98. številka. Ljubljana, petek 1. maja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD, Mlaja v*ak dan, izvzeinši poredeljke in dneve po pravnikih. Jer veija po pošti prijesan, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 gold. »a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo Joto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mt-a.c I gold. 10 kr. Za pošiljanj.) na dom so računa 10 kraje, za uaraeo, 30 kr. za či trt ieta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake veija znižana eena in sicer: Za Ljubljano za eitrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemati za črtrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od či tiri-atopne petit-vrste 6 kr., č« so oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača šteinpelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ho no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljana na cn! vski cesti v Tavčarjevi hini „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero i.ćij ae blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi l.iši. Govor slovenskega poslanca dr. Razlaga za klostersko konfesijonalno postavo v soji državnega zbora 2&. aprila. •) Da t d'-;ič smrtjo kažnjen, ako je zajca ustrelil. Marsikateri redovi tudi dandeucs člove čanstvu bistveno služijo, in kot na takega bi pokazal jaz, kar se je tudi uže denes od vseh s'ranij zgodilo, na zaslužen red milosrčnih bratov in oni red, ki se posvečuje službi trpečega človeČanstva ne samo pri kužnih boleznih in v vojskah, nego tudi sict-r in tu zares s pohvale vrednim požrtovaujem. V teku časov pa se je redovstvo spa-čiio, kakor se moro vse spačiti, kar je človeško, in ker je visokočestiti pater Haiucr svetega Bernarda kot podporo za svoje tr-deuje navedel, dovoiil bi si tudi jaz navesli bciscdc svetega Bernarda, kateri je rekel: „Spriden klostcr so more skoraj edino le s tem popraviti, da so do tal podere." Ako pogledamo v zgodovino, najdeno1, da je bilo samostanskih reform uže za časa svetega Bernarda jako velikrat treba. V notranjem Avstrijskem je blagostanje cvelo do 17. stoletja, potem pa so se napravila velika klost r*ka posestva, in uže o Italiji velja stavek: „Latifuudia perdidere Italiaru", isto tako obubožanjo je bilo tudi v notranjem Avstrijskem nasledek tega, ker je svobodni« delo od 17. stoletja dalje svojo veljavo izgubilo. Ako pregledamo zgodovino odpravljcnja kloštrov na Avstrijskem, najdemo, da je bilo samo v notranji Avstriji premoženja preko 12 milijonov, ki je bilo večji del v posestvih. Nasledek tega je bilo seveda, obubo-žanje, katero so tudi na Češkem in Morav- Od daleč iz varnega stališča opazovaje grmečo planinsko prikazen, veš da te ne doseže in vendar te nagli hrup prestraši, da ves oplaSon gledaš krog in krog, navzgor, uavzdol, dokler se ne prepričaš, da še stojiš na varnih tleh. Kisko m p »pišljivo strašna mora biti v bližini, in kako še le za one, katere dohiti? Zlasti pri Hpomladuih plazih je sneg masten, vlažm jši iu težji in tedaj navadno svojim silnim in naglim padom skoro vse, na kar pade, nerešljivo in naglo uničuje. Če pa plaz ravno zasipom koga nij usmrtil, tu na lastno rešitev ali izkopauje nij misliti, ker mehek sneg ga od vseh strani tako tesno obsiplje, kakor bi zaglozdo v štor zabil. In vendar se od onih, kateri so od takih plazov zasut pod kako branečo jih skalo ali kakim drugim pred i-turtjo jih varujočim za-kritjem živi ostali, dobro ve, da se ravno skozi tako sicer trdno in tesno stisueno snežjo od zunaj vse najbolje čuje. Nek zasut voznik, katerega je plazna sila k sreči pod voz vrgla in tedaj ne usmrtila, mi je pravil, da je vsako besedo od zunaj skem veliki iideikomisi prouzročili. Na cesarja Josipa II. razsvitljenega monarha, jo došla torej silna terjatev, naj v tem obziru pomaga, in uže njegova velika mati, poboffitt cesarica Marija Terezija je nekoliko začela. KloSter■ ka reforma pod Josipom II. je bila v cerkveuem političnem in narodno gospodarstvenim interesu p< trebna, in s tem ratno so Be odvrnile velike socijalne zmešnjave iu tudi velike zmotnjavc, ki so vsled franesko revolucije leta 1789 na Francoskem od spodaj navzgor državno bitstvo in cerkev potresale. Pod cesarjem Josipom II. jo bilo v Avstriji preko 2.000 kloštrov, in pomota je, ako kdo trdi, da je on kloštre odpravil. On je le klostersko reformo in trditi sc sme, lc v pohlevni meri vi5il. Kajti po odpravljenjt nekaterih kloštrov je v Avstriji še zmirom 1425 kloštrov ostalo. Pač pak je novo fare ustanovil; ustanovilo soje nov.h duhovo, ij, s Čemer sc je človečanstvu boljo poslužilo, in sicer z dobrim razdeljenjem delo, kakor bi se bilo zgodilo, ko bi se v nekaterih oddaljenih krajih, k j it je bilo preveč delavskih uročij naki pičenih, te ne bi bile prav razdelile. To je bil uzrok, zakaj je posvetno du-hovenstvo pol stoletja blažilo spomin velikega cesarja Josipa, in jaz mislim, da je Še denes ideal omikanih katolikov, imeti omikano dnhoven8tvo, ki zavzema v državi stanje, ki njegovi popolni zadovoljuosti odgovarja (bravo! bravo! na levi in v centru), no da bi zasramovaujo ali sovraštvo občutili do klošterskih družeb. Omenil sem uže prej, da jo velika ce- slišal, in zelo zvonenje od bližuje cerkve. — Zvrnivši se na kak potok, zasiplje in prejezi mu celo strugo ter se od lasi no težo h padom pomnožene tako utrditi, da si voda mora predreti nov tok pod snegom in oblok nad soboj trp.ti, ali pa razliti so iz stružja ter pomočjo snega, ki so od toploto redno razkopneva po dolini uzročiti povod nj, katera še to uuiči, kar je jdaz pustil. Utrjen snežen oblok pa dostikrat služi kot most skoz celo leto. Tretja vrsta suežnih plazov, rekel bi sred omenjenih ležeči, so oni, katerih niti viharski vrtinec uiti spomladjo rastoča toplota no pomakne iz višine, nego lastna teža ; to so one, katere bi po nastanji lehko „s nežna Htrešja" imenovali. Ako pri nas sneži, in veter pritiska od eno strani, se večkrat čudimo, kako se sneg po strehah, studeucih, drevesih in drugih raznopodobnih predmetih nakupiči iu na eno stran prevesi, da kakor streha izgleda, pod katero bi se človek zelo lehko skril. Mislimo si to prikazen preneseno v pro- sari c a Marija Terezija krepko po prijela reformo kl oštro v, in dale se bodo pri špeci-jalni debati, ako pride do nje, navesti nekatere točke glede njenih ukazov in izvrševanja onih postavnih norm, ki so se rabile tudi, ako se je nakopičilo po kloštrih premakljivega blaga. Država da takim institucijam korporacijske pravice, država jim podeljuje pravice jaristične osobnosti, država ima tudi administrativno zanimanje ob obstanku teh institucij, ona mora torej tudi imeti besedo zraven, ako noče odpovedati se svoji vrhovnoBti; da pa je tudi v tem obziru meja, da se n. pr. ne more kakor se je od mnoge strani trdilo, v zanimanji svobode zahtevati, da se dade vsakemu svoboda, da postane menih, da mora tndi v tem h lučaji v državnem zanimanji biti meja, to je razvidno prosto iz premišljevanja, da bi država ne dosegla svojih visokih namenov, in bi morala nehati, ko bi vsi državljani postali menihi, oziroma nune. Pa je tudi konkordat n. pr. državi pustil velike pravice tikoma upliva pri ustanovljen j i novih ali razširjanji redov ali kongre-gacij v državi, in jaz bi si glede tega le rad dovolil, pokazati na član XXXV. konkordata, kjer imaste besedi „conferre consilia" oni velikan.sk pomen, kakor se je ravno od leve strani slavne zbornice v interesu te predlage denes naglašalo. Sicer pak ima vsaka človeška naredba dve strani, svitlo in temno. Jaz si dovolim, ker sem specijalno glede tega pozvan, in ker se je od mnoge straui slavne zbornice trdilo, da se korist kloštrov nekaj preveč povzdiguje, na drugi straui pak, da se ne pripoznava dostojno, tikoma enega uplivnega reda, o katerem se je denes uže večkrat govorilo objaviti njegove svitle in temne strani iz zgodovine. (Daljo prihodnjič.) Politični razgled. HOtrisiiJ«* Iti V Ljubljani 30. aprila. V ii»*4;nv§ivš§i ^/mom je pri spe-cijalnem posvetovanji o klošterski postavi ministarstvo bilo zapuščeno od svoje lastne stranke, t. j. dobilo je parlamentarno pobitje. MiniHterijalna levica je namreč z levico vred sprejela v včerajšnjem listu na tem mestu omenjene radikalne pristavke proti vladni volji. Najbrž gospodska zbornica ne bode potrdila teh pristavkov. M>uimj.tku uradna „Wiener Zeitung" razglaša sankcijonirano finančno postavo za leto 1874. „Pester Lloydu piše, da bode §*»•<>-»'»<"•'/» za leto 1875 prva predlaga, s katero bode državni zbor v jesenski sesiji imel opraviti. Vojni odsek «//ei-.tA*> delegacije je v seji 28. aprila razgovarjal se o odgovorih skupnega ministerstva na resolucije. Odsek je sklenil, da vzdrži drugo resolucijo, ki se tiče vojaških poni, pij in da o oboroženji vojne pozneje izpregovori. Marinski odsek je prečrtal za fregato „princ Evgen" 30.000 gl., „cesar Maks" 90.000 gl., „don Juan" pak 90.000 gl. Vsega skup bode prečrtal odsek za marino 800.000 gl., da bode budget za marino letos za 300.000 gl. manjši, nego lani. Viitftii.f«» driavc. Fmncofki list „Rčpublique franeaise" objavlja plan monarhično-klerikalne stranke za bodoč Čas. Pravi, da se ima po njihovem planu debata o konstitucijonalnih postavah zopet preložiti, ter se naučna postava rešiti. Popovska stranka hoče in se nadeja, da reši to postavo v njej ugodnem smisla, da napravi potem katoliške univerzitete, ter ustvari s tem na Francoskem drugo Francosko, ki bi bila klerikalna, papeška, ultramontau-ska. Prihodnji zarod zdravnikov, advokatov in sodnijskih uradnikov hoče narediti za hlapca jezuvitizma. — Orlcanističnemu „So-leilu" preloženje debat o konstitucijonalnih postavah nij prav ter poživlja vse konservativne stranke k slogi v predstojeČih ustavnih bojih. Bržkone je vojvode Broglie sam, ki izza „Soleilovegau članka piska legitimi-stičnim cipam. it tifii u tiske novine vseh barv se nadejajo, da so vatikan ne vtakne več v avstrijske konfesi jonalne postave. Kot nov' in nikakor nezanimiv moment se mora to poročati, da se v rim'janskih političnih krogih trdi, da jo sovražno držanje vatikanovo, katero se je nedavno še kazalo, izšlo iz inicijative avstrijskega »-piskopata. To patri jo-ticno ravnanje naših malih in velikih brez-domovincev je dalo staremu papežu misel, da je treba le eneikliko poslati med svet, pa bode kakor blisk razsula vse sklepe naših zbornic. Toda kakor se ve, euciklika nij bog ve kako imponirala. Zato se je pa vatikanovo grmenje spremenilo le v slabo, brez močno sapico. Ultramontanol pa so doživeli zopet „pobožno prevaro". V pruskem deželnem zborn je finančni minister pred dnevnim redom dal izjave o sklepu leta 1873. Dohodkov je bilo nasproti proračunn 210,043.476 tolarjev rea-liter 244,519.536 tolarjev, tedaj za 34,476.060 tolarjev več. Stroški so znašali 222,221.492 tolarjev. Pri administraciji, ki nij v etatn zaznamovana, je bilo dohodkov 103,539.740 tolarjev, stroškov 104,381.301 tolarjev, tedaj deficita 841.561 tolarjev. Preostaje na razpolaganje 21,450.483 tolarjev. — Minister notranjih zadev in prava sta predložila zakonsko osnovo o odpravljenji homagijalne prisege pri pridobivanji viteških posestev. Iz Orartca 29. aprila. [Izv. dopis.] Slovenski dijaki na graškem vseučilišči so imeli kroz več let vse do jeseni leta 1868 svoje lepo organizirano društvo „Slovcnijo". Društvo je vedno bolj raslo in se jačilo, ker nij bilo tedaj tukaj nobenega slovenskega dijaka, ki temu društvu ne bi bil ud. Drugi slovanski dijaki, kot Srbi in Hrvati nijso tedaj še nobenega društva imeli in k Sloveniji se priklopiti nijso hoteli, morda zato ne, da jih ne bi kdo poradi slovenskega naziva društva za Slovence ne imel. Znano bode vsakemu, kdorkoli je več let imel priložnost, opazovati vedenje tukajšnjih slovanskih dijakov izmed sebe, da se je najmer Hrvatov in še več Srbov separatizem polastil. Zadnje dve leti, odkar se zopet med Hrvati Starče-vičeva ideja vse pomalo o živi j uje, se je ta seperatizem pri Hrvatih in to pripadajočih k Starčevičevej stranki še bolj uvrežil, pri Srbih pa nekaj popustil. Ta separatizem bil je kriv, da so nobeno močno obče slovansko dijaško društvo nij moglo oživotvoriti. Le Slovencem se mora to pravo priznati, da so prej kakor še zdaj največ slovansko vzajemnost vzbujali, od Hrvatov in Srbov bili so le nekateri. Društva obče slovanskega pa nij bilo, ker „Slovenija" bila je speci-fičuo le slovensko društvo in češki tukaj živeči filistri imeli so svoj „česky čtenarsky spolek" tudi le za Čehe. Od Hrvatov in Srbov, kateri so hoteli v kakem društvu biti, no.rali so kot gosti v eno ali drugo društvo zahajati. T«) je dalo povod nekaterim Hrvatom za agitirauje med Slovenci in Cehi, da bi se „Slovenija" s „češkim čtenarskim sto naravo, gori v velikanske planinske gore, kjer vrli moli nad vrhom, skala dviguje se nad skalo, drugo na drago strau moleča in drzuije prevezena tik in nad drugo. Tam pada več snega, vetra vstran pihajočega ne manjka, tudi sneg sam lehko pada postavim od severne strani; kako lehko «e tedaj tam snega naloži v omenjeni podobi bog ve kaj, da vrsta nad vrsto dalje naprej moli in visi, da «ueg od neizmerne teže, brez vso na-slouibe in vsega zadržka zdaj in zdaj razsipati se preti. Lastno prevažje ali najmanjši potres ga prevrže, da se zvrne in padom naraščaje ravno tako nevaren postane, kakor omenjena pajdaša. Na te strešne plazove, ali plašna strešja se plaho ozira, kdor ruora po nevarni cesti pod ujinii; za njih voljo se poštar še ne upa z bičem pokati, niti zatrobiti v svoj postiljonski rog, boječ se, da bi najmanje gaueuje zraku, uže na niti visečega pre-važja kake snežne strehe ne dopolnilo ter plaz zvrnilo nanj. V planinskih višinah nad 9000' nad morjem uže malokdaj dežuje, v višinah nad 11000 ali 12000' pa najbrž uže cel o novec; zato pa tem raji sneži In temveč nameee tenkodrobnega prašnega belca. Nakaj 5r0l zimo zapadlega snega se ve da vsako leto neraztopljenega ostane, čem hujša in daljša je zima in hladneje poletje, temveč. Na vsakoletne ostanke naloži se; vselej nova plast, katere poletno solnce nikdar zelo ne rastopi, tako da bi, ako te ustanke od toliko uže prošlih sto let sošte-jemo, planine uže morale dosti višje biti od nekdaj. In zares, neka prememba površja sledi iz tega, Če tudi ne ravno tikaje se višino. Ako namreč črez nekoliko let zopet prideš v planinske kraje, katerih vrhov podobje ali poprek površje si dobro lapomnil, boš se Čudil, da nekaterih plauin nekaterih vrhov, čeravno st, od zadnjega obiska dobro nanje spominjaš, več ne najdeš ali ne spoznaš. Pogosto sneženje, uže omenjeno viharjevo silno prepihovanje in presipovanje snega večkrat površje ze!6 preminja. Prvlje vidni zapadi in globljiue se zasip'jejo ali napolnijo, prvlje obsneženi vrhovi odvržejo od viharja, Bolnoa ali lastnega snežnega pretežja prisiljeni, svojo odejo, ob svoja zuožja pa naložč in nakopičijo vse odpadke, ki so vsako leto pomnože, da so ti, kar se visokosti in okrožja tiče, docela drugačni dozdevajo. Primerov za to se nahaja v beruskih Alpah, posebno pa v peuinskih na orjakih, Monterosa, Mnntblanc in Combin. Vzlasti zadnji ima zdaj površje podobno lepo na-Hneženemu slemenu. Vrsta za vrsto zasipala mu je globine, poravnala neravn'ne in odela mn rebra z lepo beloraztegnenimi rjuhami, da se ti oko rado in dobrodelno vstavi na mirni belosvetoči ravnini proti drugim v ne-bomolečim vrhuncem. V najgornjih višinah, o katerih je znano, da imajo samo eden letni čas, namreč vedno le zimo, ali pa vsaj le zelo kratko medlo poletno solnce, to je nad 12000 ali 13000', se sneg ne razkopneva, ne preminja, nego ostane zarad presuhega zračja, preslabe in preredke toplote vedno le suh sneg. Od 5> spolkom" sklopila ▼ eno slovansko društvo, pri katerem bi tudi Hrvati in Srbi, ki za društvom hrepenijo, mogli biti udje. To se je zgodilo od strani Slovencev in Cehov drage volje in oživelo je leta 1868 obče slovansko društvo pod imenom „Slovanska beseda". To društvo je le eno leto figuriralo kot, občeslovansko in še ta čas samo v ožjem smisla, ker Srb nij bil do denaš-njega dne nobeden ud tega društva, Hrvatov le nekaj, in denes tudi od Hrvatov ne najdeš več nobenega kot uda. — Denes so le še Slovenci in Čehi udje tega društva in ti nijso več toli broj no udeleženi, kot prva leta. To je največ krivo, da društvo zaradi visokih izdatkov a malih pri* neskov denes le še vegetira in bode gotovo zaspalo, ker zraven mnogobrojnih pozivov, da bi se k društvu pristopilo, vendar le več udov odhaja, kakor dohaja. Mnogo je kriv temu slabemn stanju društva tudi sedanji odbor, ki nij malo svoje naloge ne razumć, deloma pa tudi izpolnovati neče. Nekaj pa so krivi nekateri udje, ki svojim obnašanjem v društvu solidne in pridne, točno plačajoče ljudi odganjajo. Mi torej mirnoj dušoj pričakujemo smrti takega društva, ki namenu ne odgovarja. Slovenskim dijakom pa kličemo, da zopet oživijo »Slovenijo", ki se bode gotovo kot izkljuČivo slovensko dijaško društvo dobro stala v razmeri tolikobrojnih Slovencev, in svoj namen ponosno izpolno-vala. Večletna skušnja nas je dovolj podučila, da filister z dijakom dobro harmoni-rati ne more. Na posledku moram še nekaj omeniti, da je najmer sramota in žalost, da se sini ene matere med soboj ne ljubijo, da ▼ tujem kraju med tujim elementom kažejo svojo neslogo, kar se večkrat med bratoma Srbom in Hrvatom vidi. Taka hujskanja nam ne bodo dobrega sadu rodile. Tega nas očetje nijso učili, ker tega sami nijso storili, gledimo toda, da ne bodemo gorši ampak čem bolje držeči se pregovora: Slavjan hoče od vsakega, da je boljši, samo od sina hoče, da je gorši. DomaČe stvari. — (G. Simon Kranjec), narodnjak, se je pri sv. Urbana blizu Ptuja kot zdravnik naselil. 12000' višine nižje doli do blizu 7(500' gode se ono premembe, katerih jc treba da iz snežnega prašja, ali poprek iz zapalega in vleženega snega nastane led, kakor ga nahajamo v ledenih plazih. Uzrok temu premen jen ju je toplota, mokrota in mraz. Poleti namreč prigreva celi dan solnce tenko prašnemu snegu, razmebča nekoliko suho prašje in razmasti, da se zrnce prilepi k zrncu • po noči pa pritisne mraz in vse trdneje zveze. Tako dan za dnevom, noč za nočjo; da se snežje, čeravno še ima đrobnosrnkasto podobo, vendar kakor klejem prilepljeno razteza v eni skupni masi, kateri se površje posebno v jesen, kjer sem jo sani opazoval, pri solncu sveti kakor najlepše gledalo, čisto in snažno, ker vetrovi odbrijo vso nesnago. Od stopinje do stopinje nižje je toplota večja, solnce gorkejše, pripekajoči žarki raz-mehčajo in razjzrašijo snežje, rastope gornjo plast, da se tako nastala mokrina preceja in pretaka skozi vse snežje do dna. Ves sneg se razmasti, postane opolzlejši, lastna — (Tržaška čitalnica) napravi v soboto 2. maja besedo z igrama: „Visoki C" in „igra pikč" ter s petjem. Začetek je ob 8. uri zvečer j po besedi bode navadno društvena zabava; nadejati se je obilnega udeleževanja. — (Iz Trsta) se nam o vremenu pišo: VeČ dni smo imeli lepo gorko vreme; zelenje se je razvilo, drevje popolnem odevelo, in gorkomer je kazal 240 R. Predsinočnjem 27. pa je padal dež po jugu do enajste ure, zora pa nam je rodila včeraj grozovito burjo. Mladike je lomila in brila kakor v trdi zimi. Niti ena ladija ali parobrod se ne gane. Ali je posmodilo trto in druge rastline ne vem še. * — (Iz Višnjegore) 20. aprila se nam piše : Letos jo kazalo v našem kraji žito in sadje prav lepo. — A žalostno se je naredilo zdaj za nas ker je sneg zapadel, in je včeraj taka sapa nastala, da se je nebo do noči razjasnilo, in je po hribih posebno sadje pozeblo. Kmetje — to se ve da le zabiti in neumni — pravijo, da je nek berač tega kriv, ker se je na Grezupljem pod Ljubljano obesil, ter da se je zavoljo tega to zgodilo. — (Čudno vreme.) Iz Svetinj pri Ormuži se nam piše: 23., 24. in 25. t. m. je bila pri nas vročina kakor meseca julija. Drevje je bilo v najlepšem cvetji. 26. pak je začel pihati mrzel veter in dež iti. 28. v jutro smo imeli sneg. Zdaj pa ko to pišem je prava burja sč snegom, kakor o božiči. Bati se je, da bo pozeblo vse, in da bo slaba letina kakor lani. — (Iz Gorice) so nam piše 20. apr. Po krasnih spomladanskih dnevih obiskal nas je zopet uže pozabljeni veter in mraz. Včeraj, ponedeljek, je taka burja pihala da nij bilo varno iti izpod strehe. Zopet smo morali uže spravljeno zimsko obleko poiskati Največ škode pa je naredila baš v cvetji razvitemu sadnemu drevju; cvet je burja zelo otresla in vejevje polemila. V uro oddaljenim Gergarju v hribih jo celo minolo noč zmrznilo in precej debel led naredilo. Denes je volil tretji razred v goriško mestno svetovalstvo; zmagali so svobodnjaki. KovaČič, dr. Verzegnassi, dr. Mourovich. Pala je torej črna garda za 100 glasov. V soboto voli II, razred. teža ki spremakanjem tudi narašča, ga stiska, mraz pa ga redno utrjnje in premrzuje, da s časom zgoraj nastale mokrote več ne spušča v snežje, katera zato odtaka po njem navzdol. Tedaj se tu pa tam na površji nahajajo zelo majheni jzarČki, po katerih se iz razkopnelega snega nastala voda lepo tiho izliva. Se nižje doli, kjer se je iz gornjih vrhov in raznih strmin od viharja in lastnega pre-težja nasnla in nabrala po raznih zakotjih in skalovjem obmejenih planjavah velika množina snega, nahajamo tedaj tem več mokrote, pa tudi večjo in dolže trvajočo toploto, taljenje, precejajauje in premakanje in zopetno premrzavanje je obilniše, (ščje in vspešniše, in zato se tu nadomestuje dosedanje raznostopno snežje uže skoz in skoz docela utrjenim plavkasto svitlim ledom. Nad 12000' tedaj imamo sam sneg; okoli 10000' visoko leži zgoraj na površji novi zadnjezimski sneg, v poletni toploti pre-minjajoč se v večja lepina zrnca; pod njim prcdletna kompaktnima svitla ledu podobna — (Iz Maribora) se nam piše 20. aprila: Odkar so naši slovenski dragon-ci od nas odišli, in mesto njih ogeraki hnsarji prišli, je pri nas jako nevarno. Ne samo da ti mogočneži iz magjarske puste pri kmetih seno in slanino grabijo, so se v novejšem času celo na mirne sprehajalce spravili od katerih zlate verižice in ure po tolovajsko jemljo in jih celo pretepajo. Kakor se čuje, je naš skozi in skozi spoštovan general Morburg zapovedal, da tri mesece ne sme nobeden teh vojakov brez uzroka iz kosarne. Ako je to resnica (kar se bo kmalu pokazalo) bođemo mestjani in okoličani tema gotovo hvalo vedeli. — Denes je pri nas hud mraz, ki je po dolinah ležečim vinogradom in sadju veliko kvaril j naš kmet zopet obupan v svojo prihodnost gleda s kom bo veliko štibro plačal in druge stroške pokril! Ker še zmirom sneg nale-t.ava, bati se je še enkrat mraza, česar nas bog obvaruj. Poslano« Gospod dr. J. Hleivveis! Napad na me v zadnjih Vaših „Novi-cah" je bil prenaglen, ker jaz nijsem „Po-slanega" v „Slov. Narodu" 20. t. m. spisal, ki me je pa jako zabavalo tem bolj, ker vidim iz zadnjih „ Novic'1, da je dotični meni dozdaj neznani mož golo resnico pisal. Prihranili bi si bili Vi lehko ta napad v svojem bogatem arzenaln zabavljic in snmničenj za prihodnje čase, ako v resnici jaz zopet enkrat sam v akcijo stopim z odprtim vizir-jem, kakor je to zmirom moja navada. — Rafinirano ste me pa res prijeli, ker ste za-degali na me svoj prvi Noviški „steber", leibgardista Alcšovca, s katerim se ne more nihče, ki šo količkaj na dostojnost drži, Nemec bi rekel : ,,kein anstiindiger Mensch" v polemiko spuščati, kar bote gotovo tudi Vi sami radi pripoznali. Zaradi tega mi je uže „a priori" vsak odgovor odrezan. V Ljubljani 30. aprila 1874. Dr. V, Z ar ni k m. p. Poslano. Vsem bolnim moč in zdravje bree leka in brez stroškov. Revalesctere du Barry Kofrflonu. Izvrstna zdravilna brana Rcvalescicre du barry odstrani vso bolezni; namreč bolezni v želodci, v masa, katera pa raztopljena še vendar razpada v zrnkaste krogljice; po dnjo še kompaktnejšo in trdnejše zraščeno mehurkasto ledje, in zelo spodaj na dnu stisnen svitlo modrikast led, torej štiri lehko ločivne vrste: preminjajoče se zgornje snežje, nadledje, ledje in pravi led. Pod 10000' pa zginjajo prav pomaleni omenjene vrsto, ter sčasom se zlijejo in smrznejo v eno samo debelo vrsto pravega ledu, kateri se od 7G0O' navzdol uže skoz in skoz kaže, razširjen in razprostrt po tolikih planjavah zarit in zaglozdeu v razna zakotja, zatišja, in brez dna, raztezajoč in pomikajoč se na nekaterih krajih doli do 3000' nad morjem. To tedaj so ledeni plazi. V Švici je ledenih plazov raznovelikih nad 400', skoro vsaka več kakor eno uro hoda; v vseh „Alpah" pa jih je zelo nad 000'; prostorje planinskega ledenega morja obsega okolo 00 nemških štirjaških mil in še nastajajo in naraščajo nove, na Scntisu, Favlhornu, in v "VVallisu. (Da'jo prib.) živcih, v prsih, na pljnčah, jetrah, žlezah, na aliznici, v du&ujnku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, su-8ico, naduho, kašelj, neprebavlji vost, zapor, drisko, nespeeioist, slabost, zlato žilo, vo (»zdravljenji, ki so vsem lekom kljubovale. Spričevalo 7>'>.021. Na DutMJi, 1. februarja loTl. N.:.korii'ha lr.ali/nust nO Vas mi daje p......I, Vam te vrstico pisati, llil sem skozi štiri mesece od Btrasne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dali, dokler nij sem na h\ »t prijatelju Vaše izvrstne K»-\alesoicro \ zel, ki uie je od t<:;;i zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C 1 ar o v. Spričevalo št. 6&.71&. Pori*. I 1. aprila 1B66, Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij niti^ia prebav ljati niti spati; nespečnost, ■IsboCI in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Oni se nahaja Celo dobro po cokidadi Kevab seiere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjeno živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje. II. de M o n 11 o u i I, Spričevala it, 78.800. Mohiu', SO. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo shivnoznano „Ib'vale-Bciere" užival in po tem od m . letne zlate žile oz-dravel, ter sem tO izvrstno sreihtvo oneinu svojih prijateljev v rabo prlpočil. 1'rosini torej, da blagovolite takoj poslati Stuntuo škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po postnem podvzetji. Z vsem spoštovanjem Jož. U11 ci n stuvitolj. Točnejii kot meno, prihrani Revaloaotare pn Ddraičenfh tn pri otrocih Okrat ivodo cono za zdravila. V pleb&stih palicl< po pot funta i golđ, 50 kr., 1 tn"' 9 gold. BO kr., fant* i toki. 00 kr., 6 run lo. i.u goi.i., i.a iiiM.iv 80 golcU, 21 fantov «fl gola., — Uovalecciero-Blacuiten \ pniloah A 2 gold. 50 kr. In i gold. 50 kr«— Revalosclere-Chocolatee v prsim in . ploščicah v> lil ta* i gulu. a'j kr., 2-1 taa 8 gold. 50 kr., 48 t*:-, I gold, BO '..r,, v praha zu 120 ta. 10 4;old., za U'.b 'jo gold, -- ~a r>7t> tas 86 gold — I vodaj e: i', a i ry o u i;arrv >, (J o m p. ca JJu- bikJ«, Wa)Jr1»«hKHfti*i ' s, . r>jiti>ijAnt Bd. M»hr, v fc«ru«34ii bratje Oboransmevr, v au*-bkuku Dieohtl & Frank, ■ * elova r. Birn bacber, v l< kr. Izviren roman, spis. 50 kr. H. zvezek. Ivan Erazem Tatenhah J. Jurčič . . . m. zvezek. Prvi pnljnb. Novela, spisal J. tkalec — Na črni zemlji. Novela, spisal J. Skalec M kr. IV. zvezek. Lepi dnevi. Spisal 1\nilm, — Plaše. Novela. Kliski »pisal X. V. (lotjol; poslovenil L. (iorettjti . Nek "liko opazok o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. hrek .... 2i» kr. V. zvezek. Mata Ilohleliis. Koman, francoski spisal Viktor Cinrliuliez, poslovenil Ditcorin Ilostnik . 50 kr. VI. zvezek. Kazen. Novela, francoski spisal //. Jiiričre, poslovenil Damrin tiottmk, — Cerkev in država v Ameriki. Francoski spisal /a LtUxn$tajf$. poslovenil Davorin Ilontnik .....28 kr DonAJo v bOl ' 30. aprila. (Izvirno lolografično poročilo.) Enotni d>ž. dolg v bankovcih . 69 gkL 10 Enotni drž. dolg v irobra B6 _ tstio dri. pooojTlb .... ■ 10.*i „ 25 Ak< .ju narodna banke m m — n ETureditne akcijo .... aia n 25 • »ii „ 80 Napol........ . . 8 „ 9 s C. k. cekini....... „ Srebro.......... 1<:C> „ 16 n Priporocla in oznanilo. Vs.'in častit im p. t. ^g. gostom prisrčno hvalo za dosedanji obisk i/.ivkajoe, se počastim naznanjati, da bodem tudi na daljo obdržala čitalnično restavracijo p. t. gg. pijačami tor da ini bodo prva skrb, častitim gostom postreči z dobrimi jedrni iu in za dobro točno postrežbo. Ob enem si jemljem čast naznanjati, da se odpre 1. uniju t. 1. vrt in kegljišče ter so Priporočan blagovoljuosti slavnega p. t. občinstva. Z odličnim spoštovanjem y Frančiška Kham, ♦ (H.1—2) gostilničar! ca, Zahvala in priporočilo. Sledečimi vrsticami zahvaljujem so čestitomu občinstvu Ij ubljitiinkcuiii za mnogo nagneuos , ki so mi je izkazovala v moji poprejšnji restavraciji „zur gol denes Schnalle" najtoplejšo, pa si ob enem jemljem veselje, čestitomu občinstvu obznaniti, da a 1. majem t. I. prevzamem gostilniške lokalitete z v rtnim nasadom v hotelu ,,]<;vroiiu" gospoda Luka Tavčarja. Kakor vedno bod>) mi tudi zdaj .glavna naloga, da najskrbljivejšo postrežem p. n. gostom z izborninii izvirnimi Tavčarjevimi vini, z izvrstnim pivom o i kr. inasclc) in z okusnimi jedini, a nizkimi cenami. Ob enem otvorim abonement na JkoHilo ter so priporočam čestitemu občinstvu za mnogobrojno obiskovanje. (114—1) Spoštovanjem Marija Zichrer. K K K X X s Ker se moje ime s tistimi vinskimi fabrikanti v zvezo deva, in se imena zamenjujejo, izrekam s tem, da jaz svoja vina od poštenih vinskih trgovcev kupujem, in samo liln«l Till«! prodajam. S ponarejanjem vina v vinski deželi, katero imam za zločinstvo, se ne pečam. Zavarujem se tedaj z vso odločnostjo proti zamenjavi imena. V Mariboru, v aprilu 1874. X X (ios-3) Alojzij Frolnu. g xxx)mxxxxxxxxxxximxxxxxxxxxxxxxx Ozira vredno! Medicinsko - popularna razsodba zdravilnosti in učinka |»i-jt\ «'Ka Wilbimovei;a antiartritieiic^a antirov-matičnega čaja za čiščenje krvi po resničnih dokazih. Lo mnog] dokail imvrstno uplivnostl zgoraj imenovanega čaja v pr«itinskib in revmatičnih bolesnib( potem pohvalni sprejem in rabljenje od veliko raeijonorillh zdravnikov, so nas napotili, tukaj o tem \ a/,nem siedstvu govoriti. N'eliko je tistih, ki vsako leto obiskujejo Ivepljene topi oe. da bi lata nnlll slaj-šanjo iu oproščen j o svojih protinskib ali rev-d atičnih bolezni, in v resnici ao vrnejo domn kot novo ustvarjeni, Dvakrat mora torej tisto boleti, katere omejeno preun/.. njo ali nemoč, od svojega poklica, od svojib ločiti se, Izključuj;', ndcli žili se zdravilnosti majko naravo; oni so obsojeni na vedno bolo/ni. V tem slučaji je tedaj, kjer s.) ta čaj i/.kaže in jo zategadog visoke vrednosti. Ta čaj ima specifično upljivnost na scalnico, pot in krv bolnikovo, kar smo po kem.čni preiskavi scal-nico in potu opazovali in umre vsak na pre-t i ti u in reviuatiziuu trpeči, ki rabi ta čaj, čudno spremembo, posebno v sealniei ^katera se žo v malo dneh vedno bolj in bolj kali in gola kaže na dnu, v kateuj so anoiiialmi izpeljale diažoče tvarima sam opazovati, pri čemer bode ob enem veselje doživel, da bo ČUtil svojo bolezen v.-ak Qan zmanjševati so in naposled celo izginiti. Kavno tako VZroČi ta čaj (vžit, pred ko so spat gro) zbadanje na koži In jako zinemo izpaijetije kože, kar bolnciuu vedno veliko iz-lajšanjo dola. Uživanje tega čaja nij nikakor neprijetno, ne nadleguje prenavljanja in pospešuje zelo pri marsikom odpiranje telesa. Torej imamo polni uzruk, zaznamovati ta čaj ko cenilno obogatenju zdravil zoper protin in rovmatizeni in za čiščenje krvi. Javna zahvala gospodu Franc VVillieliiiu, lekiuju v Neuiikii-chen, ki je iznašel antiartiitičui antirovniatični krvočistiini čuj. C'isti krv zoper protin in rev-matizoni. Ako tukaj javnost nastopim, je zategadelj, ker smatram prvič za dolžnost, gospodu \ViiliuUiiii, lekaiju v Neuukirchen, svojo iskreno zahvalo izreči za dobroto, ki mi jo je njegov krvočistiini čaj v nmjej revnaatičncj bolezni izkazal in potem, da bi tudi druge, ki so tej budoj bolezni propali, na ta izvi strti čaj opozorila. Nijsem v stanu, mučno bolečino, ki som je skozi celo tri leta pri vsaki vremenski spremembi trpela, popisati, iu katerih me nijso mogla ni zdravila, ni ivepljene toplice v Badenn pri DAnaJt rešiti. Brez spanja valjala sem se celo noči v postelji sem ter tje, moja slast so jo manjšala vidno, moj izgled se hujšal in cela telesna močjo pojemala. Po 4 tedne dolgem uživanji imenovanega čaja sem bila svojih bolečin celo rešena, in sem šo zdaj, ko ž j o tednov ne pijem več čaja, tudi celi telesni položaj se je zboljšal. Trdno sem prepričana, da bodo vsak, ki v enakib boleznih pribeži k temu čaju, tudi i/.najdnika njegovega, gospoda Frane VVilbelma, kakor jaz, blagoslovil. Z izvrstnim spošio van jem <- r o 1 i fl u 11 u 11 s < 11 i 11 - M ■- < - i 11 <- M. Bopruga obeEStlajtnanta, na Dnnaji, (12—4) VValiringer ilau[itstrasso. Svarimo pred ponarejanj eni iu sleparijo. Pravi \Yillieluiov autiartritični antirevma-tični čaj za čiščenje krvi so dobiva le iz prvo mednarodne fabrikaoije \> ilhehnovega antiar-tritičuega antirevuatičnega čaja za čiščenje krvi v Neuukirchen pri Dnnaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah. Zavitek, v H obrokov i»t/.4l«-]Jeii, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih Jeziulb 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr. Na ugodnost p. n občinstva so pravi VViilieluiov autiaitritičui antircvinatični čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v Alari boru pri Alois Uuuiulestu ; v Celji Buumbachovi lekarni, llausclierjevi lokami, pri kari Krisperju; v Loncu na Staj. pri L. Miillerju, lok.; v M o z i r j i pri Tribueu; v Varaždinu pri dr. A. Ilalleiju lek.; v Slov. G r a d e i pri J. KalligaritHchu, lok.; v Ljubljani P. bassuik. izdateij in za uredništvo odgovoren: Ivan IS eni en. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne.a