Celje - skladišče D-Per 545/1981 1119811175,NOV Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE COBISS o Leto 9 Rogaška Slatina November 1981 Po devetih mesecih poslovanja... Tudi v bodoče tako! Že v prejšnji izdaji »Steklarja« smo poročali o našem letošnjem devetmesečnem poslovanju in gospodarjenju, le da nam takrat niso bili na voljo še vsi finančni kazalci o tem... Te smo ocenili, a nekoliko preskromno, saj smo dosegli višjo rast dohodka. Kljub zadovoljivim poslovnim rezultatom pa smo na skupni seji predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, delegatov v organih samoupravljanja - delavskih svetih in vodstvenih delavcev ugotovili, da bomo morali v bodoče še skrbneje odpravljati nekatere nedoslednosti in pomanjkljivosti v proizvodnji in tudi v drugih oddelkih. Poudarjeno je bilo, da bo treba poostriti odgovornost na vseh ravneh. Kako V bodoče? mu razvoju. Vemo, da se proizvodni postopki in tehnika dela nenehno Menim, da moramo sedaj, ko dose- spreminjajo in da ekonomska nujnost gamo zadovoljive poslovne rezultate, narekuje prilagajanje vsem takim vso skrb nameniti našemu nadaljnje- spremembam, ki omogočajo kvalitet- Ob 29. novembru - dnevu republike - čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine Šmarje pri Jelšah organi samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter uredništvo »Steklarja« Preberite! Upokojenci, v soboto nasvidenje!____________3 Odgovornost v združenem delu 3 Kljub težavam in večjim stroškom uspešno 4 Evidentirani kandidati 6 Vzorno sodelovanje 8 Veliko naredili... 9 Takšne primere posnemati 10 V oktobru 1348 delavcev 10 Franc Bek 11 Mirko Gaberšek 11 Vinko Kramar 11 Albin Jagodič 12 Božo Cerovski 12 Karl Koražija 12 Konrad Špoljar 13 Vinko Tkalec 13 Tudi tečaj za neplavalce 14 Še naprej stabilizacijsko 15 Srečanje invalidov na Boču 15 Nagradna križanka št. 89 16 nejše in produktivnejše delo ter s tem tudi večje dohodke... Se malo in pred nami bo projektna dokumentacija ali nadroben načrt za predvidene investicije ali naložbe v tem srednjeročnem obdobju. Odločiti se bomo morali, kako najbolje vlagati, da bodo učinki investicij zadovoljivi, pravočasni in da bo to nov zagon za našo delovno organizacijo. Prav tako moramo nameniti več energije izpopolnjevanju dohodkovnih odnosov med tozdi. Na tem področju zadnje čase nismo dovolj aktiv- ni, vendar moramo za naš nemoten razvoj, brez nepotrebnih nesporazumov, narediti korak naprej! Morda ta zahteva res ni v ospredju naših razmišljanj. Toda, doklej bo tako!? S temi besedami sem hotel opozoriti le na to, da moramo kot dobri gospodarji nenehno razmišljati o svoji prihodnosti, o razvoju steklarne, o nujnih racionalizacijah in o novih oblikah dela ter poslovanja. Skratka, vedno moramo razmišljati dolgoročno. Dohodek in njegova delitev v temeljnih organizacijah Iz grafičnega prikaza 1 je razvidno, kolikšen dohodek je v povprečju ustvaril v letošnjih devetih mesecih povprečno zaposleni delavec v posamezni temeljni organizaciji in kako je bil ustvarjeni dohodek v njih razdeljen. Pri tem velja poudariti, da je delitev dohodka med letom le začasna in da se opravi dokončni obračun njegove delitve po zaključnem računu. Tabela 1: Izvedeni kazalci za devetmesečno poslovanje in gospodarjenje steklarne »Boris Kidrič«, s katerimi se izkazuje uspeh delavcev in njihovih tozdov oziroma delovnih organizacij po 140. členu zakona o združenem delu in drugi izvedeni kazalci (v dinarjih in indeksih) Tozd Osnovna Tozd Servisne Delovna skupnost Izvedeni kazalci za prikazovanje izdelava TozdDodelava TozdKristal Tozd Dekor Kozje dejavnosti skup.sluib uspešnosti dela dela vcev in _________________________________________________________________________________________________________________________ tozdov Devetmes. Indeksi Devetmes. Indeksi Devetmes. Indeksi Devetmes. Indeksi Devetmes Indeksi Devetmes. Indeksi 81 198180 81 198180 81 198180 81 198180 81 ’ 1981/80 81 198180 Kazalci po 140. členu zakona o združenem delu 1. Dohodek na delavca (v dinarjih) 2. Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi 323.627 150,9 249.295 151,6 267.793 126,2 213.909 139,6 219.055 119,7 183.525 136,6 sredstvi (v %) 3. Čisti dohodek na delavca 56 90,9 68 97,1 74 69.7 64 62,0 40 68,5 271 39,2 (v dinarjih) 4. Akumulacija v primerjavi 235.640 150,6 185.211 151,6 194.610 122,6 151.988 133,5 164.022 123,1 156.774 124,3 z dohodkom (v %) 5. Akumulacija v primerjavi 30 178,6 31 205,3 27,5 108,3 13,4 382,9 3,0 58,8 12,2 141,9 s čistim dohodkom (v %) 6. Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi (v 41,7 181,3 41,7 205,4 37,9 111,5 ■18,9 402,1 3,7 52,1 14,4 156,5 %) 7. Osebni dohodki in skupna poraba na delavca (v 17 165,0 21 200,0 21 77,8 9 250,0 2 66,7 33,3 179,3 dinarjih) 8. Čisti osebni dohodek na delavca povprečno 137.417 114,6 108.060 111,0 120.837 115,3 123.200 113,6 139.503 112,6 134.176 116,6 mesečno (v dinarjih) Ostali izvedeni kazalci 1. Povprečno uporabljena sredstva na delavca (v 10.044 132,7 7.878 127,7 8.958 133,7 8.759 132,4 10.390 130,2 9.627 127,1 dinarjih) 2. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi 575.311 165,4 368.924 157,1 359.738 179,9 332.783 224,3 543.710 173,5 67.810 348,6 sredstvi (v %) 3. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi 254,4 111,2 247,4 97,9 399,2 91,8 802,2 121,2 132,3 92,8 618,7 109,1 sredstvi (indeksi) 4. Izločanje iz OD na delavca, povprečno 116,9 69,7 130,9 94,1 127,0 57,6 311,7 82,9 219,2 58,8 328,8 29,0 mesečno (v dinarjih) 5. Izločanje iz dohodka na 3.590 82,7 2.793 81,9 3.200 84,3 3.125 84,5 3.781 84,6 3.527 86,0 delavca (v dinarjih) 6. Akumulacija iz amortizacije v primerjavi s povprečno uporabljenimi 45.807 162,9 36.099 165,5 42.816 153,2 36.164 190,9 49.039 190,9 26.750 338,6 sredstvi (v %) 7. Izguba na delavca (v dinarjih) 8. Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom (indeksi) 9. Del čistega dohodka za osebne dohodke v primerjavi s planiranim dohodkom (indeksi) 24,3 122,5 105,0 181,3 22,3 114,2 98,8 181,3 22,3 108,5 199,9 74,8 9,7 97,8 108,4 159,0 4,1 97,0 108,9 56,9 36.0 110,2 99.1 52,2 2 Iz primerjalnih podatkov je razvidno, da izkazuje najboljše rezultate tozd Osnovna izdelava in da mu po njih sledita tozd Kristal in tozd Dodelava. Se posebej razveseljivo pa je, da po dolgih letih spet ustvarjamo zadovoljivo akumulacijo, ki je v stolpcih diagrama predstavljena s polji, označenimi s kvadratki in krogci. To so, namreč, sredstva, ki naj bi jih namenili za naš nadaljnji razvoj! V tabeli 1 pa še enkrat predstavljamo izvedene kazalce o uspešnosti poslovanja in gospodarjenja, po katerih se izkazuje uspeh dela delavcev in njihovega tozda po 140. členu zakona o združenem delu, in ostale izvedene kazalce. Ker smo o doseženih poslovnih rezultatih razpravljali na zborih delavcev, o tem le toliko! Več o našem poslovanju in gospodarjenju v letošnjem letu pa bomo zvedeli iz zaključnih računov, saj nas do konca poslovnega leta loči le še mesec. ZLATKO NOVAK Povabilo na tradicionalno srečanje Upokojenci, v soboto nasvidenje! Vse upokojence - nekdanje delavce steklarne »Boris Kidrič« - vabimo na tradicionalno srečanje, ki bo v soboto, 28. novembra ob 15. uri v steklarni! Za prevoz bo poskrbljeno in to na tistih mestih, kakor je to že v navadi vsako leto! Vljudno vabljeni! Konferenca osnovnih organizacij steklarne »Boris Kidrič« V____________________________________________J Zelo tehtna tema današnjega časa... Odgovornost v združenem delu Četudi je odgovornost državljanov SFRJ jasno opredeljena v naši ustavi in nadalje za delovne ljudi razdelana v zakonu o združenem delu ter v drugih sistemskih zakonih, odgovornost še vedno ni postala sestavni del samoupravljanja. Vse prepogosti so, namreč, primeri neodgovornega vedenja ali ravnanja najrazličnejših organov in tudi posameznikov! Diagram 1: Dohodek na delavca v steklarni po tozdih in njegova delitev za obdobje januar-september 1981 (v tisočih dinarjev!) 'bv-znostj iz dohodka Za osebne dohodke Poslovni sklad in razširitev •rat .osnove dela 25o ,. V zvezi z nastalimi gospodarskimi težavami pogosto ugotavljamo, da vsa prizadevanja in sistemski ukrepi niso dali zaželenih rezultatov. To predvsem zaradi nedoslednega uresničevanja odgovornosti, ki se kažejo predvsem v nedelu, v nedisciplini in v nespoštovanju prevzetih obveznosti s samoupravnimi sporazumi, z družbenimi dogovori ipd, kar vse vpliva na nezadostno produktivnost dela, v kateri lahko vidimo enega izmed poglavitnih izhodov iz nastalega položaja. Na splošno delimo odgovornost na odgovornost za izpolnjevanje oziroma uresničevanje delovnih nalog in na odgovornost za sprejemanje najrazličnejših odločitev. Glede na sankcije ali kazni, ki sledijo neodgovornemu ravnanju, pa je odgovornost lahko: moralna, disciplinska, materialna ali kazenska. V tem sestavku se omejujem predvsem na odgovornost za pravilno, pravočasno in kakovostno opravljanje delovnih nalog, ki so naložene slehernemu posamezniku. Ta odgovornost ima svoj temelj v človekovi pravici do dela z družbenimi sredstvi in v odgovornosti do drugih delavcev ter do širše družbene skupnosti. Posledice kršitve te odgovornosti so najpogosteje disciplinske sankcije ali kazni, v določenih primerih pa so njihove posledice tudi materialne ali gmotne. V naši praksi smo pogosto priče primerom, ko posamezniki malomarno in neodgovorno opravljajo svoje delovne naloge ali določene naloge celo odklanjajo, ne da bi zoper nje uveljavljali za to določene sankcije ali kazni. Po drugi. strani pa zelo dosledno preganjamo manj nevarne kršitve z lažjimi posledicami, kot so zamujanje dela in neopravičeno izostajanje z dela. Vzrok za to je, po vsej verjetnosti, v tem, da se takšne kršitve mnogo lažje dokazuje, kot je mogoče dokazovati nevestno in malomarno delo, četudi ima to lahko za posledico gmotno škodo. Zaradi takšnega nedoslednega ukrepanja se tako nekateri neodgovorni ljudje čutijo vsemočne in nikomur odgovorne, kar daje vtis o nekakšni splošni neorganiziranosti in nedisciplini, po drugi strani pa prav takšni ljudje zelo vztrajajo pri iskanju in do- kazovanju svojih pravic, čeprav se ne zavedajo dejstva, da je vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti prvi pogoj za uživanje pravic! Za dosledno uveljavljanje posameznikove odgovornosti moramo slehernega delavca predhodno točno seznaniti z njegovimi delovnimi nalogami in s posledicami, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega dela. Po drugi strani pa moramo vsi dosledno ukrepati, ne glede na položaj, ki ga kdo v delovni organizaciji oziroma družbi ima. Ravnati se moramo po samoupravnih aktih, v katerih je dokaj natančno določeno, kdaj in v katerih primerih mora kdo koga predlagati v disciplinski postopek; prav tako pa se tudi premalo zavedamo, da je tudi tisti, ki tega ne stori, disciplinsko odgovoren. Če analiziramo sestavo delavcev, ki so bili predlagani v disciplinski posto- pek, moremo ugotoviti, da so to pretežno delavci, ki delajo na najmanj zahtevnih delovnih mestih, to je na najnižjih organizacijskih ravneh in ki so tudi najnižje nagrajevani za svoje delo, medtem ko delavcev na višjih organizacijskih ravneh med kršitelji skoraj ni, kot da ti ne kršijo delovnih dolžnosti! Zaradi vsega navedenega je nujno, da se vsi ravnamo po enotnih merilih, dogovorjenih in zapisanih v samoupravnih aktih. Le na ta način bomo zagotovili pravilen odnos do dela, hkrati pa bomo vplivali tudi na medsebojne odnose pri uveljavljanju odgovornosti. In to bo tudi pripomoglo k resničnemu in enakopravnemu uveljavljanju samoupravnih dolžnosti ter pravic vseh zaposlenih! ALOJZ JUHART Ocena devetmesečnega poslovanja in gospodarjenja Steklarske šole Kljub težavam in večjim stroškom uspešno Iz rezultatov o devetmesečnem poslovanju Steklarske šole je razvidno, da smo delavci v njej kljub vsem težavam in porastu stroškov uspešo gospodarili. In, upamo, da bo takšen tudi konec tega leta, saj vemo, da imamo še vedno dosti možnosti za čim bolj gospodarno obnašanje predvsem pri zniževanju stroškov. Prav v tem so še možnosti. In prav to je pot, da uresničimo stabilizacijske napore v naši delovni organizaciji. zanje letos od lanskoletnih. Mazuta smo letos, na primer, porabili za 66 ton več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko smo za gorivo porabili 3,030.720 dinarjev več kot lani in za električno energijo 520.779 dinarjev več. Ko trdimo, da je bilo naše delo tudi letos dokaj uspešno, se opiramo na tele podatke: v primerjavi z enakim obdobjem leta 1980 smo v letošnjih devetih mesecih povečali celotni prihodek za 37%, dohodek za 35% in čisti dohodek za 24%. Hkrati pa velja, da smo vse te ugodne rezultate dosegli kljub temu, čeprav so se naši stroški oziroma porabljena sredstva povečali kar za 42 %! Na vprašanje, kakšne poslovne rezultate smo dosegli v letošnjih devetih mesecih, če jih primerjamo z dosežki v enakem obdobju lanskega leta, odgovarja tabela 1! Kakor smo že v uvodnem delu tega poročila omenili, so bili letos stroški oziroma porabljena sredstva za 42% večji od teh v enakem obdobju leta 1980. Takšna rast je bila hitrejša od rasti dohodka. Naraščali so tudi hitreje od naših predvidevanj! Zakaj? Denar, ki smo ga morali nameniti osnovnim surovinam in materialu, je bil letos za 23% večji od lanskega. To le neznatno zaradi njihove večje pora- Tudi za poliranje in žigosanje stekla be; zvečine zaradi znatno večjih cen so se letos stroški povečali in sicer kar Z novimi naložbami bo naš notranji transport mnogo boljše urejen od sedanjega... - foto Z. Novak Tabela J: Primerjalni podatki o poslovanju Steklarske šole v devetih mesecih leta 1981 in leta 1980 (v dinarjih in indeksih) 5 Kazalci o poslovanj u Doseženo 1.1.- -30. 9. Indeksi I-IX 81/1-1X80 1981 1980 Začetna zaloga 592.213 558.626 106 Poraba surovin in materiala 8.726.803 7,116.378 123 Poraba energije (gorivo in elektrika) 8,418.474 4,866.975 173 Transportne storitve 173.610 125.572 138 Stroški za investicijsko vzdrževanje 1,125.000 750.000 150 Druge proizvodne storitve (poliranje, žigosanje) 1,146,160 878.719 130 Drugi materialni stroški 451.798 813.243 55 Izdatki za potrebe varstva pri delu 344.668 232.785 148 Izdatki za izobraževanje 3.550 1.926 184 Izdatki za prehrano delavcev 1,031.736 ~ - Avtorski honorarji 233.285 159.880 146 Izdatki za občasna dela 15.858 15.015 105 Reklama in propaganda 36.788 33.788 107 Drugi izdatki (razni stroški, nagrade učencem) 616.984 40.000 1542 Amortizacija 2,086.329 1,665.422 184 Dne\nice za službena potovanja 66.053 51.537 128 Stroški prevoza delavcev na delo in z dela 251.951 226.258 111 Potni stroški za službene namene (prevozi) 108.172 118.335 91 Izredni izdatki 340 34 Skupaj vsi stroški 25,483.491 17,694.629 144 Končna zaloga 1,575.681 810.609 194 Porabljena sredstva -23,907.810 -16.884.020 142 Celotni prihodek 68.816.021 50.059.949 137 Porabljena sredstva -7,308.285 -3,308.285 240 Čisti dohodek 36,973.470 29,867.644 124 Za osebne dohodke 27,977.932 22,855.915 122 Za stanovanjsko gradnjo 1.284.971 1,996.051 95 Za skupno porabo 1,724.235 1,996.051 86 Za poslovni sklad 5,312.709 3,168.393 168 Za rezervni sklad 673.623 497.639 135 za 30%, predvsem zaradi podražitve Povečanje stroškov za investicijsko teh storitev. vzdrževanje smo načrtovali zaradi re- Izdatki za avtorske honorarje so se monta peči v prihodnjem letu. povečali zaradi povečanega števila ho- Stroški, ki so zakonsko omejeni ozi- noramih predavateljev, ki jih je zahte- roma omejeni z družbenim dogovo- val prehod na usmerjeno izobraževa- rom, to so: reklama, reprezentanca, nje. dnevnice in prevozni stroški za službe- Kdaj bo našim brusilcem na voljo dovolj diamantnih plošč? - foto Z. Novak na potovanja, pa so v sladu z družbenim dogovorom. V doseženem celotnem prihodku, ki se je v primerjavi s celotnim prihodkom v lanskem devetmesečju povečal za 37%, je največja postavka v prodaji stekla in sicer po vrednosti 59,997.200 dinarjev ali za 39% več kot v lanskem obdobju. V skupnem celotnem prihodku pa je prodaja stekla udeležena s 87 odstotki. Obveznosti iz dohodka so letos znatno večje, kot smo jih imeli lani. Na njihovo povečanje vpliva drugačen način obračunavanja prispevkov za zdravstvo, saj ti letos bremenijo dohodek, medtem ko so lansko leto bili sestavni del bruto osebnih dohodkov. Druga znatna obremenitev pa so prispevki za izobraževalno skupnost in za raziskovalno skupnost, ki so za nas v letošnjem letu nova obremenitev! Za letošnjo razporeditev čistega dohodka imamo sprejet plan, s katerim imamo predvideno razporeditev sredstev za osebne dohodke in za sklade. Pri razporeditvi sredstev za osebne dohodke je upoštevan tudi družbeni dogovor o usmeritvi in razporeditvi sredstev za osebne dohodke, katerega osnovno načelo je, da morajo sredstva za osebne dohodke naraščati počasneje od naraščanja dohodka... Tudi razporeditev sredstev iz čistega dohodka je razvidna iz tabele 1! Po opravljenih delovnih urah je bilo v letošnjih devetih mesecih zaposlenih 217 delavcev, po stanju konec septembra pa nas je bilo na spisku zaposlenih v Steklarski šoli 226. Povprečni mesečni neto ali čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca Steklarske šole je bil v letošnjih devetih mesecih 10.524,49 dinarjev ali za 35,2% večji od povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v enakem obdobju lanskega leta. Tabela 2 prikazuje primerjalne podatke o devetmesečnem številu bolezenskih izostankov z dela do 30 dni in nad 30 dni v letih 1981 in 1980! V letošnjih devetih mesecih je bilo za bolniške izostanke z dela do 30 dni izplačanih denarnih nadomestil za 577.677,30 dinarjev ali za 59,66% več kot v enakem obdobju lanskega leta. Iz podatkov o izgubljenih delovnih urah zaradi bolezni ugotavljamo, da so se letos bolniški izostanki z dela spet povečali - in sicer zaradi bolniških izostankov do 30 dni, ki jih je bilo letos za skoraj 30 odstotkov več kot lani. Pa tudi denarna nadomestila za bolniške izostanke z dela do 30 dni so se povečali - za skoraj 60 odstotkov! Iz skupnega števila bolniških ur smo izračunali, da je bilo letos od januarja do septembra v bolniškem staležu povprečno vsak delovni dan po 18 delavcev. Če upoštevamo le izgubljene Tabela 2: Primerjalni podatki o bolezenskih izostankih z dela do 30 dni in nad 30 dni v delovne pre zaradi bolniških izostan-devetih mesecih 1981 in 1980 (v urah in indeksih!) ________ kov z dela do 30 dni, pa je bilo v letoš- Bolniški izostanki Do 31. septembra delovnih ur Indeksi 1981/80 njem tričetrtletju v bolniškem staležu povprečno vsak delovni dan po 9 de- zdela 1981 1980 - lavcev. V letošnjem gospodarskem načrtu smo načrtovali tudi prodajo našega stekla v izvoz. Po dosedanjem izvozu, Do trideset dni Nad trideset dni 15.155 14.424 11.727 17.060 129.23 84,54 Skupaj 29.579 28.787 102,75 doseženem v devetih mesecih tega le- Tabela 3: Osnovni kazalci o letošnjem poslovanju in gospodarjenju v obdobju januar-september. primerjanem s planom za vse leto 1981 (v dinarjih in odstotkih!) ta. ugotavljamo, da načrtovanega ne bomo uresničili zaradi raznih težkoč v proizvodnji in prodaji. Kazalci Planirano za vse Uresničeno do 30. f' leto 1981 9.1981 Iet°šnle8a PIana^ Že sedaj pa se pripravljamo, da bi vsaj v prihodnjem letu uspeli izvoziti toliko, kolikor moramo za pokritje nujnega uvoza reprodukcijskega materiala iztržiti deviz. Celotni prihodek Porabljena sredstva 82.650.000 -28.771.000 68.816.020 -23.907.810 83.26 83.10 Dohodek Obveznosti iz dohodka 53.879.000 -8.286.000 44.908.210 -7.934.741 83.35 95.76 In kako izpolnjujemo letošnji gospodarski načrt? To je razvidno s tabele 3! Cisti dohodek 45,583.000 36,973.469 81.10 Po vsem napisanem lahko, torej, Razporeditev čistega dohodka Del za osebne dohodke Del za stanovanjska sredstva Del za skupno porabo Del za poslovni sklad Del za rezervni sklad 34,850.000 1.585.000 2.198.000 6.152.000 808.000 27,977.932 1,284.971 1,724.235 5.312.709 673.622 80.28 Sl.10 78.45 86.35 83.37 povzamemo, da je bilo kljub vsem težavam in povečanim stroškom naše gospodarjenje uspešno. Upamo tudi, da bo tako še konec letošnjega leta! FRUMENCIJ WEILGUNI Pred nami so spiski! Evidentirani kandidati Kakor veste, bodo v marcu 1982 volitve naših delegatov v organe samoupravljanja v steklarni in v skupščine družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti. Pred vami so spiski evidentiranih ali v seznam zajetih kandidatov za posamezne organe in delegacije, ki jih bomo morali še potrditi na kandidacijskih konferencah, predlagani kandidati pa bodo morali še podpisati izjavo, da v svojo kandidaturo pristajajo... Da bi bili kar najboljše seznanjeni že pred samo javno razpravo o kandidatih, ki bo po izidu te izdaje »Steklarja«, svetujemo vsakomur, naj skrbno pregleda, kdo naj bi ga iz njegove temeljne samoupravne skupnosti zastopal v kakšnem organu in v kakšni delegaciji! Tozd Osnovna izdelava Predlog delegatov za delavski svet tozda Osnovna izdelava: 1. Karl Bele, 2. Božo Cvek, 3. Vinko Čuka, 4. Avgust Drofenik, 5. Ilija Ivankovič, 6. Matija Jančič, 7. Ivan Kamenšek, 8. Franc Kidrič, 9, Jože Kovačič, 10. Jože Krklec, 11. Janez Kunštek, 12. Ivan Majcenič, 13. Anton Mrkša, 14. Franjo Ožvatič, 15. Dinko Pešič, 16. Josip Podhraški, 18. Stanko I. Podhraški, 18. Vinko Plavčak, 19. Mato Sabljak, 20. Jože Strašek, 21. Mirko Stih, 22. Vlado Štih, 23. Miroslav Žekar. Predlog delegatov za delavski svet steklarne: 1. Jože Bedenik, 2. Nikola Bursač, 3. Franc Galun, 4. Ferdo Kampuš, 5. Stefan Mašera, 6. Dušan Petre- ski, 7. Vinko Plavčak, 8. Vinko Srbčič, 9. Franc Zupanec, 10. Frač Zupanič. Predlog delegatov za samoupravno delavsko kontrolo: 1. Tomo Bastašič, 2. Nikola Bursač, 3. Jože Hrepevnik, 4. Ivan Kamenšek, 5. Sranko Krofi, 6.Jože Mališ, 7. Martin Perkovič, 8. Mato Sabljak, 9. Vinko Špiljak, 10. Josip Štih. Predlog za izvršni odbor sindikata: 1. Vinko Anderlič, 2. Vlado Bratuž, 3. Viktor Bukvič, 4. Avgust Drofenik, 5. Anton Kokol, 6. Jože Mališ, 7. Anton Mikša, 8. Stanko Ogrizek, 9. Janko Verdel, 10. Jože Vražič, 11. Franc Zupanec, 12. Franc Zupanič. Predlog za zbor združenega dela: 1. Viktor Bukvič, 2. Franc Galun, 3. Stanko Krofi, 4. Martin Perkovič, 5. Ivan Podhraški, 6. Dinko Pešič, 7. Stanko Podhraški, 8. Tome Selitaj, 9. Anton Širec, 10. Venčeslav Srbčič. Predlog delegacije za SIS kulture: i. Tomo Bastašič, 2. Jože Kovačič, 3. Franc Ljuljdurovič, 4. Josip Mališ, 5. Anton Mikša, 6. Erih Mašera, 7.Anton Mrkša, 8. Mirko Stih. Predlog delegacije za SIS otroškega varstva: 1. Jože Hrepevnik, 2. Valant Klasič, 3. Anton Kokolj, 4. Jože Majcenič, 5. Štefan Mašera, 6. Mato Sabljak, 7. Anton Škorc, 8. Milan Žgajner. Predlog delegacije za SIS socialnega skrbstva: 1. Jurij Cmerešek, 2. Zvonko Čanaki, 3. Vlado Čonžek, 4. Franc Drofenik, 5. Josip Grahovar, 6. Dragan Nikolič, 7. Joše Posl, 8. Avgust Strašek. Predlog delegacije za SIS telesne kulture: 1. Branko Cesarec, 2. Alojz Franc, 3. Ivan Furjan, 4. Stanko Grahovar, 5. Jože Humski, 6. Stipe Pešič, 7. Dušan Petreski, 8. rane Stančin. Predlog delegacije za SIS vzgoje in izobraževanja: 1. Vlado Bratž, 2. Nikola Brusač, 3. Jože Cerovski, 4. Tudi Fenko, 5. Slavko Jagarinec, 6. Franc Kamenšk, 7. Stanko Ogrizek, 8. Franc Župančič. Predlog delegacije za SIS zdravstva: 1. Jože Čoh, 2. Vinko Čuka, 3 .Marjan Gretič, 4.Ivan Herček, 5. Ivan Kamenšek, 6. Franc Kidrič, 7.Jože STrašek, 8. Miroslav Žekar. Predlog delegacije v SIS za stanovanjsko gospodarstvo, SIS za pokojninsko in invalidsko zavrovanje ter SIS za zaposlovanje: 1. Drago Boršič, 2. Drago Cerovski, 3. Viktor Krklec, 4. Jože Krušič, 5. Vinko Plavčak, 6. Jože Podhraški, 7. Anton Rajher, 8. Drago Štefanec, 9. Vlado Štih, 10. Jože Štih. Predlog delegacije za SIS raziskovalne dejavnosti: 1. Mito Dolšak, 2. Albin Godec, S.Ilija Ivankovič, 4. Janez Kunštek, 5. Leopold Ogrizek, 6. Vinko Špiljak, 7. Josip Važič, 8. Franc Zupanec. Tozd Kristal Predlog delegatov za delavski svet tozda Kristal: 1. Drago Aleksič, 2. Ivanka Boroš, 3. Slavko Čoh, 4. Vlado Hrup, 5. Josip jutriša, 6. Marjana Ka-hrimanovič, 7. Sonja Kogovšek, 8. Mi-lorad Kračun, 9. Stjepan Krklec, 10. Nada Kunstek, 11. Marinka Laneger, 12. Rosita Majceni, 13. Ivan Oreški, 14. Leopold Pelko, 15. Dragica Pešič, 16. Edvard Plemenitaš, 17. Janez Poš, 18. Jože Stančič. Predlog delegatov za delavski svet steklarne: 1. Milena Čoh, 2. Anton Gajšek, 3. Josip Horvat, 4. Miroslav Podhraški, 5. Maks Perčič, 6. Vera Tominc. Predlog kandidatov za komisijo za delovna razmerja:!. Josip Horvat, 2. Martin Jagodič, 3. Milica Masnec, 4. Rihard Melcer, 5.Katica Mikša, 6. Bojan Oberski, 7. .Mira Pšajd. Predlog kandidatov za odbor samoupravne delavske kontrole: 1. Milan Barič, 2. Anton Gorišek, 3. Štefanija Justin, 4. Martin Kampuš, 5. Milorad Kračun, 6. Martina Kubale, 7. Ivan Sestani. Predlog delegatov za izvršni odbor sindikata: 1. Zvezdana Dangubič, 2. Anton Gorišek, 3. Karli Holešek, 4. Ivan Kidrič, 5.Alenka Kozlevčar, 6. Milorad Kračun, 7. Marta Kramer, 8. Regina Lepan, 9. Janez Poš, 10. Milena Zupanc. Predlog delegatov za zbor združenega dela: 1. Draga Aleksič, 2. Slavko Čoh, 3. Leopold Drimel, 4. Anton Gajšek, 5. Martin Kampuš, 6. Ivan Kidrič, 7. Milorad Kračun. Predlog delegacije za SIS kulture: 1. Karli Holšek, 2.Marjana Kahrimano-vič, 3. Hermina Klasič, 4. Alojz Kubale, 5. Ivan Kučiš, 6. Rosita Majcenič, 7. Brona Markovinovič. Predlog kandidatov za SIS otroškega varstva: 1. Mira Frešar, 2. Anica Humski, 3. Marta Kramar, 4. Marija Polajžer, 5. Vera Tominc, 6. Anica Vehovar. Predlog kandidatov za SIS razisko-•j valne dejavnosti: 1. Anton Gorišek, 2. Marica Gradecki, 3. Ivan Kidrič, 4. Leopold Pelko, 5. Vladimir Ratej, 6. Marija Stanič. Predlog kandidatov za SIS socialnega skrbstva: 1. Ivanka Boroš, 2. Dragica Čoh, 3. Martin Kampuš, 4. Alenka Kozlevčar, 5. Dragica Otorepec, 6. Alojz Sekirnik, 7. Stanka Vodušek. Predlog delegatov za SIS telesne kulture: 1. Zvezdana Dangubič, 2. Martin Jagodič, 3. Josip Jutriša, 4. Stjepan Krklec, 5. Rihard Melcer, 6. Bojan Oberski, 7. Janez Poš. Predlog delegatov za SIS vzgoje in izobraževanja: 1. Vlado Hrup, 2. Marjana Kovač, 3. Katica Mikša, 4. Marija Pale-Kosovec, 5. Miroslav Podhraški, 6. Maks Terčič, 7. Milena Zupanec. Predlog kandidatov za SIS zdravstva: 1. Anica Čoh, 2. Marija Gašparič, 3. Martin Jagodič, 4. Štefanija Justin, 5. Marjana Kovač, 6. Marija Pelko, 7. Irena Strašek. Predlog kandidatov v SIS za stanovanjsko gospodarstvo, SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter SIS za zaposlovanje: 1. Drago Ano-šek, 2. Vida Antolinc, 3. Štefanija Bergles, 4. Anton Drofenik, 5. Branka Esih/ 6. Vlado Gorišek, 7. Sonja Kogovšek, 8. Jože Kovačič, 9. Jože Kregar, 10. Jože Lovenčak, 11. Edvard Plemenitaš, 12. Brigita Pongračič, 13. Alojz Poš, 14. Stanko Prah, 15. Jože Stanič, 16. Ivan Šestanj, 17. Vera Tominc. Tozd Dodelava Predlog delegatov za delavski svet tozda Dodelava: 1. Ciril Boršič, 2. Ivan Bračun, 3. Anton Cverlin, 4. Alojzija Čoh, 5. Rado Drenski, 6. Marjana Humski, 7. Lizika Kovačič, 8. Alojzija Kregar, 9. Marjan Laneger, 10. Franjo Lepan, 11. Ruža Mališ, 12. Avgust Sti-plovšek, 13. Marjeta Verk, 14. Marija Vnučec. Predlog delegatov za delavski svet steklarne: 1. Marjana Humski, 2. Vojo Obradovič, 3. Zora Pešič, 4. Stanko Plavčak. Predig delegatov za izvršni odbor sindikata: !. Viktorija Beg, 2. Slavko Čoh, 3. Drago Dimeč, 4. Franc Hrepev-nik, 5. Elizabeta Kovačič, 6. Franjo Lepan, 7. Stanko Plavčak, 8. Drago Stančič, 9. Avgust Stiplovšek. Predlog delegatov za SIS kulture in SIS telesne kulture: 1. Martin Anderlič, 2. Milica Bračun, 3. Majda Drofenik, 4. Slavko Gajšek, 5. Branka Glu-hak, 6. Ruža Mališ, 7. Kristina Sovine, 8. Zlatko Starček, 9. Zofija Žerjav. Predlog delegatov za SIS vzgoje in izobraževanje: 1. Josipa Babojelič, 2. Olga Firer, 3. Jurij Gobec, 4. Milica Kitak, 5. Erika Mikša, 6. Martin Skale, 7. Drago Stančin, 8. Ivanka Škrablin, Marija Vnučec. Predlog delegatov za SIS zdravstva in za SIS socialnega skrbstva: 1. Drago Dimeč, 2. Jurij Fric, 3. Jožica Galun, 4. Vlado Gorišek, 5. Marjan Lene-ger, 6. Josipa Očko, 7. Zdenka Petek, 8. Anton Škorc, 9. Albina Plevnik. Predlog delegatov v SIS za stanovanjsko gospodarstvo, SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter SIS za zaposlovanje: 1. Alojzija Čoh, 2. Leopold Goričan, 3. Franc Kovačič, 4. Metka Madile, 5. Vjekoslav Mika, 6. Vojo Obradovič, 7. Alojzija Osrečki, 8. Avgust Stiplošek, 9. Fanika Žerak. Predlog delegatov za SIS raziskovalne dejavnosti: 1. Ivan Bračun, 2. Hilda Čakš, 3. Angela Firer, 4. Marija Gobec, 5. Alojzija Kregar, 6. Jera Lorber, 7. Adolf Peer. Delegacija za zbor združenega dela: I. Viktorija Beg, 2. Ciril Boršič, 3. Franc Hrepevnik, 4. Leonard Kecur, 5. Branko Mikuljan, 6. Marjana Humski, 7. Zvonko Podkoritnik. Tozd Servisne dejavnosti Predlog delegatov za delavski svet tozda Servisne dejavnosti: 1. Janko Anderlič, 2. Ivan Dolšak, 3. Franc Gajšek, 4. Vinko Govedič, 5. Stanko Habi-janič, 6. Martin Janžek, 7. Anton Jug II, 8. Daniel Krklec, 9. Avgust Lipnik, 10. Edo Petek, 11. Drago Podhraški, 12. Bogdan Popovič, 13. Štruklec, 14. Ivan Zagoda. Predlog delegatov za delavski svet steklarne: 1. Janko Anderlič, 2. Stanko Habijanič. Predlog delegatov za odbor delavske kontrole: 1. Janez Inkret, 2. Slavko Lipuš, 3. Vjekoslav Štruklec, 4. Gvido Vrtovšek. Predlog delegatov za disciplinsko komisijo: 1. Silvo Šipec, 2. Karel Pirš. Predlog delegatov za izvršni odbor sindikata: 1. Ivan Grobin, 2. Boris Firer, 3. Anton Jug, 4. Viktor Koražija, 5. Jože Ogrinc, 6. Marjan Simek, 7. Jože Škrabi, 8. Jože Verk. Predlog delegatov za zbor združenega dela: 1. Boris Firer, 2. Vinko Govedič, 3. Drago Mlinar, 4. Jože Ogrinc, 5. Karel Pirš, 6. Peter Razpotnik, 7. Marjan Simek. Predlog delegatov za splošno delegacijo v samoupravne interesne skupnosti: 1. Janko Anderlič, 2. Andrej Capek, 3. Ivan Dolšak, 4. Ivan Grobin, 5. Stanko Habjanič, 6. Martin Janžek, 7. Marin Jurlina, 8. Anton Koražija, 9. Vjekoslav Mikša, 10. Štefan Petek, 11. Edo Petek, 12. Drago Podhraški, 13. Silvo Šipek, 14. Jože Škrabi, 15. Vjekoslav Štruklec, 16. Jože Verk. Delovna skupnost skupnih služb Predlog kandidatov za delavski svet delovne skupnosti skupnih služb: 1. Marjana Bercko, 2. Ivan Bo-roš, 3. Berta Čoh, 4. Andrej Dolšak, 5. Andrija Gašparič, 6. Jože Goručan, 7. Olga Halužan, 8. Cecilija Iršič, 9. Lidvi-na Kerneža, 10. Tugomer Kladnik, 11. Milan Levstik, 12. Luka Ljuljdjuraj, 13. Vera Lončarič, 14. Marija Majcenič, 15. Ljudmila Mašera, 16. Silva Medved, 17. Mladen Metlič, 18. Zlatko Novak, 19. Zdenka Siter, 20. Zdenka Sipec, 21. Josip Žnidarec. Predlog kandidatov za delavski svet steklarne: 1. Dane Drenski, 2. Ljudmila Mašera, 3. Cvetko Sedmi-nek, 4. Mirko Trunkelj. Predlog kandidatov za disciplinsko komisijo: 1. Jože Goručan, 2. Ida Siter, 3. Ljuba Tišma. Predlog kandidatov za izvršni od- S tem uvodom sem hotel povedati, da ni treba posebej izpostavljati vprašanja, kako naj tozd sodeluje s krajevno skupnostjo, saj je to preprosto življenjska potreba delavcev, krajanov, občanov... Tako velja tudi za tozd Dekor v Kozjem! Majhno industrijsko središče Kozjanskega - Kozje - je s steklarno spremenilo svoj življenjski utrip. Prvič zato, ker so kozjanski otroci in potem mladinci, ki končajo osemletko, v večini primerov dobili odgovor na vprašanje, kam po dokončani osnovni šoli. Drugič zato, ker so ostareli starši dobili zagotovilo, da jim bodo njihovi otroci v sili nudili socialno varnost. Tretjič zato, ker smo dobili zagotovilo, da bo ob »tovarnici« tudi dragocena zemlja v večji meri obdelana. In tako naprej! Ce smo že omenili mali kraj, potem se nam zdi samoumevno, da v takem kraju vsi vemo za vsakogar, poznamo bor sindikata: 1. Ivan Boroš, 2. Branka Dimeč, 3. Dane Drenski, 4. Branimir Gajšek, 5. Franc Gobec, 6. Luka Ljuljdjuraj, 7. Zlatko Novak, 8. Ida Siter, 9. Franc Srbčič, 10. Marija Šprajc. Predlog delegatov za zbor združenega dela: 1. Vera Anderlič, 2. Andjel-ko Bendelja, 3. Anica Bernard, 4. Doli Čujež, 5. Ljudmila Mašera, 6. Franjo Podhraški, 7. Franc Sajko, 8. Franc Vehovar, 9. Josip Žnidarec. Predlog delegatov za SIS za kulturo in za SIS za telesno kulturo: 1. Ivan Boroš, 2. Irena Jutriša, 3. Vera Kode-lič, 4. Erih Lešnik, 5. Fanči Šinko, 6. Milena Štruklec, 7. Marko Trunkelj, 8. Mirko Trunkelj, 9. Anica Žerjav. Predlog delegatov za SIS raziskovalne dejavnosti: 1. Franc Berk. 2. Erika Bursač, 3. Andrej Dolšak, 4. Biserka Farkaš, 5. Greta Kampuš, 6. Milan Levstek, 7. Štefica Novak, 8. Franc Osenjak, 9. Tihomir Tomič. Predlog delegatov za SIS socialne- probleme krajevne skupnosti in tozda. In v takem okolju je tudi povsem logično, da mora biti njuna medsebojna povezanost pristna. Vendar vse to skupaj še ne pomeni dovolj, če niso vsi prebivalci v krajevni skupnosti enotni, če nenehno medsebojno ne sodelujejo; če - skratka - niso med seboj povezani v pravem pomenu te besede. V Kozjem, kot vemo, poslujejo tele temeljne organizacije in delovne enote: tozd Metka, tozd Dekor, DE Žaga, DE Hmezad in druge, v katerih združuje delo kakšnih štiristo delavcev. Vsekakor bi mogli največji delež k spreminjanju in spremenjenemu utripa kraja pripisati najstarejši temeljni organizaciji - Metki. To je tozd, ki posluje zelo uspešno in ki zaradi tega izdatneje materialno ali gmotno podpira razvijanje krajevne skupnosti Kozje ter sosednjih krajevnih skupnosti. ga skrbstva in za SIS zdravstvenega varstva: 1. Branka Dimeč, 2. Erih Lešnik, 3. Milan Levstik, 4. Luka Ljuljdjuraj, 5. Zlatko Novak, 6. Tugomer Kladnik, 7. Bruno Šverko, 8. Ljuba Tišma. Predlog delegatov za SIS vzgoje in izobraževanja in za SIS otroškega varstva: 1. Andjelko Bendelja, 2. Cecilija Iršič, 3. Vida Juhart, 4. Matija Kozlevčar, 5. Franc Sajko, 6. Cvetko Sed-minek, 7. Marija Šprajc, 8. Ivanka Štruklec, 9. Slavko Živičnjak. Predlog delegatov v SIS za stanovanjsko gospodarstvo, SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in SIS za zaposlovanje: 1. Dane Drenski, 2. Vera Ferčec, 3. Andrej Gašparič, 4. Franc Gobec, 5. Franc Jankovič, 6. Ivan Koražija, 7. Trauta Oblak, 8. Franc Podhraški, 9. Nevenka Posavec, 10. Magda Prah, 11. Ida Siter, 12. Zdenka Siter, 13. Branko Stojsavljevič, 14. Milena Štruklec, 15. Katica Verk, 16. Olga Zupanc. Naša temeljna organizacija Dekor velja v krajevni skupnosti za perspektivno, še zlasti za načrtovano razširitvijo svojih kapacitet in z zaposlitvijo novih delavcev. Vpliv naše temeljne organizacije na razvoj kraja pa je bilo čutiti predvsem v športu, delovnih prostovoljnih akcijah, organizaciji prireditev, turističnem videzu kraja in -zaradi samega razvoja tozda - tudi na področju splošnega družbenega standarda Kozjega z okolico. K vsem vidikom materialnega razvoja kraja pa moramo dati posebno mesto družbenopolitičnem življenju v njem. Razvoj Kozjega je, namreč, razvoj tozdov in razvoj tozdov je razvoj krajevnih skupnosti! Po tem načelu smo delegati iz tozda v organih krajevne skupnosti in delegacijah za organe družbenopolitične skupnosti. Zato ni nobeno presenečenje, če je v odboru, ki naj bi pomagal k razvoju Žage predstavnik Dekorja ali Metke. Enako stanovanjski problemi delavcev tozda Dekor niso ostali le problemi tega kolektiva, saj je bilo to vprašanje tudi na dnevnih redih organov krajevne skupnosti. Na skupščini krajevne skupnosti poskušamo in obravnavamo poročila o poslovanju in gospodarjenju naših organizacij združenega dela, o razvoju in delovnih enot ter delavcev v njih in na ta način, z izmenjavanjem določenih informacij o problemih in delovnih uspehih oblikujejo sprotno Med krajevno skupnostjo Kozje in tozdom Dekor Vzorno sodelovanje V družbenopolitičnem sistemu socialističnega samoupravljanja je posebej podčrtana vloga temeljne organizacije združenega dela v gospodarskem, družbenem In političnem življenju krajevne skupnosti. In ni treba posebej razglabljati o tej medsebojni povezanosti In soodvisnosti, saj lahko hitro ugotovimo v našem vsakdanu, kako je dogajanje v krajevni skupnosti življenja In delo občanov in da je tudi poslovanje temeljne organizacije v bistvu delo In življenje krajanov. Torej pomeni: delati In gospodariti v tozdu je ustvarjati vrednost, ki omogoča razvoj delavčevega tozda in mesta njegovega prebivanja - to je krajevne skupnosti in širše družbene skupnosti. sliko o razmerah v kraju. Delavci tozda so z drugimi delavci tvorci razvoja. Tako smo do sedaj imeli iz našega kolektiva že tri predsednike gradbenih odborov, ki so uspešno opravili nalogo. Med drugim smo pod njihovim vodstvom razsvetlili z elektriko dve naselji na Vetmiku, uredili trg s turističnimi znaki in z okusno izdelanimi oglasnimi panoji uvedli nov način obve- ščanja krajanov. V kraju, kot je Kozje, ki je na začetku hitrejšega razvoja, je pomembna vsaka pomoč; tudi takšna, kot je naša - da vplivno odločamo o tem razvoju, čeprav doslej gmotno še nismo v zadostni meri sodelovali pri uresničevanju programov krajevne skupnosti. Vemo, da tisti delež, ki ga izločimo iz čistega dohodka tozda za program kra- jevne skupnosti, pada na plodna tla. Na tla, ki jih orjemo vzajemno z vsemi krajani. S skromnimi sredstvi je bilo narejenega že precej. In, ko opazujemo, kaj vse smo že storili, lahko rečemo, da smo v krajevni samoupravi uspešni in da k temu po svojih močeh prispevajo tudi delavci tozda Dekor! JOŽE BOŽIČEK Programska in volilna konferenca mladih Steklarske šole Veliko naredili... Dvaindvajsetega oktobra smo imeli v Steklarski šoli programsko In volilno konferenco osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije (SZMS), na kateri smo ocenili delo mladih v preteklem šolskem letu, sprejeli delovni program za to šolsko leto In izvolili novo predsedstvo, v kateri je predsednica Marta Rep, podpredsednik je Darko Rupret, tajnica pa je Marija Hustlč. O delu osnovne organizacije ZSMS v šolskem letu 1980/81 je poročala sedanja predsednica predsedstva Marta Rep. Poudarila je, da smo se učenci v tem šolskem letu ustvarjalno vključevali v šolske in zunanjšolske dejavnosti. Izdali smo glasilo »Utrinki«, v katerega prispevamo v večini učenci svoje spise, pesmi itn. Na šoli so uspešno delovali nekateri krožki, kot so: fotografski, dramsko-literami, marksistični. Osnovna organizacija je pripravila 21. aprila letos predavanje za svoje mladinke in mladince, na katerem je narodni heroj Ivan Košir-Ris pripovedoval o narodnoosvobodilnem boju. Od 4. julija do 4. avgusta letos je občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah organizirala mladinsko delovno brigado, ki se je udeležila zvezne akcije v Vojvodini. V njej je naša šola sodelovala s precej učenci, ki smo dosegli zelo dobre rezultate, saj sta bila Josip Horvat in Ivan Horvat med najboljšimi brigadirji in za to prejela značko UDARNIK, mladinska delovna brigada XIV. divizije iz naše občine pa je prejela akcijski trak. Tudi na kulturnem področju smo bili precej delovni. Imeli smo proslave ob 8. marcu, ob dnevu OF, za 1. maj in ob dnevu republike, ob slovenskem kulturnem prazniku pa smo imeli proslavo s kvizom, za novo leto smo pripravili čajanko s plesom. Tudi v športu smo dosegli dobre rezultate! Sodelovali smo na občinskem tekmovanju v krosu, ki je bilo 17. oktobra letos v Podčetrtku, in zavzeli vsa prva mesta, razen starejših mladincev, ki so bili drugi. Na republiškem tekmovanju v Radovljici pa smo med 48 Q moštvi zavzeli solidno deveto mesto. Učenci naše šole smo sodelovali tudi na tekmovanju v streljanju z mladinci v Šentjurju 22. decembra lani in mladinke v Postojni 27. decembra lani in zasedli prvo mesto. Imeli pa smo tudi mnogo medrazrednih tekmovanj v košarki, nogometu, rokometu itn. Uspela je akcija NNNP 81, v kateri smo izvedli tekmovanje z zračno puško, reševanje ogroženih, izobraževanje o nudenju prve pomoči, razstavljanja in sestavljanje puške M 48 in orien-tiranje s kompasom. V akciji je sodelovala celotna osnovna organizacija, najštevilnejša je bila naša vrsta na DO-MIADI v Celju, kjer je zasedla prvo mesto, potem pa na republiškem tekmovanju zaradi nepopolnosti moštva dosegla le četrto mesto. V okvirih osnovne organizacije so delovale komisije in sicer: komisija za idejno-politično delo, komisija za informiranje, komisija za mladinske delovne akcije, komisija za šport, komisija za kulturo in komisija za SLO in družbeno samozaščito. V šolskem letu 1980/81 sta bila na šoli le dva člana zveze komunistov, 9. junija letos pa je bilo predlaganih za sprejem v ZK šest mladih. Osnovna organizacija je bila mnenja, da predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za sprejem, ker so aktivni na šoli in zunaj nje, ker imajo dober ali prav dober učni uspeh in ker so primernega ali vzornega vedenja. V osnovni organizaciji je bilo tudi resno vodeno blagajniško delo. Izdatki v letu 1980/81 so bili 5.275 dinarjev, na hranilni knjižici pa je ostalo še 1.754,95 dinarjev. Predsednica predsedstva osnovne organizacije je bila v šolskem letu 1980/81 Josipa Zlabravec, ki je bila izredno delavna na vseh področjih ter odlična učenka vsa tri leta. Za svojo prizadevnost je bila tudi nagrajena, saj ji je bila letos dodeljena štipendija Titovega sklada, tako da sedaj nadaljuje šolanje na Pedagoški akademiji v Mariboru. Na konferenci smo sprejeli tudi delovni program za to šolsko leto. Ugotovili smo, da smo nekatere naloge iz njega že uresničili. To velja, na primer, za pohod po poteh kozjanskega bataljona. V novembru načrtujemo predavanje za vse mladince »Marksizem in vprašanje naroda«, imeli pa bomo tudi proslavo ob dnevu republike. V decembru bomo nadaljevali predavanja »Marksizem in vprašanje naroda« ter pripravili proslavo ob dnevu JLA in čajanko s plesom ob novem letu. V februarju bomo imeli proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V marcu načrtujemo proslavo za 8. marec in predavanje »Nadaljnji razvoj samoupravljanja pri nas in naloge zveze komunistov«. V aprilu bomo pripravljali kulturni program pred pričetkom 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije in imeli proslavo ob dnevu OF in za 1. maj. Za maj planiramo kviz »TITO--REVOLUCIJA-MIR« in proslavo ob dnevu mladosti. V juniju bomo imeli predavanje »SLO in družbena samozaščita«. Novoizvoljena predsednica predsedstva osnovne organizacije ZSMS Steklarske šole Marta Rep je poudarila, da nas vse skupaj čaka odgovorna naloga, to je uresničevati zastavljeni delovni načrt. Cilj programske in vojilne konference ni formalni sprejem delovnega programa, temveč je njen cilj aktivno sodelovanje in uresničevanje sprejetih nalog... Upamo, da ne samo zastavljenih, ampak, da bomo naredili še kaj več!? Od nas, mladih, se upravičeno mnogo pričakuje. MARIJA HUSTIČ Poklicno usmerjanje in proizvodno delo Takšne primere posnemati Že sedmo leto ima poverjeništvo za poklicno usmerjanje na osnovni šoli Kozje tesne stike s proizvodnimi delovnimi organizacijami v kraju. Sodelovanje ima namen učence redno seznanjati s kadrovskimi potrebami, širiti obzorje poklicnih" možnosti, prikazovati proizvodno delo in predvsem redno organizirati proizvodno delo učencev vsaj trikrat na leto v vsaki krajevni proizvodni delovni organizaciji. Predstavniki delovnih organizacij prihajajo v šolo na vabilo poverjeništva za poklicno usmerjanje, kjer pripovedujejo o svoji delovni organizaciji in o poklicih, ki jih zaposlujejo. Z razstavami svojih izdelkov v šolskih prostorih uspešno približujejo svojo delovno organizacijo učencem in prikazujejo dobre in težke strani dela v njej. Najuspešnejši so. neposredni stiki učencev z delovno organizacijo tedaj, ko organiziramo proizvodno delo. Takrat so učenci na delu ves »šiht«, to je od 6. do 14. ure in na kraju samem spoznavajo delovno oziroma proizvodno klimo, samoupravljanje in medsebojne odnose. Posebej pa je važno, da učenci začnejo ceniti delo. V soboto, 14. novembra, smo spet pripravili proizvodno delo v brusilnici kristalnega stekla Dekor v Kozjem, medtem ko smo tako delo organizirali že prej v konfekciji posteljnega perila Metka. Poverjeništvo in predstavniki delovne organizacije se dogovorimo o dnevu in delih ter nalogah, ki naj bi jih učenci opravljali. Proizvodno delo v Kadrovske zanimivosti celoti temelji na samoupravnem sporazumu, ki smo ga sklenili že pred dvema letoma. Učenci in poverjenica za poklicno usmerjanje se pri proizvodnem delu zelo dobro počutimo in pravo veselje zavlada med učenci, ko se približuje dan, določen za to. Tudi v delovni organizaciji so nas veseli in nam nudijo vsestransko pomoč ter ustrezne delovne inštruktorje. Delavci so izredno skrbni in z veseljem sodelujejo z nami. Posebej pa skrbi za nas vodstvo tozda, ki ves čas skrbno izbira dela in naloge, primerne za učence - ki so delovno nenevarne, ki niso v osrednjem proizvodnem toku in za katere je treba poleg fizičnega dela uporabljati še miselne procese. Poleg splošnega poklicno-usmerje-valnega značaja ima proizvodno delo tudi velik kadrovski pomen. Odkar je uvedeno, se vse več učencev odloča za poklice v domačih tozdih. Vse več je učencev, ki so zaposleni v brusilnici Dekor, in vse več jih je, ki se odločajo za šolanje v centu za usmerjeno izobra- ževanje za steklarstvo v Rogaški Slatini. Za organiziranje proizvodnega dela pa je, seveda, potrebna v začetku velika mera potrpežljivosti in razumevanja. Ko pa se uteče, je nepogrešljiva oblika uspešnega usmerjanja učencev v poklice. Vodstvo in delavci tozda Dekor imajo veliko mero razumevanja in pravilnega odnosa do sistema kadrovanja in vedo. da je uspešno zaposlovanje edino v tesnem sodelovanju z izobraževanje. Zares jih je treba pohvaliti za visoko zavest in za pridne roke. Oboji se trudimo, da bi bili naši stiki vse tesnejši in zato tudi vložen trud ni zaman. Vsem delovnim ljudem delovne organizacije steklarna »Boris Kidrič« iskreno čestitamo za praznik republike in jim želimo mnogo delovnih uspehov! VIDA BIZJAK, poverjenica za poklicno usmerjanje na osnovni šoli Kozje PRIPIS UREDNIŠTVA: Naslov prispevka smo dopolnili, ker je v njem zapisana misel zares upravičena. Pohvaliti je treba take vrsto dejavnost in zavzetost osnovne šole Kozje! Zadovoljni bi lahko bili, če bi takšnim pobudam sledile tudi druge osnovne šole! V oktobru 1.348 delavcev Zadnji dan oktobra letos je bilo zaposlenih v steklarni »Boris Kidrič« 1.348 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 420, v tozdu Dodelava 161, v tozdu Kristal 361, v tozdu Dekor Kozje 126, v tozdu Servisne dejavnosti 74, v tozdu Delavska restavracija 20, v tozdu Naše staklo Beograd 11 in v delovni skupnosti skupnih služb 175 delavcev. Prišli V oktobru so prišli: v tozd Osnovna izdelava za odnašalce: Jenez Ducma-na. Andrej Gotlin. Stanko Kidrič, Dra-ženko Petrak, Štefan Potočnik, Vlado Vincelj in Vladimir Vrbovški; za kro-gličarja Božo Cucin in Branko Zagor-ščak; za kemičnega tehnika - pripravnika Darko Krofi; v tozd Kristal za steklobrusilce: Dušanka Brosič, Srečko Krušič, Ljubica Poreski, Zdravko Prgin in Igot Štraus; za označevalke: Vlasta Drofenik, Nežika Jerebic in Martina Kamenšek; za brisalke: Biserka Cerovski, Sila Ivič in Milena Kučiš; za čistilko Mira Kranjčič in za transportnega delavca v kemični polirnici Ervin Plemenitaš; v tozd Servisne de- javnosti za ključavničarja I Avgust Lipnik in v delovno skupnost skupnih služb za obračunovalca osebnih dohodkov III Ivan Kovačič ter za pripravnika v tehničnem sektorju Franc Berk. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v našem kolektivu! Odšli V oktobru so odšli: iz tozda Osnovna izdelava odnašalci: Josip Kranjec in Milan Leskovar zaradi odpovedi ter Martin Beg, Janez Drofenik in Ivan Kamenšek zaradi izključitve; pomočnik Konrad Špoljar zaradi invalidske Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi mojega dragega moža Vlada Strašeka se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraze sožalja in pomoč, ki ste mi jo nudili v mojih najtežjih trenutkih prerane moževe smrti. Posebej se zahvaljujem Vladovim nekdanjim sodelavcem za častno slovo, pevcem za žalo-stinke, govorniku za nagovor ob grobu in vsem drugim, ki ste pokojnika tako številno pospremili na njegovi zadnji poti! Žena Erika in vse sorodstvo upokojitve in izpraznjevalec stekla Franc Bek, ki je umrl; iz tozda Dodelava brusilci I v grobi brusilnici: Anton Berk, Irena Berk, Franc Grofelnik in Ivanka Petek zaradi redne upokojitve; brisalki stekla Marija Halužan zaradi odpovedi in Nežika Jerebica zaradi premestitve v tozd Kristal; skupinovo-dja kartonaže Karl Koražija zaradi invalidske upokojitve; Brusilec III v grobi brusilnici Slavko Kidrič zaradi izključitve in skupinovodja v grobi brusilnici Slavko Čoh zaradi redne upokojitve; iz tozda Kristal umivalka stekla Marija Drovenik zaradi odpovedi, steklobrusilec I Ivica Kučiš zaradi odhoda v JLA in pomočnik I Vinko Kramar zaradi redne upokojitve; iz tozda Dekor Kozje steklobrusilec II d. k. Karl Kunšek in steklobrusilec III d. k. Danijel Zakošek zaradi odhoda v JLA; iz tozda Servisne dejavnosti ma zuter Janez Pelko zaradi odpovedi in pripravnik Bogdan Lepan zaradi odhoda v JLA; iz delovne skupnosti skupnih služb čuvaj Mirko Gaberšek zaradi redne upokojitve. Rodili so se Rodili so se: Borut Cerovski - sin Draga, Andrej Koželj - sin Silve, Nataša Kušar - hči Marije in Mirjana Lo-vrenčka - hči Jožeta. Vsem novorojenčkom želimo mnogo sreče v življenju, staršem pa iskreno čestitamo! Poročile so se Poročile so se: Marija Berič - poročena Gajšek, Olga Ogrizek - poročena Majer in Vida Uduč - poročena Klavžar. Vsem novoporočenkam iskreno čestitamo in želimo na novi življenjski poti mnogo sreče! ZDENKA SITER Upokojeni sodelavci Mirko Gaberšek Mirko Gaberšek, ki se je upokojil zaradi invalidnosti III. stopnje kot čuvaj v steklarni, se je rodil 16. julija 1924. Že pred drugo svetovno vojno je moral s trebuhom za kruhom. Najprej je delal v Slavoniji, med vojno pa je delal v Avstriji. Leta 1948 je prišel med nas, v steklarno in to za kurjača plinskega generatorja. Pozneje je postal brusilec v grobi brusilnici in delal tam polnih 22 let. Ker je zbolel, je to delo moral opustiti in kot invalid potem zadnjih osem let, do upokojitve, opravljal zahtevno čuvajsko službo. Z ženo si je Mirko v Rjavici obnovil dom, tako da bo sedaj na prijetni domačiji užival sadove svojega dela. In, želimo mu predvsem zdravja, pa tudi, da se uresničijo vse njegove druge skromne želje! Seveda pa pričakujemo, da se bo Mirko še večkrat oglasil pri vratarjih in čuvajih, saj vodi njegova pot domov mimo steklarne! SODELAVCI Vinko Kramar V oktobru letos se je upokojil naš dolgoletni sodelavec Vinko Kramar, ki je zadnjih štirinajst let delal v desen brusilnici. Vinko se je rodil leta 1929 v Pršlinu, kjer je tudi dokončal osnovno šolo. V spomin Franc Bek Ni dolgo tega, bilo je 22. oktobra letos, ko nas je globoko presunila žalostna novica, da je znenada umrl naš dolgoletni sodelavec Franc Bek. Sploh nismo mogli verjeti, da smo za vselej izgubili še enega sodelavca! Pokojni Franc se je rodil 27. novembra 1922 v Sodnjem Se-čovem. V steklarni se je zaposlil 5. decembra 1949. Mnogo let je izlagal steklo v tozdu Osnovna izdelava, kar je dokaj zahtevno in pedantno delo. Pokojni sodelavec ga je vseskozi opravljal z veseljem in z izrednim občutkom. Franc Bek je umrl komaj 59 let star, torej tik pred upokojitvijo, ki se je je že zelo veselil, a je - žal - ni dočakal. Bil je res vesten in dober delavec, zelo priljubljen med steklarji. Njegovo delovno mesto bomo sicer izpopolnili, saj mora njegovo delo nekdo opravljati, toda Franc nam bo ostal za vzor, ki se ga bomo še dolgo spominjali... FRANCI ŽUPANČIČ Leta 1947 se je zaposlil v naši steklarni in sicer v desen brusilnici ter delal tam do svojega odhoda na služenje kadrovskega roka v JLA. Po vrnitvi iz vojske je prišel v steklarno in delal petnajst let v grobi brusilnici. Na Rodnah si je Vinko Kramar z ženo, ki je zaposlena v podjetju KORS, ustvaril prijeten dom. V pokoju želimo svojemu nekdanjemu sodelavcu obilo sreče in zadovoljstva. Upamo pa, da nas bo prišel večkrat obiskat! SODELAVCI Albin Jagodič Poslavljamo se od Albina Jagodiča. Razigrana vihravost, hudomušnost mu še vedno sijeta iz oči, ko ga za trenutek ustavim. »Eni vzamejo življenje resno, drugi pa ga«, kot pravi naš Albin »lahko tudi veselo preživijo!« Svojstvena modrost - življenje veselo preživeti, izšolati tri otroke, si po potresu postaviti nov dom ter še v štalci za nekaj svinj in kravico skrbeti -dajejo vsemu Albinovemu motu tudi izredno delaven značaj. Pravi Albin, da mu je zdaj najlepše. Od rojstva, bilo je to 10. aprila 1926 v Platu, in otroštva do obdobja osvoboditve se nič kaj rad ne spominja... Samo trpljenje! V steklarni »Boris Ki- Mirko Gaberšček, naš nekdanji čuvaj, pravi, da se bo še, čeprav se je upokojil, oglašal v steklarni pri vratarjih in čuvajih! drič« je opravil izpit za brusilca v grobi brusilnici. Že leta 1964 ga srečamo v Steklarski šoli, ki ji je bil zvest do 3. oktobra letos. Albin je bil specialist, kakor se je rad sam pohvalil, za kristalne eksponate. »Pod zunanjim veselim videzom čutim žalost, saj po triinštiridesetih letih delovne dobe z beneficiranim dodatkom seveda nikomur ni vseeno, ko se ločuje od svojega delovnega mesta in od sodelavcev... Če me boste povabili na sindikalni izlet, pridem!« še pristavil. Bili smo mu ob strani in še mu bomo, kakor velja to za vse naše sodelavce v pokoju! Vedno bolj se zavedamo, da predstavlja del življenja delovne organizacije tudi človeška toplina do bližnjega. REMI KOČICA Invalidsko upokojeni Božo Cerovski V oktobru letos se je upokojil naš dolgoletni sodelavec Božo Cerovski iz oddelka peč v tozdu Osnovna izdelava. Božo se je rodil 2. januarja 1933 v Prišlinu. Tam je končal osnovno šolo. In še vedno živi v tem kraju. ■ Leta 1950 se je Božo Cerovski zaposlil v steklarni pri peči kot odnašalec Novo geslo Albina Jagodiče: svež zrak in sonce... Želimo mu obojega kar največ! stekla. Ker je kazal veliko veselje za ta poklic, je že čez pol leta postal krogli-čar. To delo je potem opravljal vse do leta 1958, nakar je postal nabiralec dna. Od takrat naprej je bil vseskozi pomočnik. Že leta 1965 pa je Božo začel bolehati, a kljub večkratnemu zdravljenju ni vzdržal do konca svoje delovne dobe. Moral se je invalidsko upokojiti. Med svojim službovanjem si je naš sodelavec Božo v Prišlinu skupaj z ženo, ki tudi dela v steklarni, zgradil svoj dom. In z veseljem je povedal, da njune tri hčerke tudi delajo v steklarni. Za Božota moramo zapisati, da je bil dober delavec, priljubljen med sodelavci. vesten pri delu. Zato mu sodelavci želimo, da bi še mnoga leta užival pokojnino v krogu svojih najdražjih. Veseli pa bomo tudi, če se bo tu in tam vračal med nas. SODELAVCI Karl Koražija Dvajsetega oktobra letos se je invalidsko upokojil Karl Koražija iz karto-nažne delavnice. Karl Koražija se je rodil 26. novembra 1926 v Sečovem. V steklarno je prišel leta 1941 in po krajši prekinitvi leta 1945 nadaljeval delo v njej. Sprva je delal kot odnašalec-stiskalec in že kmalu napredoval za krogličarja ter Vinko Kramar iz desen brusilnice se je redno upokojil. Obljubil pa je, da nas tu in tam še obišče... potem postopoma za nabiralca dna, dokler ni postal pomočnik. Leta 1964 pa je zbolel in bil operiran. Steklarsko delo je opravljal še do leta 1969, ko se je moral zaradi bolezni prekvalificirati in kot invalid tretje kategorije prevzel delo v kartonažni delavnici. »Najhujše,« pravi Karl, »mi je bilo, ko sem moral prenehati z delom pri peči!« Letos januarja je naš nekdanji sodelavec spet zbolel. Tako, da se ni mogel več vrniti na delovno mesto, saj je bil 7. septembra priznan za invalida prve kategorije. Karlu želimo predvsem zdravja in da bi še dolga leta užival sadove svojega dela v krogu svoje družine! N. Z. /z tozda Osnovna izdelava je odšel zaradi invalidske upokojitve Božo Cerovski... Naj uživa zaslužen oddih! Tudi Karel Koražija iz kartonažne delavnice se je upokojil. Želimo mu zdravja in zadovoljnega počitka! Konrad Špoljar Dvajsetega oktobra letos se je invalidsko upokojil naš dolgoletni sodelavec Konrad Špoljar iz oddelka peč v tozdu Osnovna izdelava. Sodelavec Konrad se je rodil 25. decembra 1937 v vasi Zalug. Po prihodu z odsluženja vojaškega roka leta 1959 ga je pot zanesla v steklarno. Njegova prva zaposlitev je bila pri peči kot odnašalec stekla. Takratni izredno težki delovni pogoji pri pečeh, saj so delali po več ur na dan, kot se dela sedaj, ter tudi ob nedeljah tu in tam, so Konrada spodbudili, da je postal kmalu krogličar, saj se je s tem njegov socialni položaj izboljšal. Kmalu za tem se je poročil in si ustvaril družino ter dom. Čeprav je Konrad živel v tistih razmerah solidno, se nikdar ni mogel spoprijazniti z mislijo, da ne bi postal pomočnik steklopihalca. In tudi ta želja se mu je izpolnila. To delo je opravljal do 18. maja 1981, ko je doživel nesrečo, zaradi katere je bil najprej priklenjen pa posteljo, nakar se je moral upokojiti... Je pa, sedaj, Konrad že boljše volje, saj se njegovo zdravje izboljšuje. Sodelavci mu želimo še veliko let mirnega in udobnega življenja v njegovi družini! FRANC ZUPANIČ Konradu Špoljarju, pomočniku steklopihal-cu, želijo sodelavci v invalidskem pokoju mimo in udobno življenje Vinko Tkalec Na to, da Vinka Tkalca ni več med nami, sodelavci Steklarske šole, me je opozoril mladenič za tračnim strojem ... In tako se je potrdila večkratna misel, da so med nami sodelavci, ki skoraj neopazno opravljajo svoje delo, ki so nekako nezahtevni in ki tudi ob upokojitvi čisto potihoma odidejo! Vinko se je rodil 7. avgusta 1923 v Grletincu in že s trinajstimi leti je pričel delati v opekarni Vinkovec. Težko delo ga je spremljalo do kvalifikacije v gradbenem podjetju v Rogaški Slatini. A tudi zidarjenje ni lahko delo, zato je po bolezni v družini izbral ustreznejši delovni čas v Steklarski šoli leta 1964 ter pričel z grobim brušenjem. Zaradi težke mladosti je bolezen kmalu pustila na našem Vinku nepopravljive posledice. »Revma me najbolj daje...!« se opravičuje. In na vprašanje, kaj pa zdaj, pravi: »Na majhni domačiji so tudi načrti skromni; preživeti in sina spraviti h kruhu!« V stisku njegove grobe dlani občutim Vinkovo voljo do življenja, ki še upa na izboljšanje v novem obdobju -v pokoju. Želimo mu vso srečo pri uresničevanju načrtov, predvsem pa mu želimo zdravja! REMI KOČICA Še pred velikimi spremembami v življenju! Naš sodelavec Vinko Tkalec iz Steklarske šole se je invalidsko upokojil. DOMAČI HUMOR Pobotajta se že vendar! Srečanje s športniki kluba Nikola Tesla iz ZR Nemčije Komisija za športno rekreacijo v steklarni je na pobudo naših delavcev v tujini, organiziranih v klubu Nikola Tesla v ZR Nemčiji, že tretjič organizirala športno srečanje v kegljanju za ženske in moške in v velikem nogometu. Sprejem naših delavcev, ki delajo na začasnem delu v tujini, je bil izredno dobro pripravljen in organiziran; pokroviteljica srečanja je bila steklarna. V kegljanju so naše steklarke premagale kegljavke kluba Nikola Tesla s 386:280 podrtimi keglji, naši steklarji so premagali kegljavce tega kluba s 460:290 podrtimi keglji, v nogometu pa so naši steklarji izgubili kar z 1:4. Po končanem športno-rekreacij-skem srečanju je prejel za trikratno zmago steklarne v skupni uvrstitvi tovariš Trunkelj prehodni pokal. Zimska športna rekreacija Tudi tečaj za neplavalce Brez dvoma smo dandanašnji bolj kot kdajkoli prej priče hitrejšemu prodoru spoznanja, da morajo razne oblike telesnokulturne dejavnosti in še zlasti športna rekreacija postati sestavine življenja vsakega delovnega človeka. To je pomembno ne samo zaradi korekcijskih ali popravljalnih lastnosti človekovega telesnokulturnega udejstvovanja v sodobni civilizaciji. Ta hkrati preti in obljublja; preti sicer s človekovim pomehkuženjem in z njegovo telesno ter zdravstveno neodpornostjo, hkrati pa obljublja večjo človekovo delovno in psihično sposobnost, ustvarjalnost ter obrambno sposobnost. Zaradi takšnih vrednosti telesne kulture in zaradi vse bolj vidnega njenega družbenega vrednotenja se vse več ljudi - tudi delovnih - vključuje v različne oblike športne rekreacije. Kdor svoj prosti čas bogati tudi z športi in z raznimi športnimi igrami, se vrača z oddiha zdrav, se dobro počuti, se veseli življenja. V steklarni vas komisija za športno rekreacijo vseskozi vabi in spodbuja k vključevanju v športno rekreacijsko dejavnost. Z množičnim sodelovanjem delavcev v njej bi radi omogočili in zagotovili vsakomur kar najboljše telesno in duševno počutje. Za letošnje zimsko obdobje načrtuje komisija tele zimske športne dejavnosti: • v ponedeljkih od 18. do 20. ure šah v steklarni, • v torkih od 18. do 20. ure kegljanje, • v četrtkih od 19. do 21. ure telovadnica v Rogatcu. V zimskih mesecih komisija pripravlja tudi tečaj za neplavalce, ki naj bi bil brezplačen. Zato vabimo vse, ki bi se radi naučili plavanja, da izpolnite objavljeno priglasnico, jo izrežete in oddaste svojemu delovodji, ta pa jo bo izročil avtorju tega poziva - Stipu Pe-siču! ■>§~ Priglasnica za plavalni tečaj Podpisana(i). se prijavljam za predvideni tečaj, namenjen neplavalcem. Rojen(a) sem leta:------------------------------------ Predlagam, naj bi bil plavalni tečaj: - ob nedeljah zjutraj:_:________ - ob nedelovnih sobotah:. - ob delavnikih________ (Za izbranim časom pripišite »ZA«!) (Podpis) Argusov sprehod... Se naprej stabilizacijsko! Poleg tega, da uspešno izvažamo, se v steklarni tudi na drugih področjih uspešno vključujemo v >•stabilizacijska prizadevanja«... To velja predvsem za kmetijsko, saj - če bi sodili po nujnih izostankih naših delavcev z dela zaradi ■>telitev« krav - smo tudi pomemben kmetijski proizvajalec. To se pozna tudi po izostankih z dela v spomladanskem in jesenskem času! A kaj za to, saj je tudi kmetijstvo silno pomembna dejavnost, ali ne!? Sedaj bi se morali potruditi samo še na energetskem lodročju, pla bomo pod eno streho združevali vse pomembne družbene in gospodarske razvojne usmeritve! Da to ni utopija, pričajo zapuščeni rudniki, ki jih je tod naokrog kar precej; tudi v nelosredni bližini steklarne... Že to spoznanje namreč, povzro- ča, da nam je nekoliko topleje pri srcih. Kako nam bo pozimi, pa nekateri - in teh ni malo - še ne vedo. Kakor v steklarni moramo tudi vsak zase v vsakdanjem življenju pogosteje tuhtati, kako pametno obrniti ta naš dinar... Tako so nekateri že ugotovili, odkar je pivo dražje, da lahko za enak denar popijejo precej večjo količino špricerjev. Škoda je le, da še ne vemo za učinke takšne zamenjave. Pa ne za vse! Srečneži so ki tisti, so že tik pred zdajci »spravili pod streho« praznovanje življenjskih jubilejev, saj smo na tem področju zavzeli «tršo linijo«. Baje nekatere po takšnih praznovanjih popade gromozanski smeh... Padlo je tudi vprašanje, če morda vem, kakšen delovni čas velja za nekatere delavce v komerciali. Po pravici povedano, ne vem! Morda premakljiv ali pa kakšen drugačen, saj jih je često mogoče srečati po različnih opravkih, med katerimi je »šoping« na prvem mestu. Delavci, ki potrebujejo podpis na materialnih čekih za prevzem varstvu pri delu namenjenega materiala, še kar naprej trkajo po vseh mogočih vratih na naših »dilah«, ko iščejo tovarišico, pooblaščeno za podpisovanje teh listin in za razdeljevanje mesečnih vozovnic. A je že tako, da hkrati na več mestih eni osebi ni mogoče biti! Stabilizacijsko pa so bili obiskani tudi zbori delovnih ljudi. Predvsem tiste delavce, iz popoldanskih izmen, bi lahko prešteli na prste ene roke! Pa kaj, ko gospodarimo tako dobro, da o tem ne velja izgubljati časa.! Vaš Argus Letos iz steklarne le trije... Srečanje invalidov na Boču Jutranje sonce je obsijalo hrib, na katerem se pönosno košati stolp. Razpodilo je gosto meglo in oblake, da nas je pozdravil čudovit oktobrski dan. Kakor nalašč za sprehod v naravo! Tega oktobrskega jutra smo se zbrali na Boču invalidi celjske regije. Srečanje je bilo namenjeno vsem invalidom, ki so se želeli razvedriti ob šaljivih igrah ter obenem uživati v lepem gorskem svetu. Zbrali smo se invalidi iz občin: Šmarje pri Jelšah, vključno z aktivi invalidov iz Steklarne in Zdravilišča, Laško, Šentjur pri Celju, in Slovenske Konjice ter predstavniki planinskega društva, društva upokojencev, Tone Vidmar-Luka in predsednik Zveze društev invalidov iz Ljubljane. Prvi del tekmovanja je predstavljala 12 kilometrov dolga planinska transverzala. Vrli invalidi - planinci so jo »prepešačili« ter obenem uživali vso lepoto gorskega sveta. Na vmesnih postajah je vsak udeleženec prejel žig za že opravljeno pot, kajti število žigov se je točkovalo in štelo za tekmovanje v kombinaciji. Nekatere je pot pošteno izčrpala , da so si v planinskem domu komaj opomogli. Kljub temu pa je vsakomur uspelo, da je potem sodeloval še v drugih šaljivih igrah - v zanimivi košarki, potisku krogle in pikadu. Vsaka tekmovalna disciplina je bila posebej toč-kovana, čeprav brez sodniškega strogega sojenja, pač pa z veliko mero razvedrila in smeha. In, le kdo bi mogel ostati resen, če se neznansko mučiš, da bi kroglo čim hitreje skotalil do cilja, pa pri tem rok sploh ne smeš uporabljati!? In, ko si bil že povsem prepričan, da bo žoga pristala v košu, je skočila mimo... Sodelovanje invalidov v posameznih tekmovalnih disciplinah je bilo zares pohvalno, čeprav se pohoda po transverzali niso mogli udeležiti vsi. To je, pač, popolnoma razumljivo... Občudovali in veseli pa smo bili vseh tistih invalidov, ki so sodelovali v igrah, četudi še nikdar niso igrali košarke ali se trudili s kroglo. Najboljši so, seveda, prejeli pokale in priznanja. Invalidi iz aktiva steklarne so dosegli kar lepe uspehe, če upoštevamo, da so se iger udeležili le trije. Morda se ostalim udeležencem srečanja igre niso zdele dovolj zanimive...? Iz aktiva steklarne »Boris Kidrič« sta bila najuspešnejša Anton Drofenik, ki je zmagal v disciplini KROGLA V CILJ ter prejel za to priznanje in prvo nagrado v občinskem in medobčinskem merilu, in Franc Žarek, ki je zmagal v disciplini PIKADO in prejel priznanje ter nagrado v enakem merilu. Posebno priznanje za dolgoletno aktivno delo v društvu invalidov pa je prejel Ivan Šverko. Po »uradnem« delu srečanja je poskrbel za dodatno razvedrilo še ansambel. Škoda je le, da smo se morali kmalu posloviti; že v mraku in Boč zapustiti, ko je bilo vzdušje najlepše. V dolino smo se, namreč, vračali po sicer dobro prevozni cesti ki pa jo je nekajdnevno deževje precej poškodovalo. Morda se prav zaradi prevoza ni srečanja udeležilo več naših članov. Društvo je sicer organiziralo prevoz s kombiji, vendar le od Podplata do planinskega doma in nazaj. Računali so, da so do Podplata dobre avtobusne zveze. Pokazalo pa se je, da je to za naše invalide - žal - premalo, sicer bi se srečanja udeležilo večje število invali dov tako zdraviliškega kot steklarskega kolektiva. Morda pa je bil eden med vzroki tudi to, da je bila tista sobota delovna? Ali pa je invalide tisti dan doma čakalo še najnujnejše delo? Naj bo tako ali drugače! Tisti, ki smo se srečanja udeležili, smo preživeli dan, ki nam bo še dolgo ostal v prijet nem spominu. Tiste, ki so letos ostali doma, pa vabimo na srečanje prihodnje leto! JOŽICA KOREZ DUŠIK OKOV,OPAŽ ITALIJ. SLIKAR LEONARDO DA ... KONEC (NEMŠKO) ONDUKAJ (PRISL.) PARA NAPREJ (FRAN- COSKO) FRANCOSKI PISATELJ ZGODOVINSKO k'ES TO UM, PAMET POLMER, RADIJ RIMSKA ENKA SPAI NICA NA LADJI GLOBO- ČINA MESTO NA JAPONSKEM OTOKU HOKKAIDO GRUPA (brez *u* ) AFRIŠKA ANTILOPA BOŽIDAR MARKOVIČ AVTOMOBIL SKA OZNAKA ZA ŠPA NI JO EAST, VZHOD SLOVES, NOVICA SVETOVNO PRVENSTVO OPRAŠEVA- LEC RASTLIN GOREČNEŽ, PRENAPE- TEŽ NORTH, SEVER IVAN PRIJATELJ PERUJSKI GRM , ZNOJ BREZBOŽ- NOST ABELOV MORILEC LJUDSKA REPUBLIKA POLJE- DELEC BEBLER ALEŠ BOR BARIJ TOVARNA P.STROJEV SARAJEVO VRSTA SMREKE PLAVALNA DISCIPL. DEBELA ODEJA REČNA VOZILA KOM.PART. ITALIJE VEČJI KOLIČEK ŽELJA ANTON KUHELJ. IGRALEC RANE R OZNAKA ZA ITALIJO PLADENJ ŠTRAJK, UPOR KURIR, GLASNIK OBDELAN KOS LESA TAKŠEN TONA AVTOMOBIL SKA OZNA- RANJENA KA FRANCI OSEBA JE JENKO ŠIMOM IGRALNA KARTA AMER.M. IME KORALNI OTOK MEDMET JEDILNA ZELENJ. HRVAŠKA POKRAJINA LIRA ČLOVEŠKA NASELBINA Za razvedrilo Nagradna križanka št. 89. Med reševalce nagradne križanke št. 89 bomo z žrebom razdelili 370 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 150 dinarjev, drugo nagrado 120 dinarjev in tretjo nagrado 100 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno.Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ST. 89«! Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za naš časopis najpozneje do 15. decembra 1981. Za nagradno križanko št. 88 je žreb namenil prvo nagrado 150 dinarjev Miru Stihu, drugo nagrado 120 dinarjev Ljubi Tišma in tretjo nagrado 100 dinarjev Vidi Juhart. Nagrajencem iskreno čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 88 - vodoravno r sonožni skok, BEP, triada, lues, Rn N, rekreacija, Sn, AK, alkaloid, raj, AP, t, ondi, eben, rigec, as, čokoladar, HC, I, Ačimovič, povod, NU, ep, Lim, reve, J, in tračen, ten, enojen, edinost. UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1700 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.