Več nacijjnalne vzgoje v naše šole! (Odredba ministrstva prosvete kraljevj- ne SHS. oddeljenje za osnovni pouk, z dne 18. aprila t. 1. št. 16.414.) Opazil sem, da se v mnogih šolah, bc-djsi v osnov _ih, strokovnih ali tudi v srcdnjih premalo ozira na vzgojo naše mladine v nadjonalnem smislu. Mnogo je šol, kjer se ne podavajo naši mladini niti najvažnejše stvari iz zemljepisja in zgodovine širše naše domovine — Jugoskvije, tako da deca, ko dovrši svojo šolsko obveznost ob koncu niti ne ve najvažnej^eea o naši državi oziroma doniovini. Ce se bo ta pouk v bodoče tako zčinemarjal. bomo naše uj^dinjenje s tem oslabili ter ne bomo dosegli cilja, za katcrim strcinimo. Skrbeti in dclati moranio na to, da se naša vsa tri plemena, ki so bila dosed .j, sicer nc. po svoji lastui krivdi, razdvojena. nacijonalno zbližajo in spoznajo. Bila so do sedaj med seboj s'<"oro ncpoznana in to le vsled vplivov raznih tujih držav. To bi bilo danes p<,polnorna nasprotno z našimi harodnimi in državnimi intcresi. S takini postopanjem odpiramo le vrata našim narodnim nasprotnikoin, ki nani ovirajo pravilni in hitri razvoi naše mlade države in njen,ga konsolidiranja. Moja in vseh ostalih prosvctnlli delavcev, kakor tudi vseh zavednih državljanov dclžnost J3, da delamo z vscmi silanii in sredstvi na to. da se tako nepovoljno stanje našega nacijonalnega dela popravi. Zato odrejujem, da uk^enete najenergičnejše ko~ake za to, da se v vseh osnovnih, strokovn.h in srednjih šolah prirejajo po celi naši kraIjevini predavanja iz zemljepis.a in zgodovine naše Jugcslavija, upošt:vajoč pri tcm glavno za spoznavanjs naša domo\ine in glavne motncnte naše narodne pictcklosti, po katjrih sroo dospdi do d_našnjega stanja. Mladini jj treba prcuvsem obraziožiti kako S2 J2 naš skupni ncrod že nrcd 1300 l.-ti nasill na da.iašnj:m ozenrlju od Karnatov in Balkana do AI3, Jadranskega in Bebga morja. Poveda.i ji je treba. da so naš narod ločile gcre in rekc, da se je vsled tega grupiral v posamezne skupine in se s tem pcliiično in gcswdarsko oslabil, Opozariati je treba našo mladino tudi na ž^ljs in hote- Knje našili narodnih nasprotnikov, ki so ( hotcli, da bi S2 naš narod družil v posa\ mvz^Pi državna. o.Atčna in kulturna [ srcdišča, kakcr Banat, Hrvatsko, Pcsav\ je, Drln?acijo itd. Takc načrte in idcje moramo kratkomalo uničiti in zadušiti, ker ne sm.ino pustit!, di bi nas na ta način tuia. mogoče bnlja organizirana država cslabila A preko vseh težkoč je ostal naš narod v celoti vedno čvrst in zaveden ter /.vsst svoji domovini in svobodi v zauranju v sainega sebe in v veri na svoio končno zmago. Ta narod je šs vedno p >nosen na svojo slavno preteklost in se radi tega nikdar ne udaja pritiskom narodnega nasprotnika. Posledica temu je, da se naš narod še vedno rad spominja na 0113 boj3 in npore, s kateriini so se proslavljali hajduki. uskoki, graničarji. šajkaši in drusi, ki so se bojcvali ali sanii zase. ali so pa tuii drugim pornagali. Naposled jc treba tudi obrazložiti, kako se J3 zgodil iz.vanredni slujaj ko s;> Hahija. to so bili turški poglava1"]'!. pcstavljeni proti narodovi vclji. pritisk A\ na oni del naroda v Š.imad:ji, ki s. je uivrl in boril za osvobojenje 'n ujedinjenje celega našega naroda. Iz te borbe je izšlo. mnogo velikih junakov in rodoljubov, med katerimi se je posebno odlikoval kot vodja in vrhovni poveljnik Kara Gjcrgje Petrovič, katerega jc narod že takrat izbral za svojega voditslja Po dolgotrajnih in napornih bojih z mnogo močnejšim sovražnikcm se je konečno ustanovila, sicer z velikim pcmanjkaujem in mnogimi zaprekami, mala, a odvisna kncževina Srblia.Mii.la, revna in od sultana odvisna kneževina Srbija pa jc kljub temu kmalu rešila naivažnejša vprašanja kulturnega go^podarskega, socijalnega in vojaškega zn.ičaj-i. Na ta način ie nj^n ughd rastslj vcdno više in više, celo preko meje. P<H čela je nato ustvarjati tudi vezi z bratf zir-iaj Srbije. tako. da so se oni elementi..  ki so se pred več stcletji odcep:li, J3li z°" Det probujati in obračati oči k Srbiji. A Srbja. dasi ?e mala in ..abotna, Je kliub temu ponudila hratsko pomoč, mo* ralno in materijelno vscm bratom oreKy meie. Potrleimo le! Kničaninovi in JelaO* ^i nolki so sc skunno borili proti inact" žarskemu nasllju. Srbija in Črna go^a Sj» nomagali tudi bokelškenm unoru, šli SJ^ tii 1i v jako nevaren boj s Turkl, da " Doinasrali bratom v Hercegovini. .^s' ten velikih i'sdp!iov postan-. Srbija nt't zavisna kraljcvina in pridobi s tem w vcčji ugled in vpliv pri sosednjih nci svobojcnih bratih. Leta 1912.—1913 jc osvobodila Sri..ia v vojni s Turki južni del našega naroda in tako poveoaia svojo državo. Avstro-Oi;rska, ki jc delala cela stoletji proti našcinu osvobojcnju in ujedinjcnju. iii čutila. kako postaja kraljevina Srbija po balkanski vojni dan za dnem niočnejši juRoslovanski pijcmont in središčc vseh prcsvetnih in rodoljubnih Srbov, Hrva(ov in Slovencev. Poskušala in delala je z vsetni mogočimi silami in sredstvi, da bi ustavila razvoj našc narodne zavednosti. Vse ji je bilo sumljivo. kar jc iitielo narpdno lice !n kar je spominjalo na narodni pokrct v kakoršnikoli obliki in smeri Radi tt"..a sc jc rodil v Avstriji velik pritisk in teror na Jugoslovanc. pole.tr tega pa tudi sklenjeni napad na neodvisnost Srbije. Napcsled, ko ni mogla ne s spletkami. m: z nasiliem ustaviti razvoja nacij(inaliic zaveduosti. sc j. odločila. da z/ttre pod vsakim pogojem celotno kraljcvino Srbijo. In ko je že liotela izvršiti sv.j peklenski načrt. /.eodil se jc v Sarai.vu leta 191-4. ravno na Vidov dan uu.ntut, katerega žrtvi sta postali avstroogrski prestolonaslednik in njegova soproga. To pa je dalo seveda neposreden oovod. da je Avstro-Ogrska nappvedalo Srbiji vojno dne 28 julija 1914. -Srbija in Črna gora sta stali takrat o-iločno na braniku svoje svobode in ncf.dvjsnosti. A\stro-O.:rski sc je takoj pridružila Neničija, ki ji je tudi drugačc pornr.sala, seveda največ v svojo korist, da bi si s tem odprla pot na iztok; pristopila je tudi Turčija ki se je hotela maščevati za poraze in izgube v balkanski vojni in hazadnje še Bolgarija, katere državniki so raje pomae.al_ tujc.i kot svojemu bratu. Cela kraljevina Srbija in ves naš narod sta bila v veliki nevarnosti. A k sreči. riismo ostali osamljcni in zapuščeni. S svojim poštenim in energičnim delpm sino si znali pridobiti prijatclje. Tako smo si pridobili na svojo stran v prvi vrsti bratsko Rusijo, potem njeno in našo prijateljico Francijo, dalje Belgijo, Angleško, Portugaisko, pozneje še Italijo, Ruinunijo, Grško, Japan in Združene države severne Amerike. Na ta način se je izpremenila Avstro-Ogrska vpjna natproti Srbiji v veliko svetovno vojno, ki je trajala skoro pet let in je stala velikanskih žrtev na obeh straneh. Po obupni borbi in velikili zmagah na Ceru, Rudniku in Kosmaju je premasa.a Srbijo mpčnej?a sila, in sicer v trenutku, ko jo je zahrbtno in izdajalski napadla Bolgarija. A naša vojska se tega ni ustrašila. S starim kraljem Petroin in njegovim sinom Aleksandrom, prestolonaslednikom ter obencm glavnim poveljnikom cele srbske vojske, se je srbska vojska umikala z neverjetnim stradanjem in z velikimi izgubami čez neprehodne albanske gore, Krševe pa tja doli dp Krfa. Tu sp jp zavezniki Francozi in Angleži na novo uredili, odkoder se je ppdala na schinsko fronto, kjer so se skupno bojevali z našo ..'igoslovar.sko dobrovoljsko divizijo in z zavezniško vojsko ter so po kratkih bitkah na Kaimakčalami, Vetreniku in drugod prebili sovražnikovo fronto in posmali sovražnika v divji beg. Avstro-Ogrska in njene zaveznice so izgubile vsled tega in vsled dolgotrajne vojnc že skoro vso fizično in moialičnp moč. Nas narod p:>, ko jc videl, da sta naša in zavezniška vojska prebili sovražnikovo fronto in se pomikali od Soluna proti severu, je vzklikal od radosli in čutil se je zopet svobodnega. V avstrp-pgrski vojski pa je nastal razsul in revolucija tlačenih narodov slovanskih. Del naše vojske, ki je bil s silo pridržan na avstrocgrskih frontah, odrečc poslušnost spvražnikovi vojski, počaka in ppzdravlja skupnp z našim narodom zmagonosne in doorpdpšle brate iz splunske fronte, katcre je vodil sam prestolonaslednik Aleksander. Nato proglase pod utisi davnih želia in burnih do?odkov naši narodni predsiavniki vsem nasim oblastim svobodo in »mrodno ujedinjenje. Ppvspd so pričakovali našo vpjsko z venci in pozdravljali njenega vrhovnega poveljnika, kot nosilca svobode in narodnega uiedinjenja. Tp pptrjuje službeno t'.idi narpdna skupščina v Beogradu dne 1. decembra 1918. Velika so tp dela in svetli so to dnevi. Skprp vsi načrti in upi sp bili oživotvorjeni. Mestp ppsameznih držav in pokrajin imamp danes jednp skupno pre'tfoženje, skupno dpmpvinp, našo kraljevino Srbov, lirvatov in Slpvencev, svobodno pd Jadrana in Triglava do Balka^a ln od Maribora do Geodjelija. To je naša domovina. Razen tesra je treba na kratko preSledati me.ie naše države, našteti spsedne dr/avc in narpde, ki živc v njih, pmeniti \ elikost naše državc in število njenih probivalcev ter razdelitov istih po na- rodnosti in vt-ri, upoštevati glavni drža- votvomi narod Srbov, Hrvatov in Slo- vencev in druge narodnosti v državi. Prbiiuti je treba še: najvažnejše gorske vrhove in grebcne in njih vpliv na raz- dvojnost našega naroda, kaj naj se stori, Ja se ta vpliv zmanjša, dalje vode, glav- ie Tke. morje in njega važnost, bpga- stvo države in prpizvodi, glavno pro- inctne črte ir prcnietna sredstva, glavna mesta vseh krajev naše države s kultur- ninii ustanovami, prestolica kot središče države in sedež vladarja in.cele uprave, zakonodajno edinstvo, ustava in vladar- ;>ka liiša. Nj. Vel. kralj Peter I. je vnuk uroslavljenega vodje prvega upora Kara f)jordjc in sin kneza Aleksandra Kara- djordjeviča. kojen jt' 29. junija 1844. 1. v Beogradu. Bil je oženjen s kneginjo Zor- ko, hčerjo pOk. črnogorskega kralja Ni- kole. Udeležil se je kot častnik v fran- .osko-pruski vojni leta 1870.—1871. in kot dobrovoljec-ustaš v bosansko-herce- ^ovinskem uporu pod irncnom Peter Mr- konjič 1875.—1S76. leta. Za kralja Srbije jc bil izvoljen 2. junija 1903. 1. Kpt kralj . je spoštoval meščansko svobpdp ter ]e ; znal izkoristiti ves nacijonalni in kulturni ; ookret svojega iiaroda in je prevzel dve ! iuijvečji vojni. ki sta prinesli osvobpjenje in iijedinjcnje. V obel- vojnah je on sam I .--oddoval. Niegovo bivanje v strelskih I jarklh in t<> v najkritičnejših časih, in nje- | gov uinik skozi Albaiujo. ga prištevata j med stare legendne junakc. Dolga in j mučna leta ter hudi napori in slabpsti so mu polaeroma izčrpali moc. Radi tega je ooveril vso skrb v kraljevini svoiemu sinu in prestolonasledniku Nj. Kr. Vel. Aleksandni. Nj Kr. Vis. Aleksander je bil rojen 4. (17.) decembia 1889 na Cetinju. Že v začetku balkanske vojne leta 1912. je pomagal svojemu očetu opravljati razne važne posle. Od počctka svetpvne vpjne eta 1914. pa ga zastopa v izvrševanju kraljevskc oblasti. Kot glavni poveljnik cele naše vojske je delil ž njo vse trpIienje vojne in težkpče mučnega umika s.kpzi Albanijo, a se je konečno vrnil ž r:.io v domovino kot zmagovalec in npsilec svobode in narodnega ujedinjenja. • Ta predavanja naj prirejajo učitelji zgodovinske in zemljepisne stroke na meščanskih m srednjih šolah, če je mosoče po_skupinah, in sicer v času, katerega določi šolski ravnatelj po dplpčenem prpgraniu. Kjer pa ni na razpplagp za to primeren prostor, naj izvrše tp isti učitelji v posanieznih razredih ali vsvojih urah, ali pa ure zamenjajo z drugim predmetom. Ce bi imel vsled tega kdo izmed imenovanih učiteljev nadure, naj nii ravnatelji sol vppšljejo pregleden izkaz v oinenjcnih nadurah dotičnih učiteljcv in predlagajo za honoriran.ie istih. V osnoviii šoli naj izvrše predavanja učitelji in učiteljice same, vsak v svpjem razredu. Tudi tu zamprejp predavanja izvršiti sporazumno le nekateri učitelji v vseh razredih. lako, da jim potem drugi učitelji dotične urc vrnejo. Razume se sanio ob sebi, da se bodo učitelji-predavatelji potrndili v toliko. da postane to predavanje življenjc s tem, da podano irradivp olep^ajo, izpppolnijo in dadp duševnemu razpoloženjn mladine v njenem duhu. Minister prpsvete Pribičevič 1. r. .