnična ekipa takoj po podpisu pogodbe prevzame dokumentacijo za oba ža-rometa in Zbere večji del podatkov, potrebnih za izde-====. lavo orodij in žarometov samih. Tehnična ekipa (ing, Antona Gogala, Aleksander ^g Sekirnik, Engelbert Stopar, ing. Janez Bemat, Bogdan === Meršol, ing. Marjan Gostinčar) si je že pred odhodom točno razdelila naloge ob obisku v tovarni CIBIE. 1 ^ Tako -smo uspelli v borih štirih dneh, ki smo jih imeli == na razpolago, zbrati najnujnejše podatke. Prvi dan obiska (19. december) so nam g. D’Heurle (vodja proizvodnje) in njegovi pomočniki razkazali = tovarno od začetka linij za proizvodnjo okroglih žaro-jg[ metov, to je od prvih operacij preoblikovanja, pa do ===- konca, ko lepo zaviti žarometi izginjajo v skladišče. Popoldne prvega dne smo prevzeli načrte žarome-HH tov AY 541-1 in AY 541-01 ter jih orientacijsko pregle-^g dali. Razdelili smo se na dve grapi. ==: Prva (ing. Gogala, ing. Bemat, ing. Gostinčar) je =g v preostalih treh dneh (20., 21. in 22. december) razči-=g stila nejasnosti v zvezi s prejeto dokumentacijo in sku-šala Zbrati čim več funkcionalnih zahtev za žaromete gg- kot celoti in za posamezne sestavne dele. Zbrali smo gg tudi potrebne francoske standarde ter imena in na-slove vseh CIBIE kooperantov In dobaviteljev suro- ==rr vin. Ogledali smo si svetlobni laboratorij, kontrolni la-boratorij in oddelek za kontrolo kakovosti, kjer smo gg spoznali njihove metode za kontrolo in različne isš potrebne meritve. Prizadevali smo si zbrati čim več podatkov za ugotavljanje kakovosti izdelka iin sestav-nih delov, s posebnim poudarkom na vzporejanju me-ši rilnih rezultatov v SATURNUSU in CIBIE. g-~ Druga grupa (Sekirnik, Stopar, Meršol) si je podrob-b= no ogledala orodjarno, proizvodni proces, remontno =g delavnico in vzporedno še oddelek za kontrolo kako-g-=- vosbi. Zbrali so najpomembnejše podatke za izdelavo g— orodij, podatke o proizvodnih procesih (preoblikovanje, jfr: brušenje paraboloidov, lakiranje, barvanje, napareva- s— nje paraboloidov, galvanska zaščita, lepljenje stekel, fg montaža itd.), in o proizvajalnih napravah. gg Vsi ljudje, ki so nam pomagali pri zbiranju podait-g kov in pri razčiščevanju nejasnosti so bili do nas zelo prijazni in presenetljivo prizadevni s čimer so nam HH omogočili izvršiti zahtevno nalogo. V Ljubljano smo se vrniti s kopico podatkov in ==f=. precej utrujeni, a z zavestjo, da lahko začnemo z de-lom, kii se nam je dalj časa izmikalo in ki si ga kljub g pričakovanim težavam vsi zelo želimo. M. Gostinčar ] Po naših obratih J de — RAZVOJ IN DELAVNICE i — Delovna enota »Razvoj in delavnice« je imela za mesec december preteklega leta postavljen plan v višini 1.931 ur — oziroma 46 orodij. Izvršitev je bila sledeča: Opravljenih je bilo 2.306 ur, od tega 735 ur za režijo obratov. Izdelanih je bilo 34 orodij za sledeče izdelke: — pepelnik, — doza za d je 0 140, — vazelinka a 94, — Sapo pokrov — cik-cak, Orodja za obroč asimetričnega žarometa a 170 ter orodje za patent dozo 0 230 pa so izdelana in čakajo preizkusa. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je v bilo v preteklem mesecu izvršenih precejšnje število režijskih ur> v večini za remont obrata Zalog. ~ Za mesec januar 1968 pa je plan postavljen v višini 2.004 ur, oziroma 40 orodij za sledeče izdelke: — sponka za značko, — vazelinka o 57, pepelnik — naprava za rezanje črk, robljen j e pokrovov Sapo, stikalo za vzratno vožnjo, — Sidol. Vsa orodja za omenjene izdelke so zelo nujna, ker so za ie-te že naročila oz. kupci. Poleg teh pa bo potrebno postopoma izdelovati še orodja za novi žaromet z oznako AV-541 za vozilo Citroen, katera bodo morala biti gotova do konca meseca marca. Poleg rokov izdelave bo še predvsem važna kvaliteta orodij, in sicer z ozirom na zelo kratek rok osvojitve žarometa. Vsled teh nujnih del bo potrebna velika angažiranost vseh v DE. Kadrovskih in disciplinskih sprememb v decembru 1967 ni bilo. DE — ZALOG — Proizvodnja konzervnih doz je v tem času potekala z daljšimi prekinitvami. Stroji I. proizvodne linije za proizvodnjo 0 73 konzervnih doz niso obratovali zaradi rednega letnega remonta, enako stroji III. proizvodne linije za proizvodnjo 0 153 konzervnih doz. — V obratu je prenehala proizvodnja samostojnih pokrovov zaradi premestitve strojev v DE embalaža. — Zadnji teden v mesecu decembru je bila izvršena demonitaža vseh strojev v obratu, ki smo jih na novo razmestili in montirali. Premestitev je bila potrebna z ozirom na premestitev strojev za proizvodnjo samostojnih pokrovov, montažo nekaterih novih strojev in zaradi rekonstrukcije obrata. Premestitev je bila dobro organizirana in izvršena v predvidenem roku, za kar gre zahvala vsem, ki so sodelovali. V času, ki ga zajema poročilo je glede na zgoraj omenjeno potekala le proizvodnja 0 73 in ovalnih konzervnih doz. — Zaradii premeščanja strojev je v decembru potekala proizvodnja tudi ob prostih sobotah, tri dni pa so delavke koristile izredni dopust. Na masovnem sestanku smo poslušali poročila o uspehih in razvoju podjetja, ki so ga podali direktorji Posameznih sektorjev v zvezi z reelekcijo direktorja. — Delavski svet DE je imel eno zasedanje, na katerem je bila obravnavana reelekcija direktorja, proizvodna in delovna disciplina. Delavski svet je sprejel izključitev iz delovne organizacije tov. Smrekarja Vin-kota, delavca v zabojarni, zaradi pogostih kršitev delov-ne discipline. Sprejel je tudi sklep za prenehanje prodaje piva v obratni menzi. Poudarjeno je bilo, da je potrebno poostriti delovno disciplino. DE — EMBALAŽA — Novembrski plan smo realizirali s 96 %. Precej izpada smo imeli pri narma dozah, ker je bila pokvarjena avtomatska stiskalnica za štancanje norma dna. Plan za mesec december smo sprejeli na seji DS v višini 24,438.700.— starih dinarjev. Ker kupci naročene izdelke sprejemajo do 25. decembra 1967 smo morali v okroglem oddelku na vseh treh linijah organizirati delo v dveh izmenah po 12 ur. — Občutneje kot prejšnja leta se je ob koncu leta tilo pomanjkanje dela v vseh oddelkih, najbolj pa v spodnjem in štirioglatem oddelku. Oddelek »samostojni pokrovi« je bil v tem mesecu preseljen iz obrata Zalog v novi prostor stare tovarne, er je sedaj v poskusnem obratovanju. Disciplinski komisiji je bila dana v obravnavo tovarišica Petek Draga. — Plan za mesec december smo izvršili 120%. K dobremu rezultatu je pripomoglo predvsem to, da smo v okroglem in spodnjem oddelku delali v treh izmenah. — Za mesec januar je predvideni operativni plan postavljen v višini 358,894.000.— S din, a naročil pa je samo za 257,539.000.— din. Naročil manjka v vseh oddelkih razen v novem oddelku »samostojni pokrovi«, kjer pa se ALU PO dela na zalogo. — V tem mesecu so v oddelku velike težave, ker nova stiskalnica in orodje za izdelavo kronskih zamaškov še sedaj ni dobro. Pri ALUVIJU pa smo v zaostanku zaradi nekvalitetnih plutovinastih vložkov. — Ker se je naša DE povečala z novim oddelkom »samostojni pokrovi« lahiko pričakujemo še več premeščanja iz oddelka v oddelek, zato prosim, da bi zaposleni eventuelne premestitve sprejeli z razumevanjem. — Disciplinski komisiji sta bila dana v obravnavo tov. Gorič Luka in Ristič Anton. DE — TISKARNA — V mesecu decembru 1967 je proizvodnja v primerjavi z istim mesecem v letu 1966 potekala sorazmerno ugodno, plan smo dosegli 100%. Linije so obratovale v dveh izmenah. — Pomanjkanje 100 % izkoristka zmogljivosti je bilo opaziti na starejših strojih in to za DE embalaža in za napisne ploščice. — Remont II tiskarskega stroja se je prekinil zaradi novoletnih praznikov, kot je bilo predvideno v pogodbi z monterjem od firme Mailander. — Vsled hujše kršitve delovne discipline se je DS naše DE s tajnim glasovanjem odločil, da se kršilcu delovne discipline, ki je fizično napadel svojega sodelavca prekine delovno razmerje. DE — OTP — V mesecu decembru, kot zadnjim v poslovnem letu 1967 operativnega plana nismo dosegli. Izvršili smo ga le 90 %. Letni plan je bil tako skupno presežen za približno 2,5 %. — Decembrska proizvodnja nam ni potekala po predvidenih planih, ker je bil plan po asortimentu dokaj širok, proti koncu meseca pa so mnogi zaprosili za dopust, ki ga še niso izkoristili. Ta napaka se v bodoče ne bi smela ponoviti. — Kljub nedoseženemu planu smo v decembru izvršili 1.590 nadur, večinoma v montaži in stiskalnici. — Proizvodnja meseca decembra je od celotne izvršitve plana, Vključno tudi servisne reklamacije zabeležila 1,26% izmeta. Servisne reklamacije 0.49 % so v tem mesecu razmeroma visoke, zato ker so v tem procentu zajete vse reklamacije, ki so bile eventuelno v zaostanku. — Norme oziroma standardi so se dosegali in se preseganje v oddelkih suče od 106 do 112%. — V tem mesecu se vse 'bolj kaže potreba, da bomo morali sprejeti določeno število novih delavcev predvsem v montaži iin stiskalnici, kajti to nam kažejo podatki o nadurah preko preteklega leta. — Proizvodnja hoboka, ki smo ga morali izdelati v decembru je potekala normalno. Naročnikom so bili dobavljeni v postavljenih rokih. — Rezervni deli, ki jih v zadnjem času vse bolj pogreša tržišče, bodo v prihodnjem letu na razpolago v večjih količinah in večjem asortimentu. Potrebno je poudariti, da bodo odslej rezervni deli bolj solidno embalirani v PVC vrečkah ter nekateri opremljeni z navodili za uporabo. DE — VZDRŽEVANJE — Na seji DS DE — vzdrževanja smo predvsem razpravljali o spremembi statuta o dopolnitvi člena 30, kateri vsebuje pogoje delovnega mesta direktorja. Navzoči člani DS DE so živo razpravljali o navedenem predlogu in sprejeli sklep, da se točka 3. v statutu dopolni im zapisniško podali mnenja UO podjetja, da dosedanji direktor ostane na dosedanjem delovnem mestu. — V času, ki ga zajema poročilo je bilo v DE — vzdrževanje izdelano sledeče: 1. generalno popravilo tiskarskega stroja II. linija (še v delu), 2. generalno popravilo avtomatske stiskalnice FMI 3. generalno popravilo cik-cak Škarij, 4. delno popravilo tunelne peči II. linija, 5. generalno popravilo avtomatske stiskalnice (še v delu), 6. montaža lakirnega stroja II. linija (še v delu), 7. montaža linij (Karges Hammer) za pokrove, 8. izdelava cevne (plinske-zračne) instalacije v obratu Zalog, 9. izdelava ventilacijskih odvodov v obratu Zalog, 10. izdelava ventilacije tunelne peči — novi embalažni oddelek, 11. instaliranje elektro instalacij na liniji pokrovov Zalog (zunanji sodelavci): a) generalno popravilo brusilnega stroja — vzdrževanje, b) montaža plinske postaje (še v delu). OSEBNE NOVICE NOVI SODELAVCI Hilda BALAŽIČ. ODŠLI IZ KOLEKTIVA Na lastno željo Katarina STOJANOVIČ, Cirila LAMPIČ, Antonija KOVAČIČ, Rudolf MAJERLE, Franc MAZEJ, Vera GLAVIC. Samovoljno Dušan STUPAR, Marija STIPAR, Anka BJELlC, Katarina KOSEC in Antonija ULČAR. UPOKOJENI Lojzka KARDOS, Marija PIRC, Marija PRUSNIK. Disciplinski odpust Milan BRICELJ, Andrej BABNIK. Na odsluženje kadrovskega Jože CECELIC, Vinko CIR-MAN, Rižo NAKIC. Poročili so se Ljuba DUMANClC, poročena »RODIN«, Frančiška AVGUŠTIN, poročena »ZADNIKAR«. ROJSTVA Hajvudin PASIC, dobil hčerko Bclmo, Vida USNIK, rodila sina SIMONA, Vera ZOREC, rodila sina MARTINA, Rozalija GREGORIN, rodila sina ANDREJA, Stefan LOVRENČIČ, dobil hčerko MARIJO, Frančiška KORES, rodila hčerko MOJCO, Darinka DRAGINC, rodila hčerko DARINKO. Marjan VTIČ, dobil sina ROMANA, Cecilija LIPOVEC, rodila hčerko MARINKO. Vsem srečnim mamicam ir očkom naše iskrene čestitke! Vojaki nam pišejo Dragi sodelavci! čeprav v našem listu večkrat prebiram prispevke mojih »sotrpinov« sem se šele danes odločil, da vam pišem kratko pismo. Moj novi dom je začasno Mladenovac — mesto v Srbiji. Tukaj sem že devet mesecev in sem se kar dobro privadil. Spoznal sem kraj in ljudi, ki tudi tukaj niso slabi, toda ne bi mi šlo v račun, če bi moral tukaj ostati stalno. Mogoče je vzrok temu sam način življenja, ki se bistveno razlikuje od našega doma. V kasarni je precej »Janezov« in predstavljamo že kar malo Slovenijo. V kasarni se kar dobro počutim, kajti kot desetar sem malo »starejši« od metle, zato pa ne skoparim kadar jo je treba dati komu drugemu. Tudi na mojem »delovnem mestu« (protiavionski top) sem se kar dobro znašel. Ker se vam oglašam prvič, mislim, da bo dovolj. V bližajočem novem letu želim (nadaljevanje na 6. strani) ORGANI SPOROČAJO 5. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA (13. 10. 1967) tej seji se je pred- — Na .proizvodnega plana za leto poročajo DSP o izvedbah in, ing. Gogala podal 'kratico in- smo ponovno dobili v popra- o morebitnih novih predlogih, formacijo o situaciji pogod- vilo približno 50.000 kom. doz ----------------------------- Za izvedbo tega programa so be med CIBIE in SATURNU- 0 71 mm, katere smo sicer po. pooblaščeni da podpisujejo SOM. Člani UO so sprejeli pravili, vendar je bilo s čilnosti in osnove na katerih pogodbe s]:e^txii tovariši: Ra- SKLEP, da se podpiše pogod- predstavniki ILIRIJE naknad- je ta predlog narejen. Osnov- kuš6ek z^vko ing. Ve očko, ba s podjetjem TOMOS gle- no ugotovljeno, da doze ne ~L- ’ - --------------- odgovarjajo zahtevam izvoza. Te doze smo izdelali po naročilu ILIRIJE. Pri proizvodnji smo imeli velike težave zaradi kompliciranosti izvedbe, razen tega pa nismo imeli na stališča so: Konkretno sta- Ferenčalk Edi Graner Darin- de posla TOMOS-CITROEN-__j. __ nje na tržišču, nove investdci- ka Janez, Čopič CIBIE in obenem odobri po- obravnaval predlog J« v Zalogu, približevanje ce- ;,n Rozman stane. tovanje strokovni ekipi za nam na svetovnem tržišču Upoštevajoč zastarelost prevzem potrebne dokumen- 1968. Vsi člani in povabljeni M. (podrobnosti lahko čitate bojnega parka in zato po- tacije in podpis pogodbe, so že pred zasedanjem pre- ,na t• strani). ^ gostna popravila, DSP določa — Tovariš Resnik Srečo je jeli predlog proizvodnega SKLEP: — Člani DSP so 2a investicijsko vzdrževanje v predlagal, da UO odobri na- vedno na razpolago odgovar- ročilo za 15 izvodov časopisa jajoče pločevine, vsled tega Mladina, da bi ga lahko pre- smo orodja večkrat popravlja- le. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA (1. 12. 1967) — Tovariš Vabšek Jure je plana, tako so lahko aktivno predlog komercialne politike jetu 1968, 3,8 % stopnjo. sodelovali v diskusiji in teme- za leto 1968 v celoti potrdili __ SKLEP — V celoti — -------------- --------- yito ocenili proizvodne mož- in pooblastili komisijo za ce- potrjuje predloženi predlog za jemali tudi mladi v Zalogu, li zaradi tega, ker doze niso m osti v letu 1968. ne pri komercialnem sektorju, odpis osnovnih sredstev. Po- UO je omenjeni predlog spre- odgovarjale vsem^ zahtevam, Predlog je narejen na pod- da v Okviru postavljenih prin- tr ju jejo se tudi predloženi in- je za sklep, lagi raziskav tržišča, ki jih čipov rešuje posamezne pero- vesticijstoi računi, je storila komercialna služba če probleme tako, da ne bo — Ker še ni urejena zem-in oca 10 % povišanje na le- kršila osnovnih načel prodaj- ljiška lastnina prvih 8 sta-tošnjo realizacijo. To nikakor ne politike. novanj v Polju ni mogoče ne bo predstavljalo težav pri — Ker je prvotni predlog podati dokončnega obračuna, _ proizvodnih kapacitetah glede komisije za nagrajevanje o razpolagamo samo z obračun- poročal o službenem potova- smatramo, da nismo krivi le izvršitve, vprašanje pa se po- priznanju dodatka zaslužnim sko situacijo v višini 878,881,39 nju na Madžarsko v podjetje mi’ z®. bodo razgovori 86 stavi j a pred komercialno služ- delavcem z dne 17. 6. 1967 de- n. dinarjev. Ker je ta situaci- KZEPEL zaradi reklamacije Potekal‘- bo, če bo ona uspela dobiti lavski svet zavrnil je komi- ja deloma že plačana niso pa Za kombinirano svetilko, ki zadostno količino naročil. Z sija izdelala drug predlog z urejeni odnosi tovarna — jo omenjeno podjetje ugraju- izgradnjo tiskarne v Zalogu upoštevanjem pripomb DSP uporabnik stanovanja, DSP na kamione. Tovariš Vab-bodo odpravljena ozka grla, in ga predložila v razpravo, sprejme SKLEP: Odobrava se §ek je ugotovil, da je bila ki so vsakoleten problem, in SKLEP: — Člani DSP so z kredit v znesku 109.860.17 N. reklamacija upravičena. Sveče bo v drugem polletju že v večino potrdili predlog komi- dinarjev za osebo naslednjim tilke niso bile pravilno mon- dan finančni obračun dela. pogonu, bo izpolnitev plana sije za delitev osebnih dohod, tovarišem: Babnik Tonetu, tirane, poleg tega je še ugo- — UO je bil seznanjen s zelo olajšana, ker v planu te kov za dodatek N. dinarjev Jakič Slavku, Kralj Aleks- tovil v kakšnem stanju pri- finančnim obračunom za 11 investicije niso vračunane. 100,— mesečno, ki se začne andru, Ocvirk Petru, Petra- dejo naše pošiljke do strank, mesecev poslovanja, katere- Finančni plan za leto 1968 izplačevati pet let pred upo- novič Mariji, Zadnikar Jože- Nekaj svetilk ni imelo vseh ga je z izčrpno razlago podal bo narejen na osnovi proiz- kojitvijo. tu, Vabšek Juriju in ing. Go- sponk na mačjem očesu, pri tovariš Ferenčak Edi (o tem vodnega plana kakršen bo — Predlog o prodaji stano- stinčar Marjanu. Kredit se da- nekaterih vijakih ni bilo pla- ste lahko či-tali v novembrski sprejet in bo DS predložen vanj, ki so že zasedena in so je na 30 let in se črpa iz 4 % stičnih podložk, skratka, vtis št. Glas Saturnusa), kasneje. jih naši člani dobili od pod- stanovanjskega prispevka, je bil nesolidne izdelave. Pri — UO je še sprejel SKLEP, SKLEP: Člani DSP so po- jetja ni bil dokončno sprejet, Odplačilo znaša 425,— N. di- montaži so bile res pomanjk- da se za leto 1967 prostih so- trdili predlog proizvodnega ker se člani DSP niso mogli narjev mesečno. ljivosti, vendar pa je splošen bot ne šteje v redni letni do- plana za leto 1968. zediniti o plačilu pologa. To _ Glavni direktor tov. Ra- vtis Madžarov o svetilki po- pust. Za leto 1968 pa bo do Po večkrat izraženih že- točko se še enkrat obravnava kušček Zdravko je za zaklju- hvalen. Tudi embalaža za do- končno sklepal DSP. ček podal par besed o našem stavo je slaba, ker se strga — SKLEP Zamenjava se delu v letu 1967. Dejal je, da in se tako plastika opraska, turnus prostih sobot tako, da smo količinsko proizvedli v Kontrolni listek izdelka je to- je prva sobota v mesecu do- letu 1967 skoraj isto kot v variš Valbšek prinesel s se- smo jih morali vzeti nazaj in smo jih uničili. Zmenjeno je s tovarno ILIRIJO, da takih doz na teh orodjih ne bomo več delali. Skoda še ni urejena, ker 18. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA (21. 12. 1967) Na tej seji UO je bil po- 7. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA (27. 12. 1967) lovna. Zadolžuje se tov. se- ljah, da se za člane organov na prihodnji seji. samoupravljanja organizira seminar o samoupravljanju je DSP sprejel sledeči SKLEP: Organizira se seminar za člane organov upravljanja. Predhodno je potrebno sesta- 1967. kateri je prisostvoval hodkov pa smo izplačali za sestavljal. ,viti program seminarjev za tudi predsednik Skupščine ob- 350 milijonov več kot v letu Glavni direktor tov. Raku- ne zamenjave ob praznikih, kar se zadolžuje: Osterman ,&me Moste-Polje, tovariš Ma- 1966. V bodoče pa moramo re- šček je bil mnenja, da je po-Franc, ing. Kralj Teodor, ing. jtek Polde, je bila posvečena 'klamacije znižati na mini- trebno enkrat za vselej pre-~ ‘ ” investicijam v osnovna sred- m um, za kar so dolžne naše nehati z dosedanjo prakso, da letu 1966. Ustvarili smo enako boj, tako, da se je dalo točno kretarja, da pripravi listo — Zadnja seja DSP v letu višino skladov, osebnih do- ugotoviti, kdo je te svetilke prostih sobot za vse leto 1968, v kateri naj se upošteva nuj- Gogala Anton in Novak Kar la. 6. REDNA SEJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA (12. 12. 1967) stva, investicijskem vzdrževa- strokovne službe, nju — določitev stopnje, odpis osnovnih sredstev in zadružni gradnji. Po široki diskusiji je bil sprejet SKLEP: — Kot prvo je bil članom Potrjuje se celotni investicij- 13. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA (13. 10. 1967) — Tako kot vsako leto se se ugotovi samo napako brez kaznovanja krivca. Menil je, 20. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA (4. 1. 1968) UO je bil seznanjen z reali- da je tov. Gogala tehnični zacijo plana za mesec de-vodja obrata in je odgovoren cember 1967 in predlogom pla, za njegovo delo, ker ni sto- na za mesec januar 1968. ril vse potrebno, da do tega Tovariš Rozman je pojasnil DSP dan v razpravo in potr- ski elaborat za obdobje 1967 tudi letos nagradi vse, ki so ne bi prišlo, je za to kriv on. zelo neugoden položaj naše ditev predlog komercialne do 1971 s tem, da se poobla- v letošnjem letu (1967) dopol- SKLEP: Zadolžuje se ing. komerciale ker še do danes politike za leto 1968. Tovariš ščajo strokovne službe, da nm io letno delovno dobo v Venčka, da do prihodnje seje (4 j 1968)’nl novih zunanje- Rozman je pojasnjeval zna- program izvedejo in občasno SATURNUSU in one, ki so UO predloži predlog kaznova- trgovinskih navodil o uvozu _______ dopolnili 20 let nepretrganega oja za ing. Gogala Antona, materiala Pereče vprašanje so dela. SKLEP: Člane kolek«- ker je on kriv, da je prišlo tudj finančna sredstva za na-, . , »v • va z 1 (Metno delovno dobo v do rekla m a c i j e s podjetjem bavo materiala in odplačeva- Voiaki nam pišejo nadoknadili. Sedaj naj bo pa ^nagratto v^išhti lJKMl-^N. z‘vsem? vodji Glavni direktor tov. Raku- (nadaljevanje s 5. strani) vsem skupaj obilo delovnih dovolj o tem. Mogoče vas za- dinarjev. Z 10-letno dobo je činu kaznovanja, da bi na ta šček se je kritično dotaknil uspehov in čim več prijetno- nijT1f kakšno je kaj življenje ^ članov z aodetno dobo pa način zmanjšali reklamacije vprašanja zalog m Pr vsem sti "a ladji. Dela e stalno do “ «anov’ ^ nagrajcnce se in s krivci hitro ukrepali. ^rašanja kakovost, izdelkov. Posebno pozdravljam vse fti, n mamo veliko urjenja. nizira ^ku^a. SKLEP: Člani UO so pred- ve^h primerov \zoadakva- ssr^i srsusrs % ?=■ «=», »o =«., K 2 5= daleč. Vreme je pri nas <• «» mojem prvem zaseda- V■*“““**- slovno močno obremenjoje. VOGlas°' Saturnusa dobivam lepo In "brez* snega^le^enkrat nj£j^ejm izvrši zadano nalogo. pravilnike m uvest, kratek ki imajo 10 oziroma 20 efektivnih let v tovarni SATURNUS. SKLEP: — Tudi v letošnjem letu se istim upokojen- še zahvaljujem Zupančič Maks io pa ne za dolgo. Doma pri vas ga imate pa kar dosti — vojak — V. P. 1205-58 dolg čas mi je po njem. Mladenovec Dragi sodelavci! Po dolgem času sem se tudi jaz odločil, da vam napi- Prejmite lepe pozdrave od Grad Franca R 22 Spilit postopek kaznovanja krivcev. Ing. Verčko je smatral, da le s kaznovanjem ne bomo zboljšali kvalitete. Precejšnja napaka je v tem, ker vodje — Poleg poročil o realizaci- cno4j oddelkovodje in pred- 17. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA (2. 12. 1967) Člane kolektiva pozdravlja- N. 400.— dinarjev po članu. šem par vrstic. Naj lepše se jo, voščijo srečno iin uspešno vam zahvaljujem za denar, ki 1968 in se zahvaljujejo za poste mi ga poslali. Vaše po- slani denar ob novem letu, šiljke so me prijetno preše- še vojaki: netile, saj sami veste, kako vojaku denar prav pride. Novo leto sem preživel kar na ladji. Imeli smo 1 liter pelinkovca pa še tega so nam malo vzeli in vrgli v morje. A drugi dan smo v mestu vse Janez Kosec iz Valjeva Franci Grad iz Pule Janko Inglič iz Knina cem podari kalorifer in izpla- jj planov za mesec november delavci dopoldan po cele ure ča denarna nagrada v višini im postavitvi planov za de- g^djjm na sestankih, namesto, An/' ’’ X' cember 1967 je tovariš Bre- da bi bili prisotni pri proiz- gant Vekoslav poročal o pro- vodnji. Sestanki so potrebni, lemat. izdelave vlečenih doz vendar maj bodo od 14. ure za podjetje ILIRIJA: Količine maprej. doz, ki smo jih izdelovali v ' TT . , Pod prvo točko je tova- letih 1963, 1965 in 1966 smo v vnapre. , , . 7ascdania riš Ferenčak podal članom naši tovarni popraviiaili v le- popoldanskem času UO obračun dohodka in raz- tu 1965 in 1966 in Sicer smo v Mdanskem času delitev po plačani realizaciji vse odpirače na dnu ponovno SKLEP: Tovariš glavni di- 14. REDNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA (20. 11. 1967) Branko Jerman iz Titovega xa čas od 1. 1. do 31. 10. 1967 zakovičili in prekrili s sinko- rektor naj imenuje komisijo, Velesa Matjaž Kušar iz Celja s primerjavo za leto 1966. litom, da krema ne bi pri ki bo pregledala obstoječe — Pod drugo točko je tov. odpiraču iztekala. V letu 1967 pravilnike podjetja. ločanje odgovornosti drugih vodilnih delavcev, ki morajo v načelu biti enaki, kot so za druge delovne ljudi. Pobudo za to morajo dajati tudi drugi zainteresirani posamezniki in organi delavne organizacije, končno pa odloča tisti organ upravljanja, ki ga določa statut. V pogojih dohodika in delovanja ekonomskih enot se povečuje tudi interes in odgovornost delovnih ljudi za sposobnost vodilnih kadrov, z ureditvijo tega vprašanja pa mora ta interes dohiti realno zagotovitev in možnost, da se uveljavi. Povezati je potrebno status direktorja in drugih organizatorjev proizvodnje s konkretnimi delovnimi in poslovnimi rezultati, izraženimi s pokazatelji, ki dajejo objektivno sliiko celotnega uspeha podjetja. Pri proučevanju poslovnega uspeha delovne organizacije, do katerega mora priti ob vsaki priložnosti, ko se to izkaže potrebno, najmanj pa enkrat letno, naj bi ocenjevali tudi sposobnost vseh organizatorjev proizvodnje, njihovo konkretno odgovornost in prispevek. To pa zahteva tudi podrobnejšo določitev teh pokazateljev, dokumentov in drugih specifičnih menil v statutih delavnih organizacij, saj jih ne moremo razumeti samo v klasičnem smislu dolgih kolon številk, ki jih lahko razume samo ožji krog strokovnjakov. Ti pokazatelji morajo dati jasno sliko poslovne politike podjetja in njene dinamične realizacije, pokazati morajo, kje je težišče delovanja, kakšni so pogoji in problemi delovne organizacije, panoge, družbenopolitične skupnosti itd. Razpis kot institucijo postavljajo ti predlogi v realnejši odnos do obstoječe prakse, saj ukinjajo njegov dosedanji formalizem in objavljanje tudi takrat, kadar zanj ni potrebe. Razpis ostaja tudi v bodoče obvezen pri objavljanju resnično nezasedenih delovnih mest, kar lahko samo prispeva k njegovi uveljavitvi kot demokratske institucije. Centralni svet ZSJ spreje- ma osnovne ideje predloga Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije kot enega izmed načinov premagovanja posameznih neskladij, ki smo jih zapazili v dosedanji praksi. Konkretne formulacije pa so naloga zakonodajne tehnike, ki mora te ideje pravno oblikovati in jih uskladiti z obstoječim pravnim sistemom. V tem smislu je Centralni svet ZSJ mnenja, da bi Zvezna skupščina in organi ZIS morali čimprej začeti proučevati vprašanja, ki so povezana z reelekcijo, da bi se tako zakonski predpisi uskladili s stališči, ki jih vsebujejo ti zaključki, s čimer bi omogočili, da prihodnjo reelekcijo opravimo brez sedanjega formalizma in vsega tistega, kar po nepotrebnem obremenjuje njeno izvedbo. Na širših osnovah pa moramo še naprej proučevati vlogo in položaj direktorja delavne organizacije kot organa samoupravljanja in osnovnega organizatorja proizvodnje. V pogojih vse močnejšega razvoja neposrednega samoupravljanja, ki temelji na načelu dohodka in na ekonomskih enotah, je potrebno položaj direktorja delovne organizacije točneje opredeliti iin določiti v skladu s spremembami, ki jih je pozitivna praksa že potrdila. Potrebno je tudi določiti, kaj je vodilno mesto v delovni organizaciji, hkrati pa izdelati kriterije in profil vodilnih ljudi v delovni organizaciji, kakor tudi določiti minimalne kvalifikacije kot pogoj za uspešno opravljanje njihovega dela. Slavko Gerlica MONTAŽA OTP — Tako kot gornja slika jc tudi ta iz obratnega sestanka v montaži OTP, kjer so člani pozorno poslušali poročila in imeli priložnost za neposredna pojasnila o delu posameznih služb. OBRATNI SESTANEK — V začetku januarja so se po vseh naših delovnih enotah vršili obratni sestanka, ki jih je organiziral sindikat. Na sestankih so se člani delovnih enot seznanili s proizvodnimi, fi nančnimi in drugimi uspeha v preteklih letih in posebno še v letu 1967 in planom za leto 1968 ter načrti za v bodoče. Osvojena stališča sindikata o reelekciji V novoletni številki našega lista smo vam posredovali zaključke razprav o reelekciji direktorjev, ki jih je imel Mestni komite ZK konec septembra. Z namenom, da ste čimbolje informirani tudi z razpravami v sindikatu, vam danes posredujemo zelo zanimiv kratek povzetek zaključkov predsedstva Centralnega sveta ZSJ. Predsedstvo CS ZSJ podpira pobudo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije kot pomemben poskus, da v tem vprašanju najdemo realne dimenzije, kii bodo ustrezale praksi. Ta pobuda ne po-m°ni opuščanja načela reelok-atlei temveč le njegovo nadalj no izpopolnitev, nadaljuj korak v prizadevanjih, da odpre-mo stalen in naraven proces selekcije najodgovornejših organizatorjev proizvodnje v delovnih organizacijah.' Pred. ,°g /-veze sindikatov Slovenile Je praktičen prispevek k razreševanju teh vprašanj, iz-fažen pa je v treh osnovnih idejah: Uvaja se izjema pri pimeno-vanju direktorjev v delovnih organizacijah v primeru, če oloktiv direktorjevo delo oceni kot uspešno in zato ni vzroka, da ga zamenja. V tem Primeru lahko delavski svet s svojo odločbo ponovno imenuje dosedanjega direktorja delovne organizacije — s so-8 asjem širše diružbeno-poli-tione skupnosti. Centralni svet meni, da mo-P1]! tem priti v največji , °f'ni . mcri do izraza svo-I °' ,no ’zražanje volje delovnih Judi, pa je zatQ potrebno zagotoviti instrumente, s ka-lenrni se bo ta volja lahko e javila. Pri konkretnem urejanju vpliva družbeno-po- litične skupnosti pa moramo najti optimalne odnose do delovnih organizacij, to pa zato, ker je bil dosedanji vpliv teh skupnosti precej pomemben še |posebej na področju kadrovskih vprašanj. Vpliv družbeno - politične skupnosti mora biti v prvi vrsti usmerjen na pomoč delovni organizaciji, da sc le-ta zave svojega realnega položaja v komuni, v panogi in na širšem področju, da posreduje kolektivu objektivne pokazatelje služb, ki spremljajo in analizirajo delo in poslovanje .delovnih organizacij, da bi tako delovni ljudje bili seznanjeni z vsemi elementi, od katerih je odvisna realnost njihovih odločitev. Predlaga se ukinitev reelekcije drugih delavcev na vodilnih delovnih mestih, s či mer bi ukinili njihov pose ben status in položaj v de lovni organizaciji ter jih bol. povezali z vsakodnevnim de lom in preverjanjem njiho ve sposobnosti skozi poslov ne rezultate in uspeh kolek tiva. Pobuda za preverjanje sposobnosti strokovnih kadrov mora biti v rokah direktorja, kar poudarja tudi njegovo odgovornost za njihovo delo. S statusom delovne organizacije se morajo določiti kriteriji in postopek za do- Se posebno v zadnjem času na sejah DS in UO zelo pogosto slišimo besedo HOMOLOGACIJA, običajno jo slišimo v povezavi z žarometi. TOREJ, KAJ JE HOMOLOGACIJA? HOMOLOGACIJA (ATESTI) JE URADNA POTRDITEV, npr. homologacija žarometa je uradna potrditev, da žaromet ustreza doiločcnim predpisom za to vrsto svetlobne opreme. JL II učilnico. Kuhajo in perejo, likajo in šivajo — vse v tem prostoru. Včasih pravi, da je naveličana vsega, zlasti še takrat, ko jii zmanjka denarja za vsakdanji kruh. Večkrat je prosila za stanovanje, a kaj ko Preberi in zamisli se ... i— 'Tinin irt i ■ i m wm i Za nami so novoletni p raz- majhna in preprosta stvar pa ga n'' Samoprispevka pa ni ruki in z njimi nešteto spre- koliko sreče in notranjega za- ma'. “ar?1*.. a v na* ker sta se s prepostavlje-takemu fantaziranju? Lagal probleme, želje, in pričako- mm končno le pogovorila in bi, ker sleherni izmed nas si vanja — bodisi, da smo jih zdaj' se pogovarjata večkrat, velikokrat zaželi to, kar mu dobili postavljene kot zalite- zato je sodelovanje obema je težko ali pa sploh nedo- ve. lažje. , .... . Imen "e bomo imenovali, Dragi braIci ]ahko tovari- Taki fantazijski sprehodi ozarama jih bomo »krstili« šici Pepci kaj zamerimo? velikokrat pomagajo človeku po svoje, ker moramo držati Menda ne zlasti če vemn Ha premagovati resnico in pre- besedo pa čeprav gre za no- v taka stanja Uidejo “bčas mostitu marsikakšno zeljo, ki voletm klepet, ki bi mu gle- rlo tudi ljudje u imajo sta. jo drugače v življenju ne mo- de na vsebino veliko bolj novanjske in ekonomske pro- pristojal naslov: bleme urejene. Morda potisne Taksni smo .. . Pepco v slabo voljo tudi kaj Presoja bo kot običajno podobnega. . . remo doseči. Pomislimo kolikokrat si olajšamo notranjost z navidez praznim stavkom: če bi bil samo en dan prepuščena vam' če cesar, kralj, direktor itd. Kaj vse bi naredil! Nešteto sprememb bi verjetno nastalo v takem primeru, vendar se bojim, da ni pa vam le kaj ne bo všeč, skušajte v letošnjem letu odstraniti! Predpostavljeni se je večkrat pritoževal čez Pepcino Francelj je v podjetju skoraj tako dolgo kot Pepca, a se je medtem že trikrat selil. Dvakrat je dobil stanovanje nihče ali pa vsaj malokdo delo, češ, da je površna, jezi- ot* podjetja zastonj tretjič pomislil na to da bi spreme- kava — nervozna. Sicer pa nil sebe — človeka! Da bi kot delavka zelo pridna in odpravil v sebi kali sebično- vestna, le včasih jo nekaj je res prispeval majhen delež. Spet ni zadovoljen, čeprav se je komaj selil. Rad bi sti, ljubosumja, prezira, so- obsede in malo pogodrnja in bil čisto posebej v svoji hiši vraštva in nevoščljivosti. Ce positnari. Predpostavljenega brez sosedov, bi se skušali osvoboditi teh je to motilo, ker kadar je Užaljen je, ker njegovi bremen bi veliko lažje živeli, imel slab dan tudi on, sta prošnji četrtič ni bilo ugode-bill bi srečni, ker nam ne bi sigurno prišla navzkriž. Po- no. Morda celo misli, da mu srečo prinašali avtomobili, vi- vabili smo jo na razgovor, da je bila storjena krivica? Kdo kendi, in ostale materialne bi zvedeli za vzrok njenih ve? Ali pa primer Voj kota! dobrine, pač pa vsakdanje izpadov. Po večkratnem raz- Tudi on je že dvakrat dobil preprosto življenje. Razgovor govoru se nismo prav nič ču- stanovanje od podjetja po-s prijateljem, lepa knjiga, dili, če ji kdaj popustijo žiiv- polnoma brezplačno. Postalo prvi sneg ali prebujajoča na- oi in se ne more obvladati, mu je pretesno. Na nakup ne rava. Koliko izmed nas se jih Samohranilka je in stanuje misli, ker gradi vikend. Vsak-lahko pohvali, da je natrgalo v majhni najemniški sobici, danji stroški so veliki in ved-spomladi belih zvončkov v Na dveh posteljah spijo kar no naraščajo, saj že samo ogradi in z njimi razveselilo štirje. Otroci so šoloobvezni, vzdrževanje avtomobila za-kogarkoli. Res čudno, tako zato jim služi soba še zahteva skoraj tisočaka dnevno. Sicer pa kaj bo govoril, saj bo to stanovanje ostalo podjetju? Takih Francelj ev in Voj kotov, ki se ne znajo odreči osebnemu ugodju za postavitev lastnega doma je še več, na srečo pa je še veliko več takih, ki si tega ne morejo privoščiti, ker imajo vest! Med letom se je od našega kolektiva poslovila dolgoletna sodelavka Marjeta. Njene moči so postajal vsak dan bolj šibke in niso hotele več služiti stroju — delu. Službenih let ni imela dovolj, zato so jo upokojili invalidsko. Izčrpana in bolehna živi v skromnem stanovanju, če zasluži ta prostor sploh to ime. Pokojnine dobi le 25.000 dinarjev, zato morajo hiti njene želje res skromne. Večkrat se oglasi pri nas, ker je še vedno navezana na kolektiv. Vsa zažari, ko po telefonu pozdravi mojstra in sodelavke. Pred dnevi je bila še posebno vesela, ker pravi, da se je udeležila proslave in, da so jo direktorjeve besede spet dvignile. Najmanj trikrat nam je povedala, kako hvaležna mu je, ker je v govoru dejal, da je tovarna še vedno drugi dom upokojencev. Kako prijetno je človeku, če ima ta občutek, da ga nekje želijo in cenijo njegove napore. Marjetino življenje je težko, a vedno zna pričarati veder obraz, kadarkoli nas obišče. Marjeta ni billa edina, ki se je v preteklem letu upokojila in poslovila od kolektiva, za današnjo rubriko smo jo zbrali prav zato, ker se od t SATURNUŽANI! nje lahko naučimo skromnosti in potrpežljivosti. Naj povemo še to, da kljub skromnim dohodkom ni upala prositi za kakšno honorarno delo na domu, ker ve, da so tisti, ki so še brez vsakih dohodkov veliko bolj potrebni. Škoda, da je tako uvidevna samo Marjeta. Koliko mladih ljudi bi našlo svoj prostor pri delovni mizi, če bi bilo več Marjet! Sama pravi, da jo boli srce, ko srečuje po cestah mlade nezaposlene ljudi, ki zdolgočaseni s cigareto v ustih podpirajo vogale hiš. V eni izmed decembrskih številk Dela smo brali, da je v Sloveniji 12.000 brezposelnih. Mar ni to prevelika številka za tako majhno republiko kot je naša? Človeku se gabi, ko posluša stokati in moledovati ljudi z lepimi pokojninami, kako težko živijo. Mimogrede pa naj omenimo, da imajo zaposlene marsikje še ostale člane družine. Razumljivo je, da se je zdravemu težko posloviti od dela, vendar zakon narave je tak, da zmaguje vedno močnejši in hitrejši. Vsako življenjsko obdobje ima svoje lepe strani, če smo zdravi .in imamo zagotovljen eksistenčni minimum. Zato ne moremo razumeti, kako morejo delati krivico mladim, morda celo lastnim otrokom, ki polni energije in delovnega elana čakajo v hodnikih posredovalnic za delo ali pa propadajo na cesti. In potem se še sprašujejo kje ima današnja mladina ideale? Mira TOMEC ^ Z željo, da bi bilo naše glasilo v letu 1968 4 4 še bolj pestro in aktualno, vas ponovno va- i* j* bimo k sodelovanju. j 4 Če se k pisanju težko pripravite — ne t 4 morete ali ne želite o čem pisati — nam spo- f j ročite ustno ali po telefonu, povejte nam o a j čem naj pišemo — sporočajte in opominjajte 4 4 nas o vsem, kar se vam zdi pomembno in ♦ 4 zanimivo. 4 4 Želimo, da bi bilo naše glasilo resnično i 4 naše — odraz našega življenja in naših i t hotenj. Uredništvo Informativno posvetovanje konser- i j vasev mesne predelo- valne industrije Decembra meseca lanskega leta je bilo na Bledu zopet informativno posvetovanje, to pot med konzervaši mesne predelovalne industrije in SATURNUSOM. Posvetovanja se je udeležilo veliko število tehničnih kadrov iz mesne predelovalne industrije. Teme so bile podobne kot na prvem posvetovanju z »zelenjadarji«. Samo podajanje pa je bilo na še višji strokovni ravni. K temu sta pripomogla tudi gosta: prof. Savič, ki je priznani jugoslovanski strokovnjak za tehnologijo predelave mesa in pa strokovnjak za sodobno transportno embalažo inž. Cegnar iz Centra za embalažo — Ljubljana, ki je prisotne informiral p uspehih raziskav v svetu in pri nas na področju paletizacije. O tem je bila tudi najširša diskusija, saj je vprašanje transportiranja in embaliranja konzerv od nas preko »mesarjev« do potrošnika zelo pereče. Močno so se zanimali za možnost konzerviranja v steklene kozarce z našimi pokrovi. Navdušeno so pozdravili spremembe v servis-ni službi in pobudo za tečaj zapiralccv konzerv. Vsi od prvega do zadnjega so bili nadvse navdušeni nad to našo pobudo in brezhibno organizacijo, za katero je imel skrb tudi na tem posvetovanju ing. Kralj Teodor. Vse pridobljeno bomo lahko v tehnologiji, proizvodnji, transportu, servisu in tesnejših poslovnih stikih v bodoče koristno koristili. Usmerjenost Zveze mladih IZVLEČEK IZ TEZ CK ZKS O VPRAŠANJIH MLADINE IN POMLAJEVANJU ZK — Zveza mladine — s svojo politično dejavnostjo uresničuje družbene smotre, ki jih je sprejela s svojim programom v ustvarjalni povezavi s programom lin dokumenti Zveze komunistov. V današnjih razmerah omogoča mladim ljudem, da postanejo subjektivni v procesu lastne socializacije, s tem da v aktivnem družbeno-političnem življenju uresničujejo socialistične težnje, jih povezujejo v svoji lastmii izobraževalni, vzgojni in proizvodni praksi, bogatijo svoje socialne izkušnje ter se tako sami neposredno oblikujejo. To je mogoče le tako, da organiziranost in organizacije mladih ustrezajo tako mladini kot tL,di obstoječim programsko-poli ličnim potrebam družbe. V tem smislu Zveza mladine skupaj z Zvezo komunistov ustvarja pogoje za oblikovanje naprednih stališč med mladimi ljudmi, le-te organizira in usmerja, da jih uveljavljajo v samoupravljanju. Y taki aktivnosti se idejno in politično oblikujejo tudi posamezniki in skupine mladih ljudi, za katere je ZK zainteresirana kot za bodoče člane. Zahteve gospodarske in družbene reforme z vidika trasiranih poti v razvoju sa-moupravno-po 11 ličnih odnosov poudarjajo vlogo in nalogo Zveze mladine kot samostojne politične organizacije. Pri tovrstnih prizadevanjih so jo v zadnjem času omejevale nerazčiščena politična koncepcija, toga organizacijska struktura in ne dovolj uveljavljena avtonomna družbena pozicija v odnosu do družbenih problemov. Nove vsebinske opredelitve v delo-yanju Zveze mladine nakazu-lejo, da se uveljavlja ta organizacija kot sredstvo političnega vpliva mladine na delovni in življenski položaj in na tokove družbenih gibanj. Zveza komunistov je zainteresirana, da se Zveza mladine hitreje demokratizira in kot avtonomna organizacija avtonomno veže na programske osnove ZKJ. Podpora ZK bo učinkovita, če ne bo sama načelna, ampak se bo izražala y zavzete j šem delovanju mladih komunistov, kot sestavnem delu gibanja mladih, V? v širšem delovanju s tare j-sin komunistov med mladino. Politično akcijo Zveze je mogočp razumeti samo kot ustvarjanje in samokristalizi-t anje moralnega, idejnega, po-itičncga in organizacijskega jedra mlade generacije z vse-ntj elementi samovzgoje. žhajamo iz spoznanja, da so vse starejše generacije kot tudi njihova idejna in politična jedra relativno obremenjene s kontinuiteto idejnosti m političnosti, uveljavljene v “^sedanjem delu. V sebi nosijo elemente vzgoje — tu-1 Politične in idejne vzgoje Po svoji podobi. Zato je naše acelo kolektivna samovzgo-Ja mladih in sodelovanje sta-ejSl" komunistov v krogu mladine le na podlagi stvarne avtoritete, avtoritete duhovne moči, pravilnega doziranja v prenašanju izkušenj, ne pa ustvarjanje vročičnih situacij in s tem idejnega in političnega zavračanja pri mladih, ki tendenčno prehaja na generacijske osnove. Zveza mladine utemeljuje svoj koncept delovanja v razmerah popolne orientacije subjektivnih sil za razvoj samoupravnih družbenih odnosov. Stališča, ki jih mladi sprejemajo ob upoštevanju lastnega položaja, starostne psihološke karakteristike, svojstvenega sveta vrednot in interesa ter splošne družbene potrebe, mladinska organizacija uveljavlja predvsem z usmerjanjem svojih članov v to, da svoja stališča in stališča organizacije z argumenti zagovarjajo in jih izborijo v samoupravnih organih na najrazličnejših ravneh. S tem Zveza mladine ne gradi politične akcije na hierarhični lestvici formalnih samoupravnih in še obstoječih hierarhičnih političnih odnosov, ampak na individualnem angažiranju mladincev in njihovem povezovanju v samoupravne politične akcije. Zveza mladine mora biti sredstvo političnega vpliva mladine na svoj delovni in življenjski položaj in na tokove družbenih gibanj, kakor tudi sredstvo lastnega političnega vpliva (na mladino. Vodilno idejno vlogo lahko Zveza komunistov v ZM uveljavlja le z močjo stališč in argumentov in z neposrednim delom ter zgledom mladih komunistov v mladinski organizaciji, ne pa s hierarhičnim odnosom ali celo na transmisijski osnovi. Odločno se je treba upreti stališču, da je potrebno organiziranje mladine spremeniti tako, da se bo mladina zhiiralla in združevala le po interesnih dejavnostih in da takšna diferencirana in raznovrstna organizacija lahko zamenja oziroma nadomesti politično organizirane mladine. S tom bi pozabili na realno prisoten politični interes mladine za urejanje svojega družbenega položaja in bi se v precejšnji meri odrekli tudi ustvarjalni politični vlogi mladine. VI tem smislu moramo komunisti podpreti vse tiste mladince, še posebno iz vodstev Zveze mladine, ki ne podcenjujejo funkcije samostojne politične zveze mladih. Zveza mladine je lahko politična le tedaj, če se vsakodnevno nanaša na življenjski položaj mladine, na njen samoupravni položaj in na politične in idejne tokove, skratka, če se nanaša na politiko. Perspektiva organizacije je v avtonomnem postavljanju stališč glede na bistvena družbena vprašanja — posebno v interesu mladih. To pa je seveda mogoče le s še potrebno graditvijo — pod pogoji reforme — no- vih vidikov ideološke, politične in organizacijske podlage organizacije. Zveza komunistov je še posebej zainteresirana za tiste oblike dela Zveze mladine, v okviru katerih se združujejo in oblikujejo mladi ljudje z naprednimi družbenimi interesi, težnjami in mislijo (marksistični krožki, seminarji, klubi OZN). Zato moramo te oblike deli a podpirati in jiim pri delu neposredno pomagati. Posebno pomemben del delovanja Zveze mladine je sodelovanje pri razreševanju življenjskih problemov mladih. Ti problemi — šolanje, zaposlovanje in podobno •— so hkrati družbeni problemi, zato je treba podpreti prizadevanje Zveze mladine in drugih družbenih dejavnikov, da se ta vprašanja ustrezneje urejajo. Pomemben del dejavnosti Zveze mladine in specializiranih organizacij poteka na raznih interesnih področjih. Pri vrednotenju teh dejavnosti izhaja Zveza mladine iz spoznanja, da tudi v tej obliki mlad človek oblikuje svojo osebnost in svoje specifične kvaliteta — med drugim predvsem pozitiven odnos do družbenega dela. Zato ne smemo dopustiti, da bi se te dejavnosti izrodile v minimalno samozadostnost. Potrebno je, da se v njih komunisti delovno uveljavljajo in da se v njih nenehno k repe samoupravni in vzgojni elementi. Zveza komunistov ocenjuje delo občanov, posebno pa komunistov, med mladino kot izredno pomembno dejavnost, zato se zavzema za temu ustrezno družbeno vrednotenje vseh tistih, ki svoje znanje, sposobnosti, izkušnje in prosti čas posvečajo delu med mladimi. NENAVADEN TRANSPORT — Takole smo si morali pomagati, če smo hoteli novo stružnico namestiti v prototipno delavnico, ki je v I. nadstropju. OBRAT ZALOG — Takole izglcda naš obrat konzerv v Zalogu od daleč in z nasprotne strani kot ga običajno gledamo. Veliko skladišče (na levi) je na novo prestavljeno — na njegovem mestu se gradi nov obrat. Ali nam sindikat ni potreben? (nadaljevanje s 3. strani) zgrešeno in skrajno škodljivo za ugled dela naših organizacij. Boriti se moramo, da delavcev, ki niso dobri, ki niiso 100% zaposleni z delom na delovnem mestu za katerega dobivajo osebne dohodke (na žalost bolj za delovno mesto kot za delo) v naši delovni organizaciji ne bo. Ali se lahko vodja neke organizacije, ki je eden od teh, ki jih naj v naši delovni organizaciji ne bi bilo, bori proti vsemu kar je slabo in torej tudi proti sebi? Ne, ne more se, in zato potrebujemo za vodje družbeno političnih organizacij in organov samoupravljanja take ljudi, kot je naš Tanacek. Proizvajalce, ki so cenjeni vsled njihovega dela in visokih moralno političnih kvalitet. Po domače bi rekli: »take, ki imajo pred svojim pragom pometeno, da lahko pometajo še drugje.« Govorimo, da tov. Tanacek ne bi smel biti predsednik vsled dela, nikoli pa nismo poizkušali njemu pomagali dela organizirati, tako, da ne bi trpelo ne eno in ne drugo. Ali je že njegov predpostavljeni ali drugi kdaj pristopil k njemu z željo, da mu pomaga, da ga povpraša po težavah, da mu da vsaj moralno podporo, da pokaže neko spoštovanje do družbeno političnega dela? Ali se od naših vodstvenih kadrov ne zahteva še nekaj več kot samo visoko strokovno sposobnost? Odgovorite vi. Vsekakor pa je samo ugotavljanje brez nudenja pomoči — demoraliziran) e predsednika in dokaz mačehovskega odnosa do družbeno političnega dela ali pa celo želja, da ostanemo le pni »samoupravljanju« kakršnega sedaj imamo. Upam, da bo občni zbor o temi več razpravljal in stvari dosledno razčistil. Gerlica Slavko GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Ureja uredniški odbor: Marjan Bajc, Slavko Gerlica, Janez Herzog, Mira Tomec, Jože Švigelj. Peter Mam in Vlado Drnovšek — Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, tel. 313-666/78 — Tisk ČP Gorenjski tisk, Kranj — Originalov ne vračamo. — Zakaj vedno piješ? — Da bi pozabil. — Kaj bi pa rad pozabil? — Da me je sram. — In zakaj te je sram? — Ker vedno pijem. — Tovariši, lani ustvarjeni dohodek bo centralni delavski svet razdelil na sklade in osebne dohodke. Potem boste razpravljali o tem še na obratnih delavskih svetih. Tam boste imeli dve motnosti za odločanje. — le vemo: ali s kimanjem ali pa z dvigom rok... — Jote, na seji upravnega odbora smo govorili o tebi! Ker si pameten fant, bi ti podjetje dalo štipendijo, da bi šel študirat... — No, potem si pa kar neumnega poiščite. Pameten ne bo šel študirat, če ima kot priučen delavec še enkrat tolikšen osebni dohodek kot tisti, ki je študiral ... — Tovariš direktor, odpovedujem slui-bo! — Zakaj? — Jaz ljubim resnico, pa ne morem več lagati, da imam dvajset tisočakov plače več kot v resnici, resnico me je pa sram povedati. SANJE UREDNIKA NAŠEGA LISTA Koledar PROSTIH SOBOT To je koledar vseh prostih sobot v letu 1968. 3. maj (petek) je prosti dan, ker se zamenja s prosto soboto 11. maj, ki postane delovna. Ce seštejemo vse proste sobote, praznike in nedelje, imamo v letu 98 prostih dni. Ce prištejemo še dopust pa morda kakšen dan bolniške pa ostane le malo dni za delo. KRIŽANKA SISTAVilrRISBAri 5TAUA ZIDNA, OBLO GAr MAIO ZADEVA ZAZNAVA NASE UHO MODEL KEM. prvina ioo IXL2 DRŽAV. BLAGA! NA VODNA ŽIVAL MOŠKO IME VEZNIK REKA V SRBIJI TRISLOV ZVEZDA REPATICA ENAKA SAMOMA- EMPtAN. SNETI BIK NEVARNA B01EZEN PREDLOG KOPEN REKA V FRANCIJI stXra- KDOR LOVI TRAKE MORSKI HAk MORSKI ROPAR NAZIV LORBER ŽENSKO IME VEZNIK LASTNO RO&NO ANTON TOfAŠIČ IGRŠ. 30G- Lsjube- ZNI IjkradSa VA OVARIŠ PODNEB žmeda ZLOŽEN POD SKLEDA EAPI-j SNI KAR kvETOR TROPSKI BREME n ui Srka- PIVO PRIS10V 1RŽA10 TEKSTIL: RASTUNA 3AREK HlOD /RSTA- /RBE MAKE- DONSKO KOLO PREDLOG ŽENSKO IME Sr 16. ČRKA- HNpk/v OSEBNI ZAIMEK ZDRA- VILO IRAN3E 0BIČA3 MOŠKO IME JANUAR 1 P Novo leto 2 T Makarij 3 S Genovefa 4 C Angela 5 P Simeon 6 S Mojmir 7 N 8 P 9 T 10 S 11 C 12 P E3S Zdravko Maksim Julija Viljem Gregor Tatjana Veronika 14 N 15 P 16 T 17 S 18 C 19 P ms Srečko Tomislav Marij Boštjan 21 N 22 P 23 T 24 S 25 C Neža Vinko Felicijan Trpimir Pavla 28 N Drago 29 P Franc 30 T Martina 31 S Vanja FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER 1 C Ignac 1 P Albin 1 P Hugo 1 S Praz. dela HIs Radovan 1 P Bogoslav 1 C Peter 1 N Tilen 1 T Julija dis D. mrtvih 1 N Natalija 2 P Marija 2 S Radoš 2 T Franc ,„2C Zivana 2 T Marija 2 P Bojan 2 S Miran Dušanka 3 S Blaž 3 S Helena X0P Saša 2 N Velimir 3 S 3 S Lidija 2 P Stefan 3 C Vitomir 2 P Blanka 3 N Milena 4 C Izidor yjS Florijan 3 P Pavla 4 C D. borcev 3 T Darja -LP Frančišek OJ S Marcel 3 N Silva 3 T Franc 4 N Bojana 4 P Kazimir 5 P Vincenc BJS Ivo 4 T Franc 5 P 4 N Dominik 4 S Ida 4 P 4 S Barbara 5 P Agata 5 T Janez 5 N Miran 5 S Valerija 6 S Dušica 5 P Marija 5 C Lovrenc 5 T Savina 5 C Stojan 6 T Dora 6 S Danica 6 P Janez 6 C Zdenko 6 T Vlasta 6 P Ljuba [7JS Marko 6 N Vera 6 S Lenart JLP Miklavž Urban 7 S Ksenija 7 C Tomaž 7 N Radivoj 7 T Stanko iP Zorica 0S Medard 7 N Ciril in M. . 7 S Kajetan 7 P D.art.JLA 7 C Zdenko 8 C Janez 8 p Bojanka 8 P Albert 8 S Viktor 8 P 8 C Miran 8 T Simeon dl Bogomir 9 P Polona |j]Js Dušan BJS Frančiška 9 T Tomaž 9 C D. osvob. 9 T Tomaž _JL P Janez fiol S Lovrenc 8 N Marija 9 S Abraham Teodor 8 N Marija 10 S Marko 10 P Izidor 9 N Primož 10 S Amalija 9 P Peter 10 C Danijel 9 P Valerija 10 N Viktor 11 C Filip 11 S Žiga 10 P Marjeta 11 C Olga 10 T D. morn. IIP Samo 02 S Maks 10 N Andrej 10 T Smiljan 11 N Zvezdana 11 P Krištof ,12 P Lazar QS Ida 11 T Srečko 12 P O s Mohor 11 N Suzana 11 S Milan 11 P Martin 11 S Danijel 12 P Damijan 12 T Gregor 12 N Pankrac. 12 S Cedomir Dragan 12 P Klara 12 C Silvin 12 T Emil 12 C Aljoša 13 T Katarina 13 s Kristina 13 P Servacij 13 C Anton 13 T Lilijana 13 P Filip (TJJS Zdenko 13 N Edvard 13 S Stanislav 13 P Lucija I14IS Dušan 14 S Valentin 14 C Matilda 14 N Valerija 14 T Bonifacij 14 P Metod {Tys vid 14 N 14 S Demetrij 14 P Nedeljko 14 C Borlslava 15 C Vesela 15 P Klemen 15 P Helena 15 S Zofija 15 P Vladimir 15 C Marija 15 T Terezija iis Leopold 16 P Danilo Qs Silvin |n|.S Julijan 16 T Božislava 16 C Janez 16 T D. tank. 16 P Rok [njS Radivoj 15 N Nikodem 16 S Jadviga 15 N Kristina 17 S Rudolf .17 P Mojca Q S Erik 16 N Beno 17 S Aleš 16 P Ljudmila 17 C Mira 16 P Albin 17 N Jerica J8 C Konrad 17 P Gorazd 18 C Miroslav 17 T Franč. 18 P Luka 03S Etbin 17 N Gregor 17 T Lazar 18 N Draga 18 P Edvard 19 P Ema pl s Neža 18 T Bogdan 19 P EJs Vincenc 18 N Helena 18 S Irena 18 P Milka 18 S Rado 19 P Miroslav 19 T Jožef 19 N Vitoslav 19 S Julijana Marjeta 19 P Ljudevit 19 C Vilma 19 T Elizabeta 19 C Urban 20 T Leon 20 S Igor 20 P Bernard 20 C Nenad 20 T Samuel 20 P Brane (?Hs Matej 20 N Irena 20 S Srečko 20 P Julij 21 S Irena 21 C Bilka 21 N Simeon 21 T Dan JVL 21 P Alojz 21 N 21 S Ivana 22 C Timotej 21 P Urška 21 C Marija 21 S Tomaž 22 C Marjeta 22 P Vasilij |23jS Slava 22 P Leonida 22 S Milan 22 S Ahaclj 22 P D. vstaje 22 N MavrlciJ 22 T Zorislav 22 P Cilka 23 P Marta O S Matija 23 T Vojko 23 C Željko 23 T Branislav 23 P Zdenka BflS Jernej 23 S Severin 23 S Klemen 22 N Dan JLA 24 S Jurij 24 P Cvetko 23 N Kresnica 24 S Kristina 23 P Slavojko 24 C Rafael 23 P Viktorija 24 N Jelka 25 C Marko 25 S R.d.m.T. 24 P Janez 25 C Jakob 24 T Neda 25 P Darijan 24 N 24 T Eva 25 N Saša 25 P Minka 26 P Zdeslav 25 T Jaroslav 26 P 03 S Ana 25 N Ludvik 25 S Uroš 26 S Lucijan 25 P Katarina 25 S Dušan 26 P Andrej 26 T Maksim 27 S Ustan.OF 26 N Dragica 26 S Gruda Sergej 26 P Bernard 26 C Justina 27 N Sabina 26 T Konrad 26 C Stefan 27 T Gabrijel 27 S Rupert 27 P Volkašin 27 C Ema 27 T Zlatko 27 P Kozma 27 S Bernard 27 P Janez (28js Živko 28 S Roman 28 C Janez 28 N Pavel 28 T Avguštin J.P Zoran E3S Peter 28 N Zmago 28 S Avguštin 28 S Venčeslav 28 P Simon 28 C Jakob 29 C Dimitrij 29 P Ciril 29 P Robert 29 S Majda 29 P Marta 29 C Sabina 29 N Mihael 29 T Ida 29 P D. repub. 30 S Branimir 30 T Katarina 30 C Milica 30 T Maksim 30 P Roza 30 S Sonja 30 S Andrej 29 N Tomaž 31 N Benjamin 31 P Angela 30 N Emilija 31 S Ignac 31 S Rajko 30 P Jelka 31 C Alfonz 30 P Evgen 31 T Silvester