GLASIL O OBCINE PIVK A Foto: Tina Kirn VEC INFORMACIJ O DOGODKIH IN URADNIH OBJAVAH NAJDETE NA SPLETNI STRANI OBCINE PIVKA: WWW.PIVKA.SI HVALA VSEM, KI V LOKALNI SKUPNOSTI USTVARJATE USPEŠNE ZGODBE Je že tako v življenju, da moramo veckrat potegniti crto, se ustaviti, umiriti in s trezno hladno glavo razmisliti ter narediti revizijo dogajanja zadnjega obdobja. Letošnje leto je to od nas zahtevalo že veckrat, a najpomembnejša za naše kraje je pred vrati. Po štirih letih se bomo ponovno odpravili na lokalne volitve in izbirali svoje predstavnike v vse organe od krajevnih skupnosti, obcinskega sveta do župana. Bodimo pošteni in stvarno ocenimo stanje v obcini in na podlagi tega svoj glas namenimo ljudem, ki jim zares zaupamo. V preteklosti smo se znali preudarno odlocati in vem, ker vam zaupam, dragi obcani, da bo tudi letos tako. Skupaj z mandatom naših predstavnikov pa se zakljucuje tudi mandat clanov uredniškega odbora Pivškega lista, ki bi se jim ob tej priložnosti iskreno zahvalila za prijetno vzdušje, ki je vladalo ob našem skupnem ustvarjanju in sodelovanju, predvsem pa za poenotena prizadevanja za raznolike, vsebinsko bogate, konstruktivne in skrbno pripravljene vsebine. Hvala Silvo, Irena, Danijel, Nataša in Evgen, ki ste bili izjemno pomemben glasnik naših obcanov in nepogrešljivdel ustvarjanja Pivškega lista zadnjih štirih let. Verjamem, da bo glasilo tudi v prihodnje dobrodošlo v vaših domovih, predvsem ker je Pivški list nabor vsega, kar Pivcani znate, zmorete, dosežete, ustvarjate in si želite. Doris Komen Horvat odgovorna urednica Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka Telefon: 05/72 10 100 Spletna stran: www.pivka.si Elektronski naslov: pivski.list@pivka.si ISSN št. 2536-4367 Naklada: 2400 izvodov Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. Uredniški odbor: Nataša Bišcak, Silvo Celhar, Danijel Kovacic Grmek, Irena Margon, Evgen Primožic Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat Fotografija na naslovnici: Valter Leban Jezikovni pregled: Irena Margon Oblikovanje: Kreaktiva Tisk: Abakos d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. VABLJENI K SOUSTVARJANJU OBCINSKEGA GLASILA Prispevki iz obcinske hiše ZAHVALA CLANICAM IN CLANOM OBCINSKEGA SVETA ZA KONSTRUKTIVNO DELO V IZTEKAJOCEM SE MANDATU Na zadnji redni seji Obcinskega sveta Obcine Pivka se je župan vsem obcinskim svetnicam in obcinskim svetnikom zahvalil za dobro in konstruktivno delo v iztekajocem se mandatu. Za konstruktivno delo se je zahvalil tudi podžupanu Borisu Rebcu ter Jani Gržinic, ki je funkcijo podžupanje opravljala del mandata. V preteklih štirih letih je tako obcinska uprava s podporo obcinskega sveta izvedla številne pomembne projekte in dogodke, naj omenimo samo vecje: zgraditev vodovoda in ostale komunalne infrastrukture v Radohovi vasi, Selcah in Slovenski vasi, komunalno opremljanje novih zemljišc v industrijski coni v Neverkah in zgraditev podjetniškega inkubatorja, prenova ceste Parje - Juršce, prenova cest v Neverkah in Dolnji Košani, rekonstrukcija prepusta Farjevec ter prepustov v Narinu, zamenjava oken in ureditev prostorov v Kulturnem domu v Dolnji Košani, energetska sanacija Krpanovega doma, sanacija plazu v Mali Pristavi, prenova kinodvorane, prenova strehe Kulturnega doma v Zagorju, prenova strehe Kulturnega doma na Juršcah, sofinanciranje novega RTG v Zdravstvenem domu Postojna, Kolesarska pot Selce in kolesarka pot do Parij, zavijalni pas za Selce, Rekonstrukcija lokalne ceste Zagorje Bac, ureditev avtobusnih postajališc v Zagorju, priprava projekta Mrliške vežice Palcje, ureditev Centra o velikih zvereh DINA Pivka, zacetek izgradnje prizidka OŠ Šmihel in številni drugi projekti. Na podlagi danih pobud in vprašanj clanic in clanov Obcinskega sveta Obcine Pivka so bili izvedeni številni manjši projekti in investicijsko vzdrževanje za izboljšanje pogojev bivanja v obcini. Župan je clanom in clanicam obcinskega sveta v zahvalo za delo v mandatu izrocil grafike Martina Krpana, avtorice slikarke Nine Celhar iz Pivke. Obcina Pivka MNENJE LOKALNIH PREDSTAVNIKOV JE POMEMBNO VODILO Vse predstavnike vaških skupnosti smo po štiriletnem obdobju prosili za razmislek in oceno preteklega obdobja. Vaške skupnosti in njihovi predstavniki so namrec pomembno vodilo za napredek in razvoj lokalne skupnosti. "V mandatu, ki je za nami je bilo kar pestro. Vsako leto smo organizirali cistilno akcijo, se udeležili prireditve Okusi Pivških jezer. V casu korone smo izdelovali in razdelili maske vašcanom. V oktobru leta 2019 uredili nov most za vhod v vas Narin. Naslednje leto, leta 2020 smo v oktobru uredili tudi nov most za Orešje. Vsako leto smo zaprosili za material za posipanje poljskih poti. Nasipali smo poljske poti in urejali odtoke za meteorno vodo. Spomladi 2022 smo zagotovili gasilske omarice za podzemne hidrante. Imamo pa nekaj odprtih vprašanj in del, kot je ureditev igrišca, obnova in popravilo ulic z asfaltom in še marsikaj bi se našlo za postorit. Ob tem bi se zahvalil Obcini in županu Robertu Smrdelju ter strokovnemu osebju na Obcini, s katerimi smo sodelovali. Zahvala gre tudi vašcanom, ki so se redno udeleževali cistilnih akcij in dekletom in ženam, ki so pomagale izpeljati prireditev Okusi Pivških jezer." Janez Kaluža, predsednik Vaške skupnosti Narin "Kot predsednik vaške skupnosti Juršce se zahvaljujem vsem sodelujocim pri raznih projektih, ki smo si jih zadali in izpeljali v zadnjih štirih letih. Še posebej Obcini Pivka in njenim zaposlenim, s katerimi smo odlicno sodelovali, UE Postojna, AS Juršce ,Ministrstvu za obrambo, zvezi NOB Pivka, clanom Vaške skupnosti Juršce in pa vašcanom Juršce za potrpežljivost pri raznih delih." Mitja Zamuda, predsednik Vaške skupnosti Juršce Prispevki iz obcinske hiše "Naše sodelovanje z Obcino Pivka lahko kot veckratni predsednik VS Selce vedno ocenim zelo pozitivno. Še posebej v zadnjem mandatu, ko smo v vasi izvedli zelo veliko projektov. Kom. infrastuktura, zavijalni pas, kolesarska steza in še veliko manjših stvari. Seveda imamo tudi za naslednji mandat odprtih kar nekaj projektov, vendar razumemo, da tudi obcina nima neomejenih sredstev za vse naše želje. Ko to pišem, je že znano, da bo g. Robert Smrdelj stari novi župan. Ob tej priložnosti mu tudi z moje strani že lahko iskreno cestitam. Upam, da bomo še naprej imeli tako uspešno sodelovanje kakor do sedaj. Mojim vašcankam in vašcanom pa hvala za vso potrpežljivost in pozitivne kritike na delo VS Selce." Simon Ostanek, predsednik Vaške skupnosti Selce "V naši VS Petelinje ni bilo nobenih odzivov na Pivški list ne pozitivnih ne negativnih, ga pa v naši družini z veseljem prelistamo, ce utegnemo, saj je dober vir lokalnih novic. Bom pa vsekakor apelirala na nov odbor po volitvah, da se o dogodkih, ki so se ali se bodo zgodili v vasi, obvesti vaše uredništvo." Jožica Dekleva, predsednica Vaške skupnosti Petelinje "V minulem mandatu je Trška skupnost Pivka aktivno sodelovala z Obcino Pivka in županom, kjer le imamo možnost vpliva. Tako smo se dejavno vkljucili v urbanisticno ureditev našega kraja in opozorili na pomembnost izgradnjecelotne obvoznice (ne v dveh fazah s casovnim zamikom), neracionalnost umešcanja parkirišca na Škofov vrt, pa tudi predlagali boljšo rešitev namesto nepotrebnega rušenja Škofove hiše. V ta namen smo ustanovili Civilno iniciativo »Pivka – vsem prijazen kraj« in vzpostavili korekten dialog z županom in obcinsko upravo. Skupaj z Obcino Pivka smo reševali in urejali kulturno tehnicno dedišcino v Hrastju (vodnjak, sejalnica). Dolgoletno prizadevanje za otroško­športno igrišce v Radohovi vasi se uresnicuje. Korektno smo sodelovali z obcinsko upravo, a vemo, da se vsega ne da na mah narediti. Veliko je manjših projektov, ki za obcino niso kljucnega pomena, za obcane, ki jih zadevajo, pa so še kako važni in upamo, da bodo kmalu rešeni, npr. Kosovelova ulica, otroško igrišce v Pivki… Za naprej se nam zdi pomembno oživiti pivški sejem – tudi z lokalno ponudbo, ustrezno urediti osrednje otroško igrišce (dostop in ograja), urediti prostore za mlade v Pivki, kratkotrajno parkiranje pred banko in Krpanovim domom… Radi bi tudi obudili pred korono tradicionalno Srecanje sosedov in tako povezali Pivcane, tako stare kot nove. Naj bo Pivka vsem prijeten, domac kraj. Imamo pa še veliko drobnih predlogov, ki lahko izboljšajo kvaliteto življenja v našem kraju. Malo vec dialoga in posluha - SKUPAJ lahko to uresnicimo!" Ernest Margon, predsednik Trške skupnosti Pivka OBCINSKI SVET OBCINE PIVKA SE JE SESTAL NA SVOJI 25.REDNI SEJI Obcinski svetniki in predstavniki obcinske uprave so se na zacetku seje, 19. oktobra, z minuto molka poklonili spominu na preminulega Branka Posega, prvega župana in castnega obcana Obcine Pivka, od katerega smo se na pivškem pokopališcu poslovili dan prej. V nadaljevanjuseje je obcinski svet sprejel Sklep o imenovanju kandidata za clana Državnega sveta Republike Slovenije in elektorjev za volitve v Državni svet Republike Slovenije. Za kandidatko je potrdil Jano Gržinic, za elektorja pa Majdo Godina in Danijela Kovacica Grmeka. Obcinski svet Obcine Pivka je sprejel Pravilnik o spremembi pravilnika o subvencioniranju stroškov kastracije in sterilizacije lastniških mack. Višina subvencioniranja se bo dvignila z 20 evrov na 40 evrov za strošek kastracije macka ter s 30 evrov na 50 evrov za strošek sterilizacije macke. Predvidevamo, da bi se s tem ukrepom sterilizacije oziroma kastracije živali za ta poseg odlocilo še vec lastnikov živali in s tem pripomoglo k zmanjšanju števila zapušcenih mack. Do Foto: Valter Leban višje subvencije bodo tako upraviceni vsi vlagatelji vlog z bivališcem na obmocju obcine Pivka, katerih sterilizacija oz. kastracija mack bo opravljena v obdobju od 1. 12. 2022 pa vse do zaprtja javnega razpisa v letu 2023. Obcinski svetniki in svetnice so tudi potrdili Proracun Obcine Pivka za leto 2023, ki je predstavljen v samostojnem prispevku. Obcinski svet je v prvi obravnavi skupaj s stališci do pripomb javnosti potrdil odlok o Obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za obmocje Kmetije Prispevki iz obcinske hiše Šabec v Zagorju. Po hitrem postopku je bil sprejet Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišc za obmocje novogradenj ob Radohovski poti v Pivki. Obcinski svetniki so potrdili tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Pivka za programsko obdobje 2016­2020, po katerem bo obcina sofinancirala stroške nakupa sadik avtohtonih in tradicionalnih vrst skupaj s stroški zasaditve travniških sadovnjakov. Obcinski svet je po skrajšanem postopku potrdil tudi Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi organa skupne obcinske uprave obcin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke in potrdil spremembo deležev sofinanciranja Skupne obcinske uprave s strani obcin. Obcinski svet se je seznanil in potrdil Akcijski nacrt za trajnostno rabo energije in podnebne spremembe Obcine Pivka. Obcina Pivka je clanica projektnega partnerstva strateškega projekta »SECAP«, za katerega je pridobila evropska sredstva v okviru Programa Interreg Slovenija – Italija. V okviru omenjenega projekta je bila vec obcinam nudena podpora za izvajanje trajnostnih energetskih politik in prilagajanje podnebnim spremembam. V sklopu projekta je bil pripravljen akcijski nacrt za to podrocje za vec obcin na obmocju Republike Slovenije, in sicer za mestni obcini Nova Gorica in Koper ter obcine Ajdovšcina, Idrija, Brezovica in Pivka. Projektne aktivnosti v okviru Projekta »SECAP« financira Evropski sklad za regionalni razvoj, program Interreg Slovenija-Italija v 85-odstotnem deležu, 15 odstotkov pa prispevajo obcine. Stroški projektnih aktivnosti za izdelavo SECAP so znašali 60.671 evrov z DDV, Obcina Pivka pa je tako prispevala 15 odstotkov iz lastnih sredstev. Akcijski nacrt je podlaga za doseganje ciljev za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Obcinski svetniki so na 25. redni seji sprejeli Proracun Obcine Pivka za leto 2023, v katerem so prihodki proracuna planirani v višini 12.610.152 € in odhodki v višini 14.144.861 €. Za prihodnje leto je nacrtovana tudi dolgorocna zadolžitev v višini 1.960.000 € za financiranje investicij v javno infrastrukturo, za odplacilo kreditov bo namenjeno 487.957 €. Za investicije bo v prihodnjem letu obcina namenila 6.828.677 €, kar predstavlja 48,3 % vseh odhodkov proracuna. Med vecje investicije sodi dokoncanje izvedbe projekta IZBOLJŠANJE STANJA OHRANJENOSTI VRST IN HABITATNIH TIPOV KPPPJ, bo revitalizacija zarašcenih površin, zašcita ponorov in usmerjanje kmetijske rabe travnikov za ohranjanje ugodnega stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov, del projekta pa predstavlja tudi rekonstrukcija in dozidava k obstojecemu objektu Ekomuzeja ter izgradnja razgledne plošcadi z zunanjo ureditvijo. Obstojeco interpretacijo v in ob Ekomuzeju Pivških presihajocih jezer bomo nadgradili z vsebino vrst in habitatov po tem projektu, ki v obstojeci razstavi niso izpostavljeni. V okviru projekta se bo tudi ocistilo kraško jamo RAVNICA pri Juršcah. Vrednost projekta znaša za prihodnje leto 1.828.000 € in Za potrebe PGD Pivka nacrtujemo sofinanciranje nakupa NOVEGA GASILSKEGA VOZILA in nabavo osebne zašcitne opreme za vsa gasilska društva v obcini, za kar bomo zagotovili proracunska sredstva v višini 240.000,00€. V letih 2023 in 2024 bomo izvedli celovito REKONSTRUKCIJO IN DOZIDAVO GASILSKEGA DOMA V KOŠANI. PGD Košana se že vrsto let spopada s prostorsko stisko v obstojecem gasilskem domu. Za potrebe širitve prostorov je obcina leta 2018 odkupila prostore bivše pošte. Do konca leta bo urejena etažna lastnina z ostalimi solastniki objekta in izveden bo postopek javnega narocila za izbiro izvajalca gradenj. Gasilsko društvo bo po koncani investiciji imelo v uporabi objekt s 320 m2 neto tlorisne površine. Ocenjena vrednost investicije znaša 790.000 €. Prispevki iz obcinske hiše V Palcju bomo zgradili POSLOVILNO VEŽICO. Objekt bo pritlicen, ob objektu pa je predvideno vecje parkirišce. Namen projekta je vašcanom Palcja omogociti poslovitev od pokojnikov izven domace hiše. Stroški projekta so ocenjeni na 200.000 €. Prihodnje leto se bo zakljucila IZGRADNJA VECNAMENSKE DVORANE V ŠMIHELU. Služila bo odvijanju športne vzgoje osnovnošolskih otrok ter v rekreativne in kulturne namene. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 759.000 € brez DDV in je sofinancirana s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v višini 271.242 € ter Fundacije za šport v višini 55.157 €. S pogodbami o opremljanju bomo uredili komunalno infrastrukturo v Selcah, na Radohovski poti ter na Bedinku, ki se bo navezovala na novi dom za ostarele. V prihodnjem letu bomo priceli z REKONSTRUKCIJO CESTE DOLNJA KOŠANA, kjer se nacrtuje sanacija zgornjega ustroja cestišca. Ocenjena vrednost investicije znaša 150.000 €. V planu rednih del so tudi preplastitve odsekov javnih cest po vaseh. Vezano na pridobitev sredstev po razpisu v okviru Nacrta za okrevanje in odpornost je nacrtovana IZGRADNJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE TRNJE, v sklopu katere je predvidna ureditev fekalne in meteorne kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave ter ureditev cestišca. Izvedba je nacrtovana v letih 2023 in 2024. Ocenjena vrednost celotnega projekta znaša 2.339.354 €. S pomocjo sofinancerskih sredstev iz Nacrta za okrevanje in odpornost bomo na objektu Kolodvorska 11 v Pivki uredili 5 NEPROFITNIH STANOVANJ. Ocenjena vrednost investicije znaša 540.000 €. Prenovili bomo tudi notranjost objekta na Kolodvorski 26 in tako pridobili NOVE 4 STANOVANJSKE ENOTE. Ocenjena vrednost investicije znaša 80.000 €. Priceli bomo s postopkom OPPN ZAVECSTANOVANJSKE BLOKE V PIVKI (del obmocja EUP PI 12 za Zdravstveno postajo Pivka), kjer je predvidena izgradnja približno 50 novih stanovanj, interes za sovlaganje pa je izkazal tudi Stanovanjski sklad RS. Prispevki iz obcinske hiše Nadaljevali bomo z izdelavo idejne zasnove in ostale potrebne dokumentacije za izgradnjo II. FAZE VRTCAVETRNICA, s katero bi zagotovili dodatne 4 oddelke poleg že z osnovnim projektom predvidenih 12 oddelkov. S pripravo ustreznih prostorskih aktov bomo omogocili II. FAZO ŠIRITVE OBRTNE CONE V NEVERKAH. V ta namen bomo odkupili tudi potrebna zemljišca. Obcanom bomo z ureditvijo prostorov FIZIOTERAPIJE V ZDRAVSTVENEM DOMU PIVKA omogocili, da bodo lahko v domacem kraju opravili potrebno rehabilitacijo, ki jo ta program omogoca. Ocenjena vrednost del je 40.000€. Na Snežniški ulici 2 v Pivki, kjer so že prostori MLADINSKEGACENTRAPIVKA,bomo izdelali posnetek obstojecega stanja objekta in nacrt predvidene ureditve ter POVELJNIK SIL SLOVENSKE VOJSKE PRI ŽUPANU V PIVKI Poveljnik sil Slovenske vojske generalmajor Roman Urbanc je konec septembra v spremstvu poveljnika 45. centra gosenicnih bojnih vozil majorja Denisa Trebižana in svojih sodelavcev obiskal župana Obcine Pivka Roberta Smrdelja. General je županu predstavil najpomembnejše aktivnosti Slovenske vojske, ki so se nato do 21. oktobra odvijale v okviru jesenskega niza vaj Preskok 2022 tudi na Pivškem. Pri tem je izpostavil, da je kljucnega pomena dobro sodelovanje z lokalnim okoljem, v katerem sobivajo in se usposabljajo tudi pripadnice in pripadniki Slovenske vojske. Ta je in bo to tudi v prihodnje kredibilen partner, s cimer prispeva k zagotavljanju miru in varnosti tako doma kot v mednarodnem okolju. uredili sanitarije. V ta namen so v proracunu predvidena sredstva v višini 60.000 €. V kolikor bo objavljen primeren razpis, bo Obcina kandidirala za pridobitev sredstev za celovito obnovo objekta. V proracunu smo namenili sredstva tudi javnim razpisom za podrocje športa, kulturne dedišcine in ljubiteljske kulturne dejavnosti, sredstva za podporne aktivnosti podjetništvu, sofinanciranje programov turisticnih društev ter subvencije v kmetijstvo. Obcina Pivka USPEŠEN DOGOVOR O VIŠINI POVPRECNIN ZA PRIHODNJI DVE LETI Po daljših pogajanjih med predstavniki vlade in združenj obcin je bil v oktobru dosežen dogovor o višini povprecnine za leti 2023 in 2024. Ta bo znašala 700 evrov. Vlada je prisluhnila obcinam glede rasti cen in financiranja zakonsko dolocenih nalog, ki jih obcine opravljajo. Obcine pa so razumele omejitve države glede na trenutne razmere. Po zbližanju stališc so obcine z dogovorom zadovoljne. Parafiran dogovor bodo potrdili še vlada in vodstva združenj obcin. Na srecanju je bil prisoten tudi pivški župan Robert Smrdelj, sicer predsednik Združenja obcin Slovenije. Vir: Ministrstvo za finance Foto: desetnik Boris Novkovic Prispevki iz obcinske hiše AKTUALNI PROJEKTI NACRTUJEMO GRADNJO STANOVANJSKIH OBJEKTOV Obcina Pivka je leta 2013 sprejela obcinski podrobni prostorski nacrt za obmocje središca Pivke, ki je za obmocje za Zdravstveno postajo in pod pokopališcem predvideval izgradnjo doma za starejše obcane z varovanimi stanovanji. Ker graditev doma starejših obcanov poteka drugje, je obcina za to lokacijo dolocila drugacno namembnost, izgradnji neprofitnih stanovanj, namenjenih predvsem mladim družinam. Narocila je izdelavo nove idejne zasnove, ki bo podlaga za nov obcinski podrobni prostorski nacrt. S to zasnovo se nacrtuje graditev okvirno 50 neprofitnih stanovanj v dveh objektih, etažnosti P+6, v vsakem objektu po približno 25 stanovanj. Struktura in velikost stanovanj bosta natancno doloceni po prejemu rezultatov ankete, ki jo je Obcina Pivka objavila na spletni strani in jo obcani lahko izpolnjeno oddajo v sprejemni pisarni Obcine Pivka ali pošljejo skenirano na e-naslov: obcina@pivka.si. Gradnja stanovanjskih objektov bo predvidoma zakljucena leta 2026, interes za sovlaganje pa je izkazal tudi Stanovanjski sklad RS. Na lokaciji ob Radohovski poti namerava investitor Intech gradnje d.o.o. iz Sežane pod blagovno znamko »by intech project«, do avgusta 2024 zgraditi stanovanjsko sosesko Trojica, kjer je v treh vecstanovanjskih objektih, etažnosti P+3, predvidenih 43 stanovanj za prodajo zainteresiranim kupcem, od tega so tri stanovanja namenjena gibalno oviranim osebam. S spremembo obcinskega prostorskega nacrta bo investitorju omogocena tudi pridobitev gradbenega dovoljenja za pricetek gradnje. 18. oktobra 2022 sta bili javnosti v Krpanovem domu v Pivki predstavljeni obe idejni zasnovi vecstanovanjskih objektov. Obcani, ki so se udeležili predstavitve, so opozorili, da je treba razmišljati tudi o oskrbovanih stanovanjih ter zadostnih parkirnih površinah. Župan je na koncu predstavitve pojasnil, da bodo neprofitna stanovanja pomembno vplivala na nadaljnji razvoj obcine, saj bo s tem zagotovljeno mladim, da ostajajo v domacem okolju, s tem pa izpostavil tudi izzive, ki jih tovrstna gradnja prinaša v bližnji prihodnosti, kot so vrtec, šola in druga infrastruktura. GRADNJA DOMA ZA STAREJŠE Konec oktobra so si župan Robert Smrdelj in obcinski svetniki ogledali gradnjo doma za starejše, ki ga v Pivki gradi podjetje Senecura. Gradnjo doma, njegove kapacitete in vizijo doma v Pivki so predstavili predstavniki Senecure, Sanda Gavranovic, Marija Tavželj in Davor Cvek. Podjetje Senecura v Pivki gradi dom z 68 koncesijskimi posteljami. Dom bo nudil namestitev za vse vrste oskrbovancev, ki bodo namešceni v štiri oddelke. Dva oddelka bosta namenjena dementnim osebam. Sprejem v dom nacrtujejo v spomladanskih mesecih leta 2023. Potekal pa bo postopno, zacenši z manjšimi skupinami in manjšim obsegom zaposlenih. Do konca leta 2023 bodo postopoma sprejeli vseh 68 oskrbovancev ter zaposlili med 32 do 35 oseb. Trenutno v domu potekajo obrtniška dela, zacelo pa se je tudi postopno opremljanje sob in skupnih prostorov. Sanda Gavranovic, Poslovna direktorica Senecure za Slovenijo, je zbranim obcinskim svetnikom obrazložila vizijo poslovanja doma, ki izhaja iz vodila »Blizu ljudem«, ki z inovativnimi koncepti oskrbe in nege prispeva h kakovosti življenja ljudi, ki so v njihovi oskrbi. Povedala je, da se bodo trudili, da bo dom v Pivki povezan z okoljem in del lokalne skupnosti. Marija Tavželj direktorica PE Žiri, PE Komenda in PE Pivka je obrazložila, da so zaceli s prvimi razgovori za zaposlovanje v Pivki, bolj intenzivno pa bodo potekali konec leta in v zacetku leta 2023. Glede na trenutno izkazan interes meni, da bodo lahko pridobili ustrezen kader. Ceprav razmere na trgu dela za pridobitev zdravstvenega in negovalnega kadra niso najbolj ugodne. Davor Cvek, projektni vodja gradnje in vzdrževanja objektov pri Senecuri, pa je obcinske svetnike popeljal skozi objekt doma in jim ob pomoci izvajalca del obrazložil potek gradnje doma v Pivki. Ob koncu srecanja se je župan Robert Smrdelj zahvalil predstavnikom Senecure za prijetno predstavitev in izkazal željo, da se dela uspešno in kvalitetno zakljucijo do pomladnih mesecev. Obcina Pivka OBNOVA STARE ŠOLE NA KALU V naselju Kal smo zaceli dodatno obnovo poslopja stare šole Kal. Predvidena obnova obsega ureditev dostopne rampe na severni strani objekta, ureditev hodnika, omejitev dostopa do kletnih prostorov z novimi vrati, izvedbo skupnih sanitarnih prostorov, cajne kuhinje in izvedbo vseh potrebnih notranjih razvodov v objektu. Z ureditvijo hodnika, sanitarij in cajne kuhinje se bo bistveno izboljšala funkcionalnost objekta, nova rampa pa bo omogocala trajen dostop do objekta vsem uporabnikom. Izvajalec del je Stanovanjska d.o.o. iz Postojne. Z deli je zacel 9. septembra 2022. Zakljucek del je predviden v novembru 2022. Vrednost predvidenih del znaša 27.000 evrov. OBNOVA OBCINSKE INFRASTRUKTURE PO SEPTEMBRSKEM NEURJU Sredi septembra je neurje poškodovalo številne obcinske lokalne ceste, poljske poti, gozdne ceste in protipožarne preseke. Neurje je poškodovalo tudi vodotoke in zasebne objekte. Urejali smo bankine in pocistili nanose, izvedli nujna sanacijska dela na najbolj poškodovanih poljskih poteh, uredili pa smo tudi makadamsko cesto skozi Ravne. GRADNJA VECNAMENSKE DVORANE V ŠMIHELU Oktobrskega rednega operativnega sestanka izgradnje vecnamenske dvorane v Šmihelu sta se poleg projektanta, nadzornika, vodje del in predstavnice Obcine Pivka udeležila tudi župan in podžupan obcine Robert Smrdelj in Boris Rebec. Graditev objekta poteka kakovostno, v skladu s casovnim nacrtom, vec casa pa so se udeleženci pomudili pri usklajevanju podrobnosti zunanje ureditve objekta. Projekt zajema izgradnjo dvorane s pripadajocimi objekti zunanje ureditve, ki bodo obsegali obmocje parkirišca, podporne zidove, zunanje utrjene funkcionalne površine in proste zelene površine. Objekt bo v celoti pritlicen, maksimalnih tlorisnih dimenzij 19,86 m x 20,90 m. Objekt bo namenjen športno-rekreativnim dejavnostim in obcasnim kulturno­prireditvenim dogodkom. Do sedaj so bili izvedeni naslednji sklopi del: izkop, utrditev terena, AB temelji, talna plošca, zunanje ter notranje stene, Vse uporabnike lokalnih cest, ki obdajajo obmocje betonska plošca ravne strehe garderobnih prostorov. gradnje, naprošamo za strpnost, razumevanje in dosledno Zakljucek del je predviden v februarju prihodnje leto. spoštovanje omejitev in oznacb, ki so postavljene v casu Izvajalec del je podjetje KOMUNALASEŽANAd.d.. Obcina izvajanja del. Posebno pozornost je treba posvetiti pešcem Pivka je pridobila sofinancerska sredstva Ministrstva za oz. šolarjem, ki bodo v casu izgradnje dvorane dostopali šolstvo v višini 270.000 evrov in 55.157 evrov na javnem do šole ter prehajali po lokalni cesti do zunanjega igrišca. razpisu Fundacije za šport. Vrednost investicije brez DDV znaša 760.000 evrov. Obcina Pivka MALA PRISTAVA IMA NOVO IGRIŠCE Foto: Valter Leban Izvir iz Šmihela, Kaja Medved z violino, Alen Klebcar in Urban Medveds harmonikama. Udeležence sta nagovorila in na koncu slovesnosti trak prerezala predsednik Vaške skupnosti Mala Pristava Damijan Medved in župan Obcine Pivka Robert Smrdelj. Vašcanom želimo, da bi igrišce postalo osrednji prostor dogajanja v vasi ter bi mladina in starejši na igrišcu preživeli cim vec prostega casa! Stranice asfaltirane plošcadi merijo 25 metrov, oziroma površina meri 625 kvadratnih metrov. Polovico jo zasedajo oznake za igro košarke, preostala, funkcionalna površina pa je namenjena splošni rabi vaške skupnosti, ki je tam že postavila bivalni zabojnik. Izvajalec del je bil Komus d. o. o. Graditev se je zacela konec letošnjega avgusta, kakovostno izdelan objekt pa je bil pregledan in prevzet v oktobru. Vrednost izvedenih del znaša 33.400 evrov. PODJETNIŠKI INKUBATOR IN NOVO ZGRAJENA INFRASTRUKTURA V IOC NEVERKE PREDANA NAMENU 3. oktobra je bila v Industrijsko obrtni coni v Neverkah predana namenu novo zgrajena infrastruktura ter podjetniški inkubator, ki ju je Obcina Pivka zgradila s pomocjo sofinancerskih sredstev v okviru Dogovora za razvoj Primorsko notranjske razvojne regije. S tem je obcina zakljucila dve naložbi, pomembni z vidika spodbujanja podjetništva in povecanja dodane vrednosti malih in srednje velikih podjetij. Na podlagi projektne dokumentacije, ki jo je izdelalo podjetje BIRO 5 d.o.o. iz Ljubljane, in pravnomocnega gradbenega dovoljenja, izdanega decembra 2019, je na javnem razpisu izbrani izvajalec del, podjetje Makro5 gradnje d.o.o. iz Kopra, zacel z deli v juniju 2021. Zaradi nepredvidenega zvišanja cen na evropskem in slovenskem pa tudi svetovnem trgu kot posledica epidemije covid, je bila med gradnjo otežena dobava materialov, zato se je dokoncanje objekta nekoliko podaljšalo. Izvajalec je objekt predal avgusta letos. Podjetniški inkubator je namenjen mladim podjetjem kot vzpostavitev podpornega okolja za rast in razvoj podjetij. V inkubatorju, skupne neto tlorisne površine 1394 kvadratnih metrov, je na voljo osem samostojnih prostorov za proizvodnjo, v katere se lahko umesti npr. CNC obdelovalne stroje. Na voljo so še opremljeni pisarniški prostori za storitvene dejavnosti ter dve sejni sobi za splošno uporabo v nadstropju objekta in prostor, namenjen gostinskemu lokalu oz. okrepcevalnici. Projekt Poslovna infrastruktura v IOC Neverke združuje dve investiciji, in sicer Cistilno napravo 400PE, po projektih, ki jih je izdelalo podjetje Karsus d.o.o. iz Sežane, ter Komunalno infrastrukturo, po projektih podjetja PS Prostor d.o.o. iz Kopra. Izbrana izvajalca gradnje cistilne naprave sta bilipodjetji CID – CISTILNE NAPRAVE d.o.o. s partnerji Grafist d.o.o. in FOND S d.o.o. ter podjetje Ginex International d.o.o. iz Nove Gorice kot izvajalec komunalne infrastrukture. Nova infrastruktura obsega dovozno cesto s plocnikom in odstavnim pasom v skupni dolžini približno 400 metrov, elektro ter TK instalacije z javno razsvetljavo, vodovodno in hidrantno omrežje ter meteorno in fekalno kanalizacijo. Za potrebe cišcenja odpadnih voda je zgrajena cistilna naprava, zmogljivosti 400 PE. Z novo urejeno komunalno infrastrukturo je bilo omogoceno zemljišca, v obsegu približno 1,5 hektara ponuditi v odkup zainteresiranim podjetjem, za namen izgradnje novih proizvodnih kapacitet. Vsa zemljišca so prodana. Gradnjo obeh investicij je nadziralo podjetje Tringrad Nova d.o.o. iz Kopra. Vrednost investicijskih stroškov obeh projektov znaša 3.356.783,30 evra, od tega je 3.066.683 evrov upravicenih stroškov, ki so sofinancirani iz Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije. Obcina Pivka Ko pišem te vrstice, nas še vedno greje toplo jesensko sonce. Vendar pa je zima pred vrati. Svoboda prinaša zatemnitve. Najprej ob avtocestah, potem ocitno tudi drugje. Robert Golob po razglasitvi rezultatov prvega kroga volitev za predsednika republike pravi : »Zagotovo ne bomo dovolili, da se kandidat SDS-a zavihti v predsedniško palaco«. Prvic: dr. Anže Logar kandidira s podpisi volivk in volivcev. V treh dneh je zbral preko 13.000 podpisov. Normalno, da ga je podprla tudi stranka SDS, katere clan je. Podprla pa ga je tudi SLS in v drugem krogu še Nova Slovenija. Drugic: o tem, kdo bo izvoljen za PRS (ne kdo se bo zavihtel v predsedniško palaco), odlocajo ljudje. Ta Golobova izjava in še številne druge govorijo o tem, da imamo avtokrata in diktatorja na oblasti. Iz tega razloga so pred nami temni casi, kajti ljudje mu aprila letos niso podelil mandata za tak nacin vladanja. Kot mu niso podelili mandata za sprejemanje slabih in za ljudi škodljivih odlocitev. Ljudje so množicno podprli razpis referenduma o treh zakonih, ki jih je sprejela njegova koalicija in vsak na svoj nacin siromašijo ljudi. Za naknadni zakonodajni referendum glede odprave vseh treh zakonov so prispevali preko 157.000 podpisov. Referendum bi lahko bil na eno od nedelj, ko bodo itak volitve, vendar je Golobova koalicija to preprecila. O zavrnitvi zakonov bomo tako odlocali v nedeljo 27.novembra 2022. Prvi je zakon o vladi, ki povecuje število ministrstev iz 14 na 19 in s tem prispeva k bohotenju birokracije. Vsak predsednik vlade ima seveda pravico, da si oblikuje ekipo. Mora pa pri tem upoštevati tudi nacela gospodarnosti. V teh casih še toliko bolj. Sedanja koalicija treh strank je idealna za zmanjšanje števila ministrstev. Nova ministrstva so bila predlagana samo za kupovanje poražencev volitev LMŠ in SAB, ki sta se medtem že utopili v Golobovi stranki in potešitvi želja Luke Mesca ( ministrstvo za solidarno prihodnost ), ki pa sedaj pravi, da tega ministrstva ne potrebuje vec. Sam sem sodeloval kot minister v vladi, ki jo je leta 2012 vodil Janez Janša. Bilo je pet strank v koaliciji in samo 12 ministrstev. Na referendumu je potrebno glasovati PROTI in ta, za denarnice ljudi škodljiv zakon, zavrniti. Zakon o RTV pomeni obglavljanje javne RTV cez noc, saj bo razrešenih preko 40 ljudi, o novem vodstvu pa bo odlocala Golobu prijazna »civilna družba«. Tako kot je preko zamenjave uprave Telekoma prevzel Planet TV in Siol, namerava najprej obglaviti in nato prevzeti še javno RTV, placnikom elektricnega prikljucka pa prepustiti, da jo financirajo še naprej. Glasovati je potrebno PROTI. Tretji zakon zamika, dejansko pa ukinja zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet lani decembra. V kolikor bi prejšnja vlada nadaljevala delo, bi se zakon uveljavil s 1.januarjem 2023 tako, kot je bil sprejet. Noben referendum ne bi bil potreben. Zagotovljena so sredstva, ki pa jih sedanja Golobova koalicija z rebalansom 2023 zmanjšuje za 79 milijonov evrov, na drugi strani pa povecuje sredstva za migrante za 59 milijonov evrov. Zakon prinaša vsem oskrbovancem, tako tistim v domovih za starejše kot onim, ki potrebujejo pomoc na domu bistveno boljši materialni položaj. Potrebno je biti PROTI temu, da ljudje izgubijo med 340 do 1.870 evrov mesecno glede na nivo oskrbe, ki jo potrebujejo. Referenduma 27.novembra se je potrebno udeležiti in glasovati PROTI trem škodljivim zakonom. Tretjo nedeljo, 20.novembra, pa se bomo podali tudi na obcinske volitve. V obcini Pivka je nosilka liste SDS – Slovenske demokratske stranke Jana Gržinic. Skupaj z ekipo in delom v preteklem mandatu so dokazali, da so zaupanja vredni. Vabim vas, da jih na teh volitvah podprete v še vecjem številu. Delali bodo za vas. Za vse. Zvone Cernac, poslanec Že dvakrat smo bili letos na volitvah. In še vsaj trikrat bomo, mnogi verjetno celo veckrat. “Supervolilno leto”, kot so ga poimenovali mediji, ki gre marsikomur že super na živce. “Dajte nam že mir s to politiko,” jeznozamahnemo proti televiziji. In pri tem pozabimo, da smo za “mir” odgovorni tudi sami. Enkrat smo se zanj že odlocili na volitvah 24. aprila, ko smo jasno pokazali, da imamo zmerjanja in vznemirjanja dovolj. Od takrat marsikdo od nas lažje diha. Jaz gotovo. Pa ceprav mi v novi, poslanski službi dela in novosti ne zmanjka. Ce ne drugega, sem bolj miren zato, ker vem, da v resnici, ne le na papirju, živim v državi, kjer vlada ustavna demokracija in kjer državni zbor spoštuje odlocitve ustavnega sodišca. V državi, kjer nobena skupina ljudi ni zakonsko diskriminirana zaradi svojih osebnih okolišcin. Amir je, podobnokot svoboda, nekaj, za kar se moramo zavestno odlocati vsak dan znova. Najprej pri sebi, intimno. Nato v svoji družini. In v skupnosti. Tudi tu smo mirni takrat, ko vemo, da skupne zadeve vodijo tisti, ki jim lahko zaupamo, da to pocnejo odgovorno in v skupno dobro. Ce se tako še komu zdijo lokalne volitve nesmiselne, se krepko moti. Še kako pomembne so za mirno in varno življenje vsakega od nas. Pomembno je, kako se obcina dodatno financira in za kaj denar porablja. Pomembno je, koliko vas bodo stali komunalni prispevki. In zelo pomembno je, da je v obcinskem svetu stranka, ki ima odprta vrata do vlade in vseh ministrstev. Sam od zacetka svojega poslanskega mandata niti za trenutek nisem pozabil, kako je biti na drugi strani, na strani ljudi in lokalnega okolja, ki si želijo in morajo biti slišani. Zato kot poslanec že ves cas redno in uspešno sodelujem s postojnskim županom Igorjem Marenticem. Ob svojem pritoževanju cez politike, lokalne in državne, si pogosto želimo, da bi nam dali že enkrat mir. Vsaj ob nedeljah. Ob tem pa pozabimo, da je to odvisno prav od nas. Samo od nas je odvisno, kdo bo predstavljal našo državo v svetu. In od vsakega od nas je odvisno, komu bomo v upravljanje zaupali našo obcino: naše ceste, naravno in kulturno bogastvo, skrb za naše zdravje in šolanje naših otrok. Vem, da vsak prosti trenutek veliko pomeni. Aveliko pomeni tudi cista in mirna vest, ko aktivno in odgovorno soodlocaš o svoji prihodnosti. Letos so naši glasovi ZA boljšo prihodnost še toliko bolj slišani. Še toliko bolj pomembni. Aleksander Prosen Kralj, poslanec OKROGLA MIZA O RAZVOJU GOSPODARSTVA V OBCINI PIVKA Ob oktobrski slavnostni otvoritvi Podjetniškega inkubatorja Perspektiva v Industrijsko-obrtni coni Neverke je potekal posvet o prihodnosti in razvoju gospodarstva v obcini Pivka. Odprtje podjetniškega inkubatorja pomeni vzpostavitev pomembnega podpornega okolja mladim in srednje velikim podjetjem za razvoj svojih idej in vstop na vedno bolj zahtevna tržišca, širitev cone pa seveda priložnost za nova podjetja, za razvoj gospodarstva z višjo dodano vrednostjo ter za nova delovna mesta v obcini Pivka in celotni Primorsko-notranjski regiji. Župan Obcine Pivka, Robert Smrdelj, je predstavil širši okvir razvoja obcine. Pomembna je razvijajoca se cona Javor Pivka, precejšen zalogaj pa je tudi rastoca cona IOC Neverke. Župan je predstavil trenutno stanje v IOC Neverke, v kateri se poleg naselij nahajajoin prepletajo številne dejavnosti: objekti industrijskih in obrtnih dejavnosti, farme Pivke d. d., projekt Ravne, potencial pa je še v umestitvi objektov pridobivanje soncne in vetrne energije. Dodatne izzive za nacrtovanje cone pa predstavljajo tudi neznanke bodoce umestitve avtoceste in podjetniški inkubator sam. Predvideni trasi avtoceste namrec preckata cono in obe imata nacrtovan izhod neposredno v cono. Z vidika ciljev podjetniškega inkubatorja pa je smiselno, da se mladim podjetnikom, ki morajo po petih letih zapustiti inkubator, zagotovi lastni poslovni prostor v coni, kar seveda narekuje novo širitev cone. Vodja Lokalnega pospeševalnega centra Pivka mag. Boštjan Glažar je predstavil poslanstvo inkubatorja ter pogoje in tehnicne možnosti za sodelovanje v inkubatorju. Inkubator v Neverkah bo vkljucen v Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva, ki deluje v Velikem Otoku pri Postojni, to mreženje pa bo potekalo tudi v sodelovanju s Šolskim centrom Postojna, Višjo strokovno šolo Postojna, ICST. Vizijo in delovanje podjetniškega inkubatorja Perspektiva je predstavila vodja Podjetniškega inkubatorja Perspektiva, dr. Jana Nadoh Bergoc, direktor RRA Zeleni kras mag. Boštjan Požar pa je predstavil program regionalne razvojne agencije in njeno vlogo na podrocju podjetništva v Primorsko-notranjski regiji. Obcina Pivka GOSTILI VSE PODJETNIŠKE INKUBATORJE IZ SLOVENIJE Podjetniški inkubator Perspektiva je bil gostitelj letošnjega nacionalnega srecanja SIO mreže (mreže subjektov inovativnega okolja), na katerem so se srecali vsi slovenski inkubatorji. Tokratna osrednja tema je bila ustvarjanje podjetniške skupnosti, precej pozornosti pa je bilo namenjene tudi pregledu preteklih uspehov posameznih inkubatorjev. Tovrstna srecanja nedvomno pripomorejo k izmenjavi izkušenj in dobrih praks ter skupnemu sodelovanju med regijami. Veseli smo zadovoljstva, ki so nam ga izkazali gostje. Ti so si v okviru srecanja najprej ogledali Podjetniški inkubator v IOC Neverke ter se tam tudi srecali z županom Obcine Pivka Robertom Smrdeljem, obisk pa so nadaljevali z vsebinskim delom v novih prostorih Podjetniškega inkubatorja Perspektiva. Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva, ki smo ga uspeli ustvariti v naši regiji, je bil nedvomno eden dobrih MREŽNI PODJETNIŠKI INKUBATOR PERSPEKTIVA Z NOVIMI PROSTORI V POSTOJNI IN PIVKI Foto atelje Postojna Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva, ki vkljucuje obcine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Postojna in Pivka, si v regijskem, pa tudi vseslovenskem prostoru prizadeva za krepitev podjetništva in povezovanja, tudi mednarodna. Izvajamo številne podjetniške programe in aktivnosti. Podjetniški inkubator Perspektiva je s strani javne agencije SPIRIT od leta 2020 do leta 2022 prejel sredstva za izvajanje programa SIO. Tako z investicijo v fizicni prostor kot s podporo podjetništvu, kar omogoca torej RS in EU financiranje, inkubator predstavlja pomembno spodbudo razvoju novih priložnosti za podjetništvo ter na ta nacin tudi dolgorocnemu razvoju uspešnega gospodarstva v regijskem okolju. Konec septembra, ko so vrata na široko odprla vsa mlada podjetja in tudi ekipa svetovalk, ki je odgovorna za uspešno delovanje Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva, se je uradno zakljucila nova investicija Obcine Postojna, ki je stavbi v Velikem Otoku v Postojni doprinesla ureditev dodatnega nadstropja in s tem zagotovila pomembno infrastrukturo ter priložnosti za razvoj podjetništva v lokalnem prostoru in širše v regiji. V okviru otvoritvenega dogodka je potekal tudi Dan odprtih vrat podjetnikov, ki imajo svoje prostore v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva oziroma sodelujejo v mentorskih programih in ostalih aktivnostih inkubatorja. Perspektivni podjetniki so namrec odprli vrata svojih pisarn, svoje storitve in izdelke predstavili javnosti, spletli mrežo novih poznanstev ter predvsem izkusili spodbudno okolje podjetniške skupnosti, ki nedvomno daje nov zagon njihovim nadaljnjim podjetniškim korakom. Operacija, vredna 1,5 milijonov evrov, je sofinancirana iz Dogovora za razvoj Primorsko-notranjske regije, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer v višini 783.000 eurov. Ureditev drugega nadstropja stavbe obsega 14 novih poslovnih prostorov in dodatne konferencne prostore, v pritlicju inkubatorja pa je urejena tudi nova restavracija. Vsi prostori so že v uporabi in oddani mladim oziroma novonastalim podjetjem, uspešno je s poslovanjem pricel tudi Bistro Perspektiva. V okviru dogodkov ob odprtju novega Podjetniškega inkubatorja v IOC Neverke je v prostorih novega inkubatorja potekala tudi predstavitev programa Mrežnega podjetniškega inkubatorja Perspektiva. Z namenom, da bi zainteresiranim podjetnikom predstavili prostore, predvsem pa svoje programe, s katerimi nudimo podjetjem podporo pri vseh podjetniških korakih, ki utrjujejo in razvijajo njihovo poslovno kariero, so svoje izkušnje, zacetke in storitve oziroma izdelke predstavili inkubiranci Podjetniškega inkubatorja Perspektiva. »V Mrežnem podjetniškem inkubatorju Perspektiva smo izjemno zadovoljni nad razvojem podjetništva, tako na ravni celotnega obmocja regije kot tudi institucionalno, pod okriljem posameznih Obcin. Prostori, ki so v pivškem inkubatorju na voljo mladim podjetnikom, predstavljajo pomembno spodbudo ob zacetku delovanja njihovega podjetja, na inkubatorju pa potem poskrbimo, da jih podpremo tudi pri samem procesu in delu.« dr. Jana Nadoh Bergoc, vodja Podjetniškega inkubatorja Perspektiva. Podjetniški inkubator Perspektiva INTENZIVNI PODJETNIŠKI PROGRAM MREŽNEGA PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA PERSPEKTIVA USTVARIL 12 NOVIH PODJETNIŠKIH ZGODB Navdušeni smo nad odzivom in izvedbo programa, predvsem pa nad vašimi podjetniškimi idejami, s katerimi si želite uspeti. V program Biznis in PIP se je prijavilo 18 podjetniških zgodb, izbrali smo jih 12, ki so bile vkljucene v intenziven podjetniški program. Ideje, ki so prepricale in so se v okviru programa ter s pomocjo mentorstva pilile ter razvijale, so inovativne, imajo tržni potencial, so izvedljive, imajo širši pomen za družbeno okolje in prispevajo k razvoju gospodarstva v lokalnem okolju in širše. Šest podjetniških idej v Obcini Pivka je usmerjenih na podrocje turizma, medtem ko šest podjetniških idej v Obcini Postojna zajema tudi ostale gospodarske panoge. Program Biznis in PIP je bil torej namenjen inovativnim potencialnim podjetnikom in podjetnikom zacetnikom z namenom nudenja vsebinske in financne podpore pri razvoju ucinkovitega poslovnega modela za lažji zagon podjetij. V intenzivnem 6-tedenskem podjetniškem programu se je tako zvrstilo 7 vsebinsko kakovostnih delavnic, program pa je nudil tudi individualno podporo izkušenih mentorjev in podjetnikov, ki sodelujejo s Podjetniškim inkubatorjem Perspektiva. Delavnice so se izvajale v Postojni in Pivki, in sicer v mesecu oktobru ter prvem delu novembra. V casu izida naše novembrske številke Pivškega lista bosta znana tudi zmagovalca, torej udeleženca, ki bosta s strani obcin Postojna in Pivka financno nagrajena, in sicer vsak v znesku 10.000 evrov, skupaj torej nagrada za najboljši poslovni ideji znaša kar 20.000 evrov. O tem bomo porocali v naslednji številki. Podjetniški program je del celovitega podpornega sistema, ki v naši regiji krepi podjetništvo. Biznis in PIPje eden od programov, ki ga je naš Podjetniški inkubator Perspektiva ustvaril z namenom selekcioniranega nabora in spodbud podjetnikom zacetnikom, ki v okolje vnašajo nove priložnosti za razvoj podjetništva in s tem gospodarstva na sploh. Skupna prizadevanja za podporo in krepitev podjetništva v naši regiji izkazuje tudi Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva, podprt s strani vseh obcin Primorsko-notranjske regije. 55 clanov podjetniške skupnosti, lastni podjetniški programi, 15 mentorjev, mreža 32 slovenskih in 10 mednarodnih institucij, 31 ustanovljenih podjetij, zapolnjenih 19 poslovnih prostorov, v povprecju 350 ur dela za razvoj podjetnika in nadgradnja infrastrukture (novi prostori v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva in nov Podjetniški inkubator v IOC Neverke) so zagotovo izjemno pomembna dejstva in napredki, ki potrjujejo, da gre za razvoj regijskega podpornega sistema za podjetništvo, ki bo s tem okrepilo svojo vlogo in priložnosti v lokalnem prostoru. Podjetniški inkubator Perspektiva FINANCNI URAD SVETUJE Mobilna aplikacija eDavki Aplikacija je namenjena fizicnim osebam. Ponuja številne funkcionalnosti poslovanja s FURS. Poleg obrazcev, kontaktov in splošnih informacij, med drugim ponuja tudi personalizirani koledarcek, preko katerega boste prejemali obvestila o svojih konkretnih obveznostih in pravicah (npr. obvestilo o izteku roka placila dolocenega davka). Ce vam delodajalec ne bo obracunaval in placeval prispevkov za socialno varnost, vas bomo o tem preko aplikacije sproti obvešcali. Zavezancem, ki uveljavljajo olajšavo za vzdrževane družinske clane, je na voljo predizpolnjen obrazec s podatki iz njihove lanske vloge. Prav tako aplikacija omogoca delo v imenu drugih zavezancev. Tako lahko zakoniti zastopnik poslovnega subjekta in pooblašcenec, v imenu zastopanega, vlagata in prejemata dokumente ter pregledujeta podatke. Aplikacija zakonitemu zastopniku in pooblašcencu ponuja prejemanje potisnih obvestil in obvestil za zastopanega zavezanca in filtriranje prejemanja le teh. V aplikaciji je na voljo tudi koledar, kjer so zabeleženi splošni (sivi), zavezancevi (rdeci) in zastopancevi (zelena) dogodki. Ob tem je zagotovljeno tudi filtriranje prikaza dogodkov na koledarju. Za vstop je potrebna registracija ali prijava z davcno številko in geslom. Ce ste se v eDavke v preteklosti že registrirali, se v mobilno aplikacijo zgolj prijavite s svojo davcno številko in geslom, ki ste ga uporabili pri registraciji na spletnem portalu eDavki. Upamo, da vam bo omenjena aplikacija poenostavila izpolnjevanje vaših davcnih obveznosti in uveljavljanje pravic. Financni urad Postojna POSVET NA TEMO »PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V PRIMORSKO-NOTRANJSKI REGIJI« Konec septembra smo pod okriljem projekta BODI SOC, kjer je RRA Zeleni kras pridružen partner, organizirali posvet na temo Priložnosti za razvoj socialnega podjetništva v Primorsko-notranjski regiji. Podrocje je trenutno v regiji podhranjeno, a nedvomno potrebno za boljšo kakovost bivanja in socialno vkljucevanje ranljivih skupin. V okviru posveta smo predstavili dobre prakse socialnih podjetij iz širše Slovenije (ga. Alenka Berložnik - Zavod Slokva, ga. Mojca Žganec Metelko - Knof) in Primorsko-notranjske regije (ga. Jelka Lekše - SRZS, socialno podjetje, g. Gregor Slavec - Zavod Zelena pot so.p in Kmetija Slavec). Kot predstavnici podpornega okolja sta sodelovali mag. Urška Bitenc , MGRT ter ga. Tatjana Rant, BOREO Primorsko-notranjske regije. Socialno podjetništvo predstavlja inovativno obliko podjetništva s poudarjenim cutom odgovornosti za družbo in ljudi. Je tudi povezovalno, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljno delo ter na ta nacin krepi solidarnost v družbi, saj ustvarja nova delovna mesta za socialno ranljive skupine ter opravlja družbeno koristne dejavnosti. Sodelujoci so se strinjali, da primanjkuje podpornih institucij, ki bi spodbujale, podpirale in oglaševale socialno podjetništvo ter izvajale sheme mentoriranja za so.p.. Panoge, ki v Primorsko-notranjski regiji predstavljajo priložnost za razvoj socialnega podjetništva, so predvsem kmetijstvo, V kolikor imate zanimivo podjetniško idejo, vam na RRA Zeleni kras ponujamo kakovostno podjetniško svetovanje. Strokovni sodelavci vas vodimo skozi celoten proces od idejnih zametkov do uresnicitve vaše poslovne ideje: • kako oblikovati uresnicljivo poslovno idejo, • kako jo realizirati, • kako se ustrezno registrirati za izvajanje dejavnosti, • pomagamo vam najti vire financiranja (povratna in nepovratna sredstva). Osnovna podjetniška svetovanja so brezplacna za vse predelava odpadkov, turizem in lesarstvo, le-te bi lahko z vkljucevanjem ranljivih skupin, ekološko naravnanostjo, trajnostno in krožno transformacijo pomembno prispevale k razvoju socialnega podjetništva v regiji. Razpravljavci so v nadaljevanju izpostavili, da se morajo socialna podjetja obnašati kot klasicna podjetja, ki so tržno naravnana in ponujajo rešitve, a hkrati prinašajo tudi pozitivne družbene ucinke. Za tovrstna podjetja je potrebno podporno okolje, ki bo spodbujalo nastanek družbeno koristnih podjetniških vsebin. Država je zato v letu 2022 z rebalansom proracuna povecala sredstva za zagon socialnih podjetij za 1,5 milijona evrov, v pripravi pa je tudi 10-letna strategija razvoja socialnega podjetništva. RRA Zeleni kras prebivalce Primorsko-notranjske regije, v sodelovanju z Obcinami Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina in Pivka pa izvajamo tudi nadaljnja brezplacna podjetniška svetovanja ter nudimo pripravo poslovnih nacrtov in/ali vlog na javne razpise na razlicnih podrocjih po subvencionirani ceni do 70 % cene. Za podjetniško svetovanje je obvezna predhodna uskladitev termina, na naslednjih kontaktih: • Tadeja Pecman Penko, tadeja@rra-zk.si, 05 721 22 32 • Živa Ložar, ziva@rra-zk.si, 05 721 22 40 NAVDUŠILI SO VAS OKUSI PIVŠKIH JEZER Tradicionalni turisticni dogodek, prežet s kulinariko in dedišcino naših krajev, je tudi letos navdušil obiskovalce, predvsem pa potrdil izjemno bogatost in raznolikost ponudbe, tako domace kot tuje, ki jo imamo na Pivškem. V pripravi hrane so se izkazala društva, vasi, organizacije in predstavniki posameznih držav. Predstavili so se: vaške skupnosti Trnje, Zagorje, Palcje, Narin, Stara Sušica, Suhorje, Trška skupnost Pivka, Kulturno društvo Lipa Pivka, Turisticno društvo Pivka, Kmetijski krožek s Tamaro Urbancic, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Cebelarsko društvo Pivka, Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Kulturno društvo Tušcak Bac, Društvo Mladi za Pivko, Zavod za turizem Pivka, RRA Zeleni kras. Pridružili so se tudi predstavniki držav Albanije, Bosne, Kube, Srbije in Ukrajine, pobratena bavarska obcina Durach ter prijatelji iz Crne gore. Kmetije Cestni iz Parij, Sedmak iz Nadanjega sela, Polja Sivke Domaca marenda pa so prodajali njihove pridelke in izdelke. Poskušali smo lahko tradicionalne in stare jedi, kot je krompir v zevnici, krompir z ocvirki in golaže …, poznanim okusom se je pridružil kubanski kongris (riž s crnim fižolom), ocvrte plantane, coco loco, ukrajinski boršc in nalisniki s krompirjem, sarme, baklave, bureki, srbski žar, skratka, obiskovalci so imeli zelo pestro izbiro. K hrani se je prileglo še bavarsko pivo, ki so ga postregli naši prijatelji iz pobratene obcine Durach. Vsem ponudnikom iskrena hvala za srcen pristop, vsem obiskovalcem pa za podporo. Turisticno društvo Pivka DVOREC RAVNE, MALI DVOREC POMEMBNIH LJUDI V Krpanovem domu smo konec septembra pripravili premierni ogled filma »Ravne. Mali dvorec pomembnih ljudi«. Film so izdelali v produkcijski hiši TV Kolut v sklopu aktivnosti cezmejnega projekta Interreg Italia-Slovenija "Merlin CV. V filmu so predstavljene tri pomembne plemiške družine, ki so v dvorcu prebivale in delovale. Vpliv teh družinje bil prepoznaven v politiki, takratni vojski, naravoslovju in kulturi. V sklopu projekta so odkrili veliko novih dejstev o zgodovini Raven in njenih prebivalcev, za zidovi dvorca pa ostaja še veliko skritih zgodb. Vsekakor gre za pomemben del slovenske plemiške dedišcine, ki ga je potrebno varovati za prihodnje rodove. Župan Robert Smrdelj je v svoji predstavitvi po ogledu filma prikazal korake, ki jih je Obcina Pivka na poti ureditve dvorca že opravila in razmišljanja in iskanja rešitev za prihodnost. Dvorec s kašco, vrtom, hlevom z lipicanci sredi cudovite narave dopušca veliko razlicnih možnosti za turisticne, kulturne in druge vsebine; vedno povezane z lokalnimi zgodbami in prebivalci. Prav velik zgodovinski pomen in vpliv dvorca na naše kraje nas odgovorne zavezujeta k vztrajnemu iskanju možnosti za ureditev in obnovo dvorca in njegove okolice. Po filmski predstavi smo si v galeriji Krpanovega doma ogledali še razstavo fotografij Antona Bukovnika. Gre za serijo crno belih, IR fotografij detajlov dvorca Ravne. Film o dvorcu Ravne in njegovih lastnikih si lahko ogledate na povezavi: https://www.facebook.com/ drustvokolut/videos/860962501475135 Prisrcno vabljeni k ogledu. SRECANJE S PREDSTAVNIKI SLAVONSKE OBCINE BRODSKI STUPNIK Predstavniki Zavoda za turizem Pivka smo se v oktobru na Turisticni kmetiji Andrejevi srecali z delegacijo obcine Brodski Stupnik iz Hrvaške. K nam so pripotovali v okviru študijske ekskurzije na povabilo vodje Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Aleša Zidarja. Gostom je pripravil zanimiv program, v treh dneh so spoznali delovanje LAS med Snežnikom in Nanosom in si ogledali rezultate zadnjih izvedenih projektov ter primere dobrihpraks, med njimi mobilno trgovino Domaca marenda, obnovljen ribnik na farmi Kozlek in ribogojnico Bubec v Ilirski Bistrici. Pred odhodom domov so obiskali še nove prostore Podjetniškega inkubatorja Perspektiva v Postojni in spoznali njihov nacin spodbujanja podjetništva. V delegaciji je bilo poleg župana Gorana Jelinica še osem obcinskih strokovnih sodelavcev s podrocij turizma, komunale, sociale in projektov. Ugotovili smo, da imata obcini Brodski Stupnik in Pivka veliko skupnega. Prav zato se bomo še srecali in poskušali nastopati kot partnerji pri bodocih projektih na razlicnih podrocjih. Glede na to, GOSTOVALI SMO V SLOVENSKEM DOMU NA REKI V oktobru smo z delavnico Kako spremljamo velike zveri? gostovali v Slovenskem domu KPD Bazovica na Reki. Z veseljem smo se namrec odzvali vabilu RRAZeleni kras in odpotovali onkraj slovensko-hrvaške meje. V okviru projekta MAJ, katerega glavni organizator je Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, so se 14. in 15. oktobra družili dijaki iz Italije, Avstrije in Hrvaške. Za dijake smo pripravili delavnico, na kateri so spoznali razlicne metode spremljanja oziroma proucevanja velikih zveri. Uporabili smo številne raziskovalne pripomocke in materiale, še posebej zanimiva pa sta bila kožuha volka in medveda. Veliko aktivnega sodelovanja in smeha pa je bilo med delavnico Kdo koga jé. S pomocjo igre vlog, premikanja v prostoru in podajanjem klobka vrvice smo ustvarjali prehranske verige in splete. Na ta nacin smo Zavod za turizem Pivka www.dinapivka.si URNIK: • PON – PET: 9.00 – 15.00 Prebivalcem Obcine Pivka omogocamo brezplacen ogled. Otroci, lahko v center vstopajo ob spremstvu odrasle osebe. mlajši od 12 let, SOB - NED: 10.00 – 17.00 DAN BREZ AVTOMOBILA PRED KRPANOVIM DOMOM Pred Krpanovim domom se je v cetrtek, 22. septembra, dogajalo veliko zanimivega. Na plošcadi pred domom je zrastel gozd s cudovitim jezercem. A na žalost sta ga preckali cesta in železnica. Poleg tega so se otroci spreminjali v medvede, volke, srne in žabe. Vozili so avtomobile in avtobuse, postali lokomotive in vagoni. Vas zanima, kaj se je dogajalo? V okviru Dnevabrez avtomobila je potekala delavnica Kako živali preckajo cesto? Preko igre vlog smo z vrtcevskimi otroki ter ucenci 1. in 2. razreda OŠ Pivka odgovarjali na vprašanja: Kako živali preckajo ceste in železnice? Zakaj se odpravljajo na take nevarne poti? Kaj se zgodi, ce se srecata vozilo in žival? Vsako leto zaradi trkov pogine veliko divjih živali. Z otroki smo iskali rešitve. Postavljali smo ograje, a ugotovili, da živali rabijo veliko prostora. Razmišljali smo naprej. Morda bi pa lahko postavili mostove ali skopali podhode, ki bi bili namenjeni živalim! Ogledali smo si maketo zelenega mostu in prometne znake, ki opozarjajo na nevarnost prehoda divjih živali. Preko igre v prostoru, igranja razlicnih vlog in risanja so ucenci spoznali, da so tudi živali ranljive udeleženke v prometu. Ceste in železnice preckajo iz razlicnih razlogov, a jih na žalost vozila ob tem pogosto povozijo. Skupaj smo poiskali rešitve in si zaželeli, da bi jih bilo v naši okolici vec. Konec koncev rešitve, namenjene varnemu prehodu živali, predstavljajo varno pot tudi za nas. Helena Šneberger Mandelj ŽIVOBARVNA JESEN V CENTRU DINA Center o velikih zvereh Dina je delavno stopil v jesenske mesece. Obiskale so nas številne vrtcevske in šolske skupine iz Ljubljane, Polhovega Gradca, Pirana, Loškega Potoka in mnogih drugih krajev. Pripravili smo njim prilagojene programe, zapolnjene z razlicnimi aktivnostmi. Vodene oglede Centra o velikih zvereh Dina so dopolnili z delavnicami, sprehodi z lovci, aktivnostjo s cebelarjem ter ogledi filmov. Obiskala nas je tudi skupina ucencev in odraslih, ki so pridruženi projektu Mlado objektivno oko in študijskemu krožku U3ŽO Filmi ob kavi. Organizator izleta je bila Knjižnica Šmarje pri Jelšah. Tematiko velikih zveri so spoznavali preko vodenega ogleda in raziskovanja Centra Dina. V kinodvorani Krpanovega doma pa so si na velikem platnu ogledali filma Velike zveri ne poznajo meja in Za volkovi. Ogled filma Velike zveri ne poznajo meja je res odlicna osnova za spoznavanje tematike medvedov, volkov in risov. Na poljuden nacin so predstavljene razlicne vsebine, film pa je poln cudovitih posnetkov slovenskih gozdov. To so potrdili tudi upokojenci Elektro Ljubljana, katere je poleg filma preprical tudi voden ogled Centra Dina. Tematika velikih zveri in Center Dina sta zanimiva za vse starostne skupine. To se je pokazalo tudi na Sejmu Narava Zdravje, ki smo se ga udeležili v petek, 9. septembra. Pri nas so se ustavljali vrtcevski otroci, dijaki in odrasli. Pritegnile so jih stopinje velikih zveri, z veseljem so jih odtisnili v pesek in pri tem prisluhnili razlagi. V želji po vec informacijah in doživetjih so jemali naše letake in zatrjevali, da nas prav gotovo kmalu obišcejo. Tudi za osebe s posebnimi potrebami Center o velikih zvereh pa je namenjen in dostopen tudi osebam z razlicnimi invalidnostmi in osebam s posebnimi potrebami. V preteklosti so nas že obiskali varstveno delovni centri. V dneh, ko pišemo ta prispevek, pa se veselimo obiska skupine Dnevnega centra Žarek iz Nove Gorice. Pri programih za pedagoške in druge organizirane skupine dajemo velik poudarek na prilagajanju potrebam skupine, upoštevanju njihovih omejitev in vkljucevanju vseh obiskovalcev. Center Dina je dostopen tudi za osebe z gibalno oviranostjo. Enako velja tudi za vse naše programe. V najvecji možni meri program prilagodimo in vkljucimo tudi tiste, ki so na žalost preveckrat potisnjeniob rob. Še vec, njihove ovire izkoristimo za popestritev programa. Tako je deklica na invalidskem vozicku v okviru programa Sprehod z lovcem dobila prav posebno nalogo prepoznavanja sledi in nato svojim sošolcem, ki so vmes iskali sledi divjadi, predstavila razlicne sledi in njihove posebnosti. Priznanje, da smo na pravi poti vkljucevanja, nam je dal tudi obisk Emreja, ucenca iz Ilirske Bistrice. Center o velikih zvereh je obiskal v okviru dodatne strokovne pomoci za otroke s slepoto in slabovidnostjo. Skupaj z mobilno uciteljico dr. Matejo Maljevac iz Centra Iris sta se podala na voden ogled, ki smo ga prilagodili in obogatili s številni pripomocki. Tudi vodnica se je med vodenjem naucila veliko novega in temu prilagajala interpretacijo. Veselimo se bodocih sodelovanj, obiskov skupin in posameznih obiskovalcev. Vedno znova smo navdušeni nad zanimanjem, ki ga pokažejo. Naša zaveza je, da ostanemo resnicno namenjeni vsem skupinam naše družbe oziroma na podrocju prilagoditve in vkljucevanja ves cas aktivno delamo in se razvijamo. Veseli bomo, ce se nam pri temu pridružite. Naj bo Center o velikih zvereh Dina Pivka center vseh nas, prostor vkljucenosti, strokovnosti in raziskovalnega duha. DINA PIVKA S PRIZNANJEM ZA FINALISTA V torek, 25. oktobra 2022, je v Centru o velikih zvereh Dina Pivka potekal dogodek v okviru turneje slovenske nagrade Natura 2000. Organizatorji so podelili nagrado v kategoriji družbeno-gospodarske koristi, s plaketo pa so bili nagrajeni še ostali projekti finalisti, katerih prijavitelj je bil Zavod za gozd. Za zmagovalca v kategoriji Družbeno - gospodarske koristi je bil razglašen projekt ZGS Preprecevanje škod po velikih zvereh. Sprejela sta jo Rok Cerne in Miha Marence, ki sta ob prejemu poudarila pomen sodelovanja z rejci pastirskih psov in k prevzemu nagrad povabila še rejca Aleša Sedmaka in Janeza Kržica. V tej kategoriji je bil za finalista razglašen še projekt Ne povabimo medveda na kosilo – priznanje finalista sta prevzela Jernej Javornik in Matija Stergar. V kategoriji Varstvo vrst in habitatnih tipov na obmocjih Nature 2000 v Sloveniji je priznanje finalista prejela prijava Monitoring risa za reševanje pred izumrtjem. Prevzela sta jo Urška Fležar in Peter Krma. V kategoriji Komunikacijske aktivnosti za obmocja Nature 2000 je bila med finaliste uvršcena tudi naša prijava Doživeto spoznavanje življenja velikih zveri v osrcju njihovega življenjskega prostora na Notranjskem, v okviru katere smo se za nagrado potegovali skupaj Gozdna hiša Mašun z ucno potjo in Center Dina Pivka. Plaketo finalista sta prevzeli Dina in Špela Habic, ZGS in Dragica Jaksetic, strokovna vodja Centra Dina. Helena Šneberger Mandelj Foto: Tina Kirn www.pivskajezera.si | 030 644 799 | pivskajezera@pivka.si SPOZNAJMO NAŠA JEZERA Ali ste vedeli, kakšne dotoke kraške vode ima Palško jezero? Palško jezero leži severno od naselja Palcje in je najvecje izmed Pivških presihajocih jezer. Ovalna jezerska kotanja je sestavljena iz treh kotanj, ki nosijo naslednja ledinska imena: Velika jezera (vzhodni del) ter Mala jezera in Filajevo jezero (zahodni del). Velika jezera (najnižja) se nadaljujejo v Mala jezera, medtem ko Mala jezera in Filajevo jezero (najvišje) locuje nekoliko višji svet, prav tako tudi Velika jezera in Filajevo jezero. V vzhodnem pobocju jezerske kotanje je vec izvirov oziroma estavel. Prvi je Filajev graben, ki ima glavni izvir v kamnih, poraslih z mahom, v vznožju pobocja z razkrito drobnozrnato naplavino. Stranski izvir, ki napaja desni pritok Filajevega grabna, leži v vznožju višje stene. Med jamami na Palškem jezeru je v katastru jam zabeležena tudi jama v Filajevem grabnu. Strugo Filajevega grabna porašca vrbovje, pred izlivom v jezerce v nižjem delu dna kotanje Velikih jezer pa se potok razliva prosto po travniku. Najvišji izvir je jama Kužica z vhodom v vznožju prepadne stene v vrtaci. Na robu te vrtace se zacne plitva struga potoka iz Kužice. Nekoliko nižje od nje pa leži skupina treh izvirov v Kotlicih z razpokami (odprtinami) v vznožju sten, iz katerih vodijo struge potokov v pobocju. Matijeva jama ima zgornji, navpicni vhod v stropu nad breznom in spodnji, stranski vhod v vznožju višje stene, iz njega pa vodi struga potoka v pobocju. Potok nadaljuje pot po valovitem delu dna kotanje Velikih jezer, delno prosto po travniku, delno po strugi, do izliva v jezerce v nižjem delu dna te kotanje. Izpod vrbovja v pobocju pritece še en potok in se izliva v potok iz Matijeve jame v njegovemspodnjem toku. V bližini prehoda v kotanjo Ždink leži izvir v vznožju vecjih kamnov pod kolovozom. Palško jezero ima tudi požiralnike, na primer požiralnik (zaplata kamenja sredi travnika) na prehodu med kotanjama Velikih in Malih jezer, v katerega tece potok iz jezera, ko to obsega le nižji del dna kotanje Velikih jezer. Jezerska kotanja se na severu podaljša v dve podolgovati stranski kotanji, Njivcena zahodu in Ždink na vzhodu. V njiju nastaneta izrazita zaliva, med njima pa se dviga hrib Jezeršcak. V zgornjemdelu kotanje Ždink je poglobljena vrtaca z vhodom v jamo v Ždinku, ki leži v vznožju višje stene v pobocju vrtace. Iz jame je vrezana struga, ki se dvigne do roba dna vrtace. V vrtaci se pojavi luža, nato pa jezerce zalije nižji del dna kotanje Ždink in odteka v jezero (potok iz Ždinka). Voda izvira tudi na obrobju dna Ždinka v izvirnih kotanjah in eni navpicni razpoki v steni. Kotanjo Njivce v vecjem delu porašcajo travniki, prepredeni s porašcenimi kamnitimi zidovi (mejice), v spodnjem delu njenega dna pa leži plitva kotanja z ledinami. Ko jezero doseže nivo prehoda v kotanjo Njivce, tece potok iz jezera (potok v Njivce) preko opušcenega, spodnjega dela Njivc in se razliva v jezerce do tamkajšnje plitve kotanje. V nasprotju z Ždinkom se Njivce tako polnijo iz jezera. Tina Kirn TERENSKI OGLED IZVEDENIH AKTIVNOSTI V PROJEKTU PIVKA.KRAS.PRESIHA V projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA zacenjamo drugo projektno leto z aktivnostmi na terenu. Z razlicnimi naravovarstvenimi ukrepi obnavljamo travniške in vodne površine. Dela na terenu, odstranjevanje zarasti in obnovljene kale smo si ogledali v družbi župana Roberta Smrdelja, direktorice Zavoda za turizem Pivka, Jane Gržinic, izvajalcev del in predstavnikov vaških skupnosti. Na obmocju Petelinjskega jezera smo obnovili štiri hektarje travnikov. V projektu bomo obnavljali travnike in odstranjevali zarast tako na mokrotnih kot suhih travnikih. Z deli smo najprej zaceli na mokrotnih travnikih, na obmocju presihajocih jezer (Petelinjsko in Palško jezero), saj je obmocje jezer navadno v jesenskem in zimskem casu, ko so posegi v zarast mogoci, zalito z vodo. Rocno in stojno odstranjevanje zarasti izvajajo zunanji izvajalci (podjetje Karso, Zaposlitveni center d. o. o. s podizvajalci in podjetje Gozdarstvo Mazi s. p.). Posamezni kmetovalci, vkljuceni v projektne aktivnosti pozne košnje, pa so se odlocili, da bodo svoje površine ocistili sami. Na obmocju Petelinjskega jezera se iz zunanjega roba proti notranjosti širijo grmi crnega trna in gloga. Sprva so grmi zrasli le ob vecjih kamnitih osamelcih, s spremenjeno kmetijsko rabo pa se pas grmovja širil v notranjost jezerske kotanje. Eden od ciljev projekta PIVKA.KRAS. PRESIHA je ohraniti mokrotne travnike, ki so življenjski prostor evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst Nature 2000. V prvem mesecu dela (september) oziroma do ojezeritve jezera so izvajalci rocno in strojno odstranil 4 ha (približno polovico nacrtovanih obnovljenih travnikov v Petelinjskem jezeru) zarašcenih površin v lasti Obcine Pivka. Po umiku vode iz jezera bodo izvajalci nadaljevali z deli. V projektu nacrtujemo obnovo 15 ha mokrotnih travnikov na habitatnem tipu presihajoca jezera. Pri izvajanju krcenja zarasti se trudimo v cim vecji meri zmanjšati vpliv na naravo. Krcenje zarasti je zaradi velikega naravovarstvenega pomena obmocja zahteven ukrep, ki poteka pod dolocenimi pogoji. Pred izvedbo posega smo morali pridobiti razlicna dovoljenja (npr. vodno soglasje Direkcije RS za vode, Dovoljenje za poseg v naravo in ponekod tudi Dovoljenje za krcitev gozda s strani Zavoda za gozdove Slovenije). Zaradi administrativnih postopkov in velikega financnega vložka je za lastnike zemljišc to zahteven zalogaj, projekt pa nam omogoca, da lastnikom lahko nudimo strokovno in financno pomoc. Pri izvajanju krcenja se trudimo v cim vecji meri zmanjšati vpliv na naravo. Zato potekajo krcitve s kombinacijo rocnega in strojnega odstranjevanja in omejenega izvajanja mulcenja. Vso biomaso bomo v najvecji možni meri odstranili z obmocja. Posebno previdnost pri izvajanju del pa namenjamo preventivnim ukrepom za preprecevanje vnosa invazivnih tujerodnih vrst rastlin. Med preventivnimi ukrepi izpostavljamo cišcenje strojne mehanizacije pred pricetkom del ter izobraževanje in ozavešcanje izvajalcev del o sami problematiki invazivnih vrst. Obnovili smo kale v Drskovcah in Zagorju. Naravovarstveni ukrep za varstvo dvoživk je tudi obnova lokev in kalov, ki so bilo v preteklosti v vsaki vasi. V nekaterih so napajali živino, v drugih prali perilo, vse pa so bile pomemben življenjski prostor razlicnih živalskih vrst, vezanih na vodo. Zaradi opustitve rabe in vzdrževanja kalov se jih je na Pivškem ohranilo le še nekaj. Tu in tam kakšnega srecamo na pašnikih, ob vaseh pa so bodisi izginili bodisi so zarašceni. Zaradi pomembne vrednosti kalov kot življenjskih prostorov dvoživk, kacjih pastirjev in drugih vodnih živali jih obnavljamo v projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Poleti smo obnovili kale v Zagorju (kala v Uskih) in Drskovcah (kala ob vodnjaku). Vecji kal v Zagorju je v celoti prerašcal rogoz, po obnovi pa je zaživel v pravi luci in je že dom številnim dvoživkam – urhom, pupkom in drugim vrstam žab. Kali v Zagorju in Drskovcah so obnovljeni, a vsa dela še niso izvedena. V prihajajocih mesecih bo potekala še ureditev okolice kalov z informativno tablo, namenjeno ozavešcanju o pomenu kalov in dvoživk. Kali so pomemben življenjski prostor dvoživk, a tudi lep krajinski element. Kale je ustvaril clovek, zato so tudi naša kulturna dedišcina in obenem lep element v prostoru. Verjamemo, da jih bomo s skupnimi mocmi ohranili. Pa tudi skrbeli, da ne bi postali dom našim akvarijskim ljubljencem, potem ko se jih navelicamo. S terenskimi aktivnostmi nadaljujemo tudi v prihodnjih mesecih. V projektu nas v naslednjih mesecih med drugim caka cišcenje jame, urejanje poti, vzpostavitev novih kalov in nadaljevanje cišcenja zarasti na suhih travišcih. www.parkvojaskezgodovine.si | 031 775 002 | info@parkvojaskezgodovine.si sob - ned: 10.00–16.00 V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Z ZGODOVIKENDOM ODPRLI JESENSKO SEZONO V Parku vojaške zgodovine je tretji vikend v septembru kar brbotalo od pestrega muzejskega dogajanja. Ekipa Parka je v sodelovanju s partnerskimi muzeji – Vojaškim muzejem Slovenske vojske, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Tehniškim muzejem Slovenije in Narodnim muzejem Slovenije – pripravila ZgodoVikend, vecdnevni muzejski dogodek, namenjen intenzivnemu spoznavanju ter doživljanju zgodovine. Kot uvod v ZgodoVikend je bila že v cetrtek, 15. septembra, v Kinu Pivka organizirana projekcija igrano­ dokumentarnega filma Pot domov, v katerem je predstavljen portret izjemnega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca, ki se je sredi evropskega prvenstva v Rimu leta 1991 ob izbruhu slovenske osamosvojitvene vojne znašel pred življenjsko odlocitvijo – ob tej priložnosti – tako kot generacije nekoc – pripeljali na bogato okrašenih ostati del jugoslovanske reprezentance nabornih vozovih. Kljub dežju in neugodni vremenski napovedi je živahen v boju za zlato medaljo ali oditi v boj dopoldanski vrvež že v soboto, 17. septembra, nakazal na veliko zanimanje za domovino. Nekaj kadrov filma, pod za dogajanje v sklopu ZgodoVikenda. Obiskovalci so se lahko tega dne kot katerega se je kot scenarist in režiser podpisal Aleš Žemlja, je bilo posnetih del obogatenega programa udeležili razlicnih vodenih ogledov po zbirkah in razstavah, najmlajšim pa so obisk popestrile raznovrstne otroške delavnice. tudi v Parku vojaške zgodovine, v filmu V okviru spremljevalnega programa je v Vojašnici Stanislava Požarja potekal pa nastopa tudi nekaj vozil iz voznega tudi dan odprtih vrat, kjer so obiskovalci izkusili, kakšna je vožnja s tankom in dela zbirke Parka ter tudi nekaj sploh kakšno je življenje v vojaški suknji. statistov. V petek, 16. septembra, pa je v muzejskem kompleksu prvic po letu Nedeljsko dogajanje je odprl Jesenski pohod po Krožni poti vojaške 2019 potekala tradicionalna Vestirnga zgodovine, ki je za razliko od prejšnjega dneva pohodnike od blizu in 2022, v sklopu katere je Uprava za dalec razvajal z obiljem soncnih žarkov. Posebnost letošnjega pohoda je obrambo izvedla seznanitev vojaških bilo tematsko predavanje v italijanski podzemni utrdbi na Primožu, štiriurni obveznikov generacije 2004, ki so se pohod pa je udeležencem dodatno popestrila animacija ob postankih s Park vojaške zgodovine pokušnjo domacih dobrot. Muzejski utrip so tudi v nedeljo, 18. septembra, obogatila številna strokovna vodenja po razlicnih stalnih in obcasnih muzejskih razstavah, ki so udeležencem omogocila globlji vpogled v vsebine Parka ter partnerskih muzejev v Depojih državnih muzejev. V sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije je bil oba dneva organiziran tudi raznolik nabor otroških delavnic ter animacij, ob katerih so najmlajši na poucen in zabaven nacin spoznavali zgodovino. Dogajanje so popestrile projekcije filmov, mini sejem vojaškozgodovinske literature, predstavitev starodobnih vozil Kluba Balilla iz Divace in predstavitev Slovenske vojske. Razgibanodogajanje ZgodoVikenda so v nedeljo popoldne sklenile predstavitvene vožnje vozil iz voznega dela zbirke Vojaškega muzeja Slovenske vojske in Parka vojaške zgodovine. Osrednjo tocko je predstavljal dinamicni prikaz novih pridobitev, ki so v zadnjih letih pomembno obogatile nacionalno vojaškozgodovinsko zakladnico, a zaradi epidemije še niso bile predstavljene širši javnosti. Gre za dva vojaška artilerijska traktorja/ vlacilca, in sicer sovjetski ATS-59G ter jugoslovanski GJ­ 800. Obiskovalcem so bili v okviru ZgodoVikenda tudi prvic predstavljeni trije »novi« topovi iz druge svetovne vojne: nemška štiricevni protiletalski top Flakvierling 38 ter protioklepni top Pak 40 75 mm in pa sovjetska havbica M1938 (M-30) 122 mm. Organizatorji ZgodoVikenda so bili nad obiskom in sploh odmevnostjo dogodka zelo zadovoljni, zadovoljstvo ter pohvale pa so izrazili tudi obrazi obiskovalcev, še zlasti številnih otrok. PARK SODELOVAL NA STROKOVNEM POSVETU O SANACIJI KULTURNE DEDIŠCINE V cetrtek, 22. septembra 2022, je bil v Kosovelovem domu v Sežani organiziran strokovni posvet o sanaciji kulturne dedišcine, ki ga je pripravila Obcina Sežana skupaj s krajani Kosovelj, pobudniki ponovne vzpostavitve vojaške kapele pri Kosoveljah. Arhitekturno izjemno zanimiva kapela je bila središcni objekt vojaške bolnice Feldspital 808, ki je stala na travniku pred vasjo Kosovelje na Krasu. Direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic je udeležencem posveta predstavil prispevek »Vojaškozgodovinska dedišcina – breme ali priložnost?« Posvet je moderiral arhitekt Stojan Lipolt, zbrane pa je nagovoril tudi mag. Boštjan Poklukar, direktor Uprave Republike Slovenije za vojaško dedišcino. STARODOBNIKI V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE Soncne jesenske dni je za panoramski izlet v Park vojaške zgodovine izkoristilo vec društev ljubiteljev starodobnih vozil, ki so ob tej priložnosti muzejskim obiskovalcem z veseljem predstavili svoje dragocene jeklene lepotce. Med prvimi so septembra Park vojaške zgodovine obiskali clani kluba Lambretta Club Friuli iz Italije. Zacetni primerki skuterjev in motornih koles Lambretta segajo v leto 1947, le leto kasneje po razvoju še slavnejše vespe, v naslednjih desetletjih pa so dosegli kulten status in bili izjemno priljubljeni tudi pri nas. Septembra so kot del muzejskega dogajanja v sklopu ZgodoVikenda obiskovalcem svoja starodobna vozila predstavljali tudi clani Primorskega kluba ljubiteljev starih motornih vozil Balilla iz Divace. Oktobra pa je ob obisku Društva slovenskih milicnikov muzejsko ponudbo in siceršnjo stalno zbirko policijskih eksponatov dopolnila razstava legendarnih vozil nekdanje Milice, pri cemer sta obiskovalce še zlasti navdušila kultna »ficko« in »marica«. Ljubitelji starodobne avtomobilske tehnike so imeli v oktobru priložnost od blizu obcudovati tudi primerke nekdanje »katrce« oz. slavnega avtomobila Renault 4, katerega zacetek proizvodnje sega v leto 1961, ko so se pri francoskem proizvajalcu vozil Renault odlocili, da tržišcu predstavijo novo vozilo, ki bo z dobrimi voznimi lastnostmi dostopno širšim množicam za razlicne namene. Kot del panoramskega izleta po jesenski pokrajini so Park vojaške zgodovine pretekli mesec obiskali tudi clani Zastava kluba Slovenije s svojimi starodobnimi vozili, med katerimi je posebej izstopal predelan športni avtomobil Zastava Yugo domacinke Sanje Smrdel. V Parku vojaške zgodovine so z veseljem sprejeli vsa starodobna društva, saj s svojim delovanjem zagotavljajo pomemben doprinos k ohranjanju zgodovinske in tehnicne dedišcine ter z muzejskega vidika predstavljajo dragoceno dopolnitev muzejske ponudbe. Park vojaške zgodovine PIRANSKI FLAK NA IZPOSOJO V cetrtek, 13. oktobra, je bil v Park vojaške zgodovine prepeljan nemški protiletalski top Flak 20 mm, ki je pred tem domoval pred Akvarijem Piran. Park vojaške zgodovine si je dragoceni eksponat izposodil v dogovoru s piranskim Akvarijem in Univerzo na Primorskem z namenom umestitve k novi razstavi v pripravi, ki bo posvecena pomorskim aktivnostim v Severnem Jadranu med drugo svetovno vojno. Izposojeni primerek je namrec predstavljal del oborožitve nemškega minolovca R 15, ki je bil aprila 1945 potopljen ob zahodni obali Istre med Savudrijo in Umagom, sredi 80. let prejšnjega stoletja pa so ga ribici privlekli do Pirana. V Parku bo na topu izveden konservatorski poseg, da bo kot pomembna dedišcina in prica pestrega vojnega dogajanja v Jadranskem morju ohranjen ter ustrezno muzejsko predstavljen. PARK VOJAŠKE ZGODOVINE SODELOVAL NA DOGODKU MUZEJA SLOVENSKE POLICIJE OB DNEVIH EVROPSKE KULTURNE DEDIŠCINE Muzej slovenske policije je ob letošnjih Dnevih evropske kulturne dedišcine v torek, 4. oktobra 2022, organiziral prav poseben dogodek in k sodelovanju na njem povabil tudi Park vojaške zgodovine. Dogodek se je zacel z manjšo slovesnostjo, na kateri je zbrane nagovorila ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar, sledila pa je okrogla miza, na kateri so sodelovali: vodja Muzeja slovenske policije Darinka Kolar Osvald, predstavnica Službe za premicno dedišcino in muzeje pri Narodnem muzeju Slovenije Maja Hakl Saje, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije dr. Barbara Juršic, direktor Gornjesavskega muzeja Jesenice Aljaž Pogacnik in nacelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske podpolkovnik mag. Zvezdan Markovic. Direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic je v okviru dogodka predstavil razvojno pot Parka vojaške SLOVESNOST OB DNEVU SUVERENOSTI Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v soboto, zbrane najprej pozdravil direktor Parka mag. Janko Boštjancic, ki 22. oktobra, v okviru priprav na praznovanje dneva suverenosti se je organizatorjem zahvalil, da so tako pomembno slovesnost v Parku vojaške zgodovine organiziralo slovesnost ob 31. organizirali prav v Pivki. Slavnostni govornik je bil predsednik obletnici odhoda zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije. osamosvojitvene vlade in predsednik Združenja za vrednote Slovesnosti so se udeležili mnogi visoki gostje, saj je bila združena slovenske osamosvojitve Alojz Peterle. V govoru je orisal nekaj s sejo predsedstva združenja. Kulturni program je oblikovala spominov na osamosvojitveno obdobje, iskreno pa se je zahvalil moška vokalna skupina Potoški fantje iz Loškega Potoka in pa Parku, da si je ohranjanje zgodovinskega spomina na rojstvo pesnik ter velik domoljub Tone Kuntner. V imenu gostitelja je slovenske države vzel za svoje glavno poslanstvo. DIREKTOR PARKA IZVOLJEN ZA PREDSTAVNIKA V SVETOVNEM ZDRUŽENJU VOJAŠKOZGODOVINSKIH MUZEJEV ICOMAM V okviru svetovnega muzejskega združenja ICOM, ki združuje vecino svetovnih muzejev, deluje tudi združenje vojaških muzejev ICOMAM. Gre za povezavo vojaškozgodovinskih muzejev in zbirk s celega sveta. Namen združenja je mreženje muzejskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vojaško zgodovino, izmenjava znanj in izkušenj ter dvigovanje standardov varstva dedišcine. Združenje vodi 10-clanski izvršilni odbor muzejskih strokovnjakov s celega sveta. Na jesenski generalni skupšcini ICOMAM-a je bil kot predstavnik Srednje Evrope v odbor za 3-letni mandat izvoljen direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjancic. Gre za velik dosežek Parka vojaške zgodovine, saj se je uveljavil kot prepoznavna in ugledna muzejska institucija tudi v širšem evropskem prostoru. Izvolitev v izvršilni odbor tako pomembnega muzejskega združenja pa predstavlja tudi posebno priznanje za novega clana, ki je v zadnjih letih poleg vodenja muzeja sodeloval tudi pri nekaterih pomembnih raziskavah in pripravil tudi vec odmevnih muzejskih razstav. Park vojaške zgodovine V PARKU OB 100. OBLETNICI FAŠIZMA POTEKALA MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA V Parku vojaške zgodovine je v sredo, 19. oktobra, potekala mednarodna znanstvena konferenca »Fašizem – sto let pozneje: stanje raziskav in nove raziskovalne perspektive«, ki jo je skupajs Študijskim centrom za narodno spravo organizirala tudi ekipa Parka vojaške zgodovine. Leta 2022 mineva sto let od vzpona Benita Mussolinija na celo italijanske vlade. Ceprav se je v Italiji fašisticni režim dokoncno konsolidiral šele v prihodnjih letih, lahko to leto vseeno razumemo kot simbolno napoved vzpona fašizma kot nove politicne ideologije, in sicer ne le v Italiji, temvec po vsem svetu, zlasti v Evropi. Slovenski prostor je fašizem zaznamoval že pred prevzemom oblasti, saj so fašisticni škvadristi že leta 1920 požgali Narodni dom v Trstu in širom Primorske naredili kup drugih zlocinov. Izbira lokacije – Park vojaške zgodovine je umešcen v nekdanjo italijansko vojašnico – zato ni brez pomena in simbolike, saj je izkušnja našega prostora s fašizmom zelo globoka ter tragicna. Namen mednarodne konference je bil združiti skupino znanstvenikov, ki sledec razlicnim metodološkim in vsebinskim poudarkom raziskujejo fašizem v razlicnih nacionalnih ter transnacionalnih kontekstih. Poseben poudarek pri tem je bil dan obravnavi prisotnosti in delovanj razlicnih oblik fašisticnih gibanj ter režimov v srednji in jugovzhodni Evropi. Konferenca je potekala v angleškem jeziku, uvodno predavanje pa je imel OBRAMBNA MINISTRA SLOVENIJE IN SEVERNE MAKEDONIJE S SLOVESNO PRIMOPREDAJO PARKU PREDALA NOV MUZEJSKI EKSPONAT Park vojaške zgodovine je v ponedeljek, 17. oktobra, ob uradnem obisku v Sloveniji obiskala ministrica za obrambo Republike Severne Makedonije Slavjanka Petrovska v spremstvu gostitelja ministra za obrambo Republike Slovenije Marjana Šarca. Makedonska delegacija si je ogledala Park in se seznanila z njegovo organizacijo ter konceptom razvoja zlasti glede na potrebo po razvoju podobne institucije v Severni Makedoniji. Ministrica je ob ogledu muzejskih zbirk in razstav v razgovoru z direktorjem Parka mag. Jankom Boštjancicem izrazila navdušenje nad Parkom vojaške zgodovine ter pozdravila krepitev sodelovanja obrambnih sektorjev obeh držav tudi na podrocju ohranjanja dedišcine. 2022 izvedel konservatorsko-restavratorski poseg ter ga pripravil za muzejsko predstavitev. Ob zakljucku protokolarnega obiska sta ministrica Petrovska in minister Šarec na krajši slovesnosti Primopredaja novega eksponata je bila združena z muzejskemu namenu formalno predala najnovejšo odprtjem novega razstavnega prostora, ki omogoca pridobitev – legendarni nemški štiricevni protiletalski postavitev tako obcasnih razstav kot tudi predstavljanje top Flakvierling 38 iz druge svetovne vojne. Gre za vecjih muzejskih eksponatov – vozil, ki niso uvršcena izvedenko protiletalskega topa Flak 38 kalibra 20 v stalno razstavo Parka ali pa v njem gostujejo, pa tudi mm, ki ima na enovitem podvozju namesto ene same predstavljanje enot Slovenske vojske in njihove opreme. namešcene kar štiri 20-mm cevi. Dragoceni eksponat je Slovesnosti so se poleg obeh obrambnih ministrov na pobudo Parka vojaške zgodovine Republiki Sloveniji in drugih visokih gostov udeležili tudi direktor Uprave donirala Republika Severna Makedonija v spomin na Republike Slovenije za vojaško dedišcino Boštjan desetletja skupne zgodovine in kot znamenje dobrega Poklukar, veleposlanica Republike Severne Makedonije sodelovanja med državama. V zacetku leta 2022 je bil v Sloveniji Suzana Zelenovska ter župan Obcine Pivka top pripeljan v Slovenijo in vpisan v evidenco Vojaškega Robert Smrdelj. muzeja Slovenske vojske. Park vojaške zgodovine je po pridobitvi eksponata v mesecih avgustu in septembru Foto: Rok Pirjevec Foto: Rok Pirjevec Park vojaške zgodovine DARILO GOZDA VAŠEMU DOMU – SLOVENSKO OKRASNO DREVO Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, so letošnje leto na tržišcu oznacena z roza nalepko, z letnico 2022 in z napisom Zavod za gozdove Slovenije in Darilo gozda vašemu domu. Vecinoma so to smrecice, zrasle v gozdovih, na zarašcajocih se kmetijskih površinah, pod daljnovodi, manjši delež tudi v namenskih nasadih zunaj gozda. Vsakdo ne more iti v gozd in si posekati svoje okrasno drevo. V gozdovih okrasna drevesca lahko pridobivajo le lastniki gozdnih površin na podlagi odlocbe Zavoda za gozdove Slovenije. V odlocbi so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv nacin. Poleg odlocbe Zavod izda lastnikom tudi plombe v obliki nalepk za oznacitev okrasnih drevesc med prevozom in na tržišcu. Do 25 plomb dobijo lastniki brezplacno. Ce želijo posekati vecje število drevesc, morajo za vsako plombo odšteti po 37 centov. Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem casu uporabljajo za postavitev jaslic. Tega sicer lahko pridobivajo v gozdu tudi nelastniki gozdov, vendar v omejenih kolicinah. S površine, ki jo prerašca mah, lahko odvzamejo najvec petino vsega mahu. Slovenska okrasna drevesca se najpogosteje prodajajo na tržnicah. Prodajajo jih lahko lastniki gozdov, lastniki nasadov drevesc na kmetijskih površinah, ki imajo potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti, ter ustrezno registrirani trgovci, ki so drevesca kupili od lastnikov gozdov ali lastnikov nasadov okrasnih drevesc. Brez nalepke so na tržišcu lahko okrasna drevesca, pridelana izven Slovenije, okrasna drevesca v lonckih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domaca. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Prodajo okrasnih drevesc nadzorujeta gozdarska in tržna inšpekcija. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odlocba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda Zavod. V Zavodu za gozdove Slovenije, ki usmerja pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdov v skladu z dolocili Zakona o gozdovih, spodbujamo kupovanje naravnih, v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domaca okrasna drevesca so pridelana na nacin, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoc nacin pridelave ter prevoz na tržišce. Vsako leto poudarjamo, da so drevesca pridelana brez škode za gozd, saj tudi brez poseganja cloveka vse majhne smrecice v gozdu nimajo pogojev, da zrastejo v velike smreke. Poraba domacih okrasnih drevesc kljub temu še vedno iz leta v leto pada. Da bomo cim dalj uživali v zelenem okrasju domacih drevesc, jih postavimo v stojala, ki jih lahko napolnimo z vodo. Ko bodo odslužila svojemu namenu, jih razrežimo in odložimo v zabojnike za organske odpadke ali pa jih uporabimo za kurjavo. Marija Kolšek Zavod za gozdove Slovenije Foto: Marjan Krebelj TRAVNIŠKI SADOVNJAKI – DODANA VREDNOST ZA KMETIJO IN PROSTOR V novembru se zakljuci projekt EIP16.5 Travniški sadovnjaki. Ideja zanj se je rodila na kmetiji Zaplana 1890, kasneje pa razširila tudi na kmetiji Andrejevi v Narinu. Oceta revitalizacije kmetij sta dr. Marko Dobrilovic in dr. Benjamin Leskovec, ki sta najvecji potencial videla v dvojni rabi zemljišc, kjer so travniški sadovnjaki kljucni element v prostoru. V projektu je bil v luci prilagajanja podnebnim spremembam izdelan in preizkušen model, kako s travniškimi sadovnjaki in izbranimi tehnologijami pridelave spodbuditi vzdržno rabo kmetijskega prostora, ki podpira biotsko pestrost in ohranja tipicne krajinske vzorce slovenskega podeželja. S preucitvijo naravnih danosti ter premišljenim nacrtovanjem obnove obstojecih in umešcanja novih travniških sadovnjakov smo pri Andrejevih povecali delež obdelovalnih površin na zemljišcih z nižjo stopnjo rodovitnosti, zaustavili plazenje tal, obnovili degradirana tla, omogocili dvonamensko rabo prostora (paša in ekološka pridelava sadja) idr. Na kmetiji je bilo v prakticnem preizkusu posajenih okr. 112 sadnih vrst in grmovnic, predvsem avtohtone in tradicionalne slovenske sadne vrste in sorte, ki so bolj odporne na bolezni in zunanje vplive ter prilagojene na lokacijo in razmere na izbrani kmetiji. Z usposabljanjem so clani partnerskih kmetij pridobili novo znanje o oskrbi travniških sadovnjakov in predelavi sadja, kar bo omogocilo dodatni prihodek in razvoj novih dejavnosti na kmetijah. CAR LESA PONOVNO V PIVKI Z namenom promocije predelave lesa in rabe lesnih izdelkov je RRA Zeleni kras v Krpanovem domu Pivka v oktobru ponovno gostil razstavo Car lesa, ki je letos že štirinajsto leto zapored na ogled širom po Sloveniji. Organizacija je potekala v sodelovanju z GZS Regionalno zbornico Postojna, Društvom za zašcito lesa Slovenije, društvom Svet za les, Direktoratom za lesarstvo ter SPIRITSlovenija. Razstavljeni izdelki so predstavljeni tudi v Katalogu Car lesa 2022 ter na spletni strani Car lesa. Svoje lesne izdelke predstavljajo podjetja, obrtniki in vsi drugi, ki se na kakršenkoli nacin ukvarjajo z izdelavo lesnih izdelkov. V casu boja proti podnebnim spremembam in varovanju okolja je predelava lesa in raba lesnih izdelkov izrednega pomena. Ker je les proizvod narave, lahko izdelki iz lesa najvec prispevajo k znižanju emisije ogljikovega dioksida (vplivajo kot ponor CO2) ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. Zato postaja les kot bio-material v ospredju ekonomske politike EU, ki bo v naslednjih letih ciljno vzpodbujala »zeleno« gospodarstvo. Slovenija nima rudnih bogastev, niti lastnih energetskih virov. Imamo pa les, ki ga lahko z malo energije in vplivom na okolje predelamo v vrhunske izdelke in gradimo objekte. Zato nam lesno bogastvo predstavlja neizmerno priložnost za preusmeritev slovenske industrije v energetsko varcno in okolju prijazno »bio-gospodarstvo«. Les je pomemben kot gradivo, ne pa kot kurivo. Povecati je potrebno uporabo bio-materialov, saj je les predragocen material, da bi ga zgolj kurili. RRA Zeleni kras TATJANA GORJANC – PREDSEDNICA DRUŠTVA TVOJ TELEFON Pozdravljeni, gospa Tatjana. Veseli smo, da ste se odzvali k pogovoru. Za uvod vas povabimo, da se nam predstavite. Nerada govorim o sebi, raje spregovorim s kom, ki potrebuje pogovor in morda kakšen nasvet. Že kot otrok sem zelo rada pomagala drugim. Rada sem naredila kakšno dobro delo. To me je spremljalo v življenju in pri mojem odrašcanju. Dokoncala sem študij na Visoki upravni šoli, vendar sem ugotovila, da tako delo ne bo pravo zame. Kasneje sem se odlocila za poklic socialne delavke, dokoncala študij in ugotovila, da mi to podrocje ustreza. Sem mati dveh sinov, ki sta se svobodno odlocila za njuno življenjsko pot. Pri tem ju z možem podpirava, tako da starejši sin že dela z mladimi v vzgojnem zavodu v Planini, mlajši pa študira medicino, kar pomeni, da bo svoje življenje »zavezal« pomoci ljudem. Zaposleni ste pri Društvu Tvoj telefon. Kaj vas je prineslo tja? Kakšno je vaše delo? Zacela sem delati kot prostovoljka in nato laicna delavka, kasneje se je pokazala potreba, da je treba prevzeti vodenje društva, ko je iz društva odšla strokovna sodelavka. Ob pomoci ekipe sem se odlocila sprejeti odgovorno funkcijo in sprejelamesto predsednice društva. Delo je pestro in odgovorno, saj moram biti mentorica prostovoljcem, koordinatorka dela, organiziram celotno delovanje. Spremljam razlicne razpise za izobraževanje in skrbim za financno plat društva. Hkrati sodelujemo s sorodnimi društvi po Sloveniji in si z njimi izmenjujemo izkušnje. Uvajam in pomagam izobraževati ekipo in prostovoljce ob pomoci drugih sodelavcev. Še posebej je potrebno opozarjati nove prostovoljce na morebitne neprijetne in provokativne situacije, saj se kakšen izmed klicalcev tudi neprimerno obnaša ali izraža. Prostovoljca lahko »vrže iz tira«. Letos smo imeli v Postojni 22. oktobra že 31. letno srecanje telefonskih svetovalcev, organiziralo ga je naše društvo. Tema letošnjega srecanja ob priznanih strokovnjakih je imela delovni naslov »Ovire do radosti«. »Tvoj telefon« je anonimen. Ali ob klicih prepoznate tudi, ce kdo klice veckrat? Kako se pogovarjate? Zgodi se tudi to. Veckratne klicatelje prepoznamo. Sicer pa za anonimnost velja, da ostajamo anonimni, da poslušamo cloveka, ki želi povedati svoj problem ali vprašati za nasvet. Mi postanemo samo njegovo »uho«, to pomeni, da poslušaš, ne vsiljuješ svojega mnenja, ko je cas za to, lahko svetuješ. Zgodi se tudi to, da klicatelji kdaj poskušajo vsiliti svoje mnenje. Vprašajo nas: »Kaj pa vi mislite?« Mi pa vcasih odgovorimo takoj ali si pustimo cas za razmislek. Takrat moraš uporabiti svoj referencni okvir, da si sposoben biti odprt, da dovoliš zrcaljenje in s svojimi vprašanji pripelješ cloveka do pravega odgovora. To ni lahko, za to je potrebno veliko izkušenj in empatije, da zacutiš pravo mero, do kod se lahko spustiš v pogovor. Imate kakšno posebno pravilo za vodenje pogovorov? Klici zagotavljajo anonimnost, vendar pa beležimo starost, spol, dolžino klica, tudi ocenjujemo resnost klica. To so pokazatelji, ki pomagajo, da resno obravnavamo ljudi v stiski. Od kod vse dobivate klice? Ali se to ve? Klicalci se odzovejo od vsepovsod, iz cele Slovenije, niso nujno vezani samo na naše obmocje. Naše društvo pa financno podpirata obcini Postojna in Pivka in se na tem mestu iskreno zahvaljujemo za podporo. Drugace pa je društvo Tvoj telefon vkljucen v Zvezo slovenskih društev za telefonsko pomoc v stiski in je clan Mednarodnega združenja kriznih telefonov IFOTES. Novost društva je tudi Pravni koticek, ki nudi brezplacno pravno svetovanje s podrocja Prava socialne varnosti. Naše društvo spada v združenje Sopotnik, nudimo pa brezplacno telefonsko številko 116 123, in sicer 24 ur na dan. Postojnska brezplacna linija pa je na številki 05 720 1720 od ponedeljka do petka od 7. do 22. ure. »Klic v stiski« je naša osnovnadejavnost, to je preventiva za nižanje življenjskih težav, kot so izkljucenost, osamljenost, nasilje, duševne stiske… Cas korone je gotovo prinesel vec dela. Je bilo takrat stanje med ljudmi bolj napeto? Da, bilo je kar veliko klicev. NIJZ nas je zaprosil za sodelovanje, zato smo sprejemali tudi njihove klice. Pogovarjali smo se malo drugace kot obicajno. Pri ljudeh sta bila prisotna strah in nezaupanje, ker ni bilo jasnih informacij. Ves cas so se ukrepi menjavali, in niso vedeli, kaj je res. Problem je bil tudi dostop do zdravnikov in poslavljanje od pokojnih, ki je bilo povsem oteženo. V tistem casu smo delali non stop. Naj povem še zanimivost, da smo v lanskem letu zabeležili 5800 klicev, letos pa do sedaj že 5744 vsek klicev. 2842 ur je bilo enkratnih pogovorov, 1522 pa je bilo ponavljajocih. Številke povedo, da je naše delo nujno potrebno v pomoc ljudem v stiskah. Imate kaj prostega casa povsem zase in takrat ne mislite na vaše odgovorno delo? Prosti cas? Rada grem ven v naravo hodit, sedaj z veseljem urejamo staro hišo na Krasu. Misli pa mi veckrat uhajajo k delu, vendar vem, da je treba delo pustiti tam, tudi za to je treba imeti dolocene sposobnosti. Kakšen mora biti clovek, da lahko drugim kaj svetuje, jim lajša trpljenje? Clovek mora biti empaticen, socuten in mora imeti smisel za komunikacijo. Potrebno pa je imeti vsaj 5. stopnjo izobrazbe in predvsem veliko ljubezni do soljudi. Naj na tem mestu povabim vse, ki bi želeli postati prostovoljec, ce le cutite z ljudmi in želite pomagati. Hvala tudi svojim sodelavkam, prostovoljki Andreji, da tako požrtvovalno deluje za dobro ljudi. Imate kakšno posebno sporocilo ali misel za bralce Pivškega lista v zvezi z življenjem, težavami? Tukaj bi uporabila kar misel dr. Cvijete Pahljina, ki je leta 1994 ustanovila Zvezo slovenskih društev za telefonsko pomoc v stiski – STS. Zelo jo spoštujem in cenim njeno prizadevanje. Takole je rekla: »Sejemo seme radosti, da bodo vzklili nasmehi, zadonele pesmi in priplesali plesi…« Ob koncu vedno vprašamo za kakšno posebno zgodbo, ki je povezana z delom. Ob pogovorih se zgodi veliko nenavadnih situacij. Da moramo biti profesionalni pri delu, je najosnovnejše dejstvo. Veckrat se nam zgodi, da nas kdo tudi povabi na zmenek, seveda ga odlocno odklonimo in cloveku prijazno razložimo, da nudimo strokovno pomoc. Hvala za vašo življenjsko pripoved in misli, ki ste jih delili z bralci. Skupaj z bralci Pivškega lista vam želimo še obilo dobrega dela, pozornosti in prijaznosti do ljudi, seveda tudi osebnega miru in zadovoljstva. Srecno! Irena Margon Koticek za mlade PODJETNIŠKI INKUBATOR PERSPEKTIVA KREPI RAZVOJ PODJETNIŠTVA TUDI MED MLADIMI Mrežni podjetniški inkubator Perspektiva si s sistematicnim in vsebinsko kakovostnim programom, predvsem pa celovitim pristopom in podporo, prizadeva za udejstvovanje mladih na podrocju podjetništva. V lanskem letu so sodelovali z enajstimi osnovnošolskimi ekipami iz Pivke, Knežaka, Postojne, Loške doline in Rakeka. Mladi so svoje poslovne ideje zagnali na start up vikendih, razvijali pa so jih z mentorji, pod okriljem Podjetniškega inkubatorja Perspektiva. Raznolike in zelo perspektivneposlovne ideje so bile v programu rednih srecanj z mladimi skrbno zastavljene. Mladi so bili vodeni skozi proces priprave poslovnega nacrta, aktivnosti so bile usmerjene v razvoj uporabnih in poglobljenih podjetniških kompetenc. S svojimi poslovnimi modeli so nekatere skupine mladih podjetnikov sodelovale tudi na državnem tekmovanju POPRI. Osnovnošolski ekipi, Color Basket (OŠ Toneta Tomšica Knežak) in E-Fairytales (OŠ Miroslava Vilharja Postojna) sta se s svojima poslovnima idejamauvrstili na polfinalno tekmovanje POPRI, skupina E-Fairytales pa je v finalu zmagala. Njihova poslovna ideja je deležna veliko pozornosti, osnovnošolci so v fazi ustanavljanja svojega podjetja. Mladi podjetniki s svojo prizadevnostjo in željo po razvoju svojih poslovnih idej torej izkazujejo visoko mero samostojnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti. S svojo suverenostjo, zrelostjo ter delovno vnemo so lahko mladi navdih marsikomu in teh vrednot ter sposobnosti se zavedajo v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva, ki k tovrstnim aktivnostim in sodelovanju spodbujajo šole tudi v letošnjem šolskem letu. V septembru in oktobru so se namrec ponovno zacele podjetniške aktivnosti na šolah v naši regiji. V letošnjem šolskem letu so v start up aktivnosti vkljuceni obe šoli iz Postojne, OŠ v Prestranku, Pivki, Košani, Knežaku in OŠ Antona Žnideršica iz Ilirske Bistrice. Podjetništvo intenzivno spodbujajo tudi na obeh srednjih šolah in na Višji šoli. »Velika odzivnost šol nas veseli, predvsem ker so za to pridobili dodatna sredstva na razpisu in prinašajo svež denar v regijo. Poleg tega pa prepoznavajo šole pa tudi starši kompetence podjetnosti kot cedalje bolj potrebne v vsakdanjem življenju. V Podjetniškem inkubatorju Perspektiva bomo ucitelje, ki so sprejeli vlogo mentorjev, dodatno strokovno podprli, nadobudnim mladim pa z veseljem pomagali pri razvoju idej in udeležbi na nacionalnem tekmovanju POPRI, ki ga vodi Primorski Tehnološki Park.« je zacetek aktivnosti z mladimi v letošnjem šolskem letu povzela vodja programov za mlade v Podjetniškem inkubatorju Perspektiva Dolores Keš. Podjetniške aktivnosti za mlade, za katere si prizadeva mrežni podjetniški inkubator, ki le-te širi med vse šole v Primorsko-notranjski regiji, so bile kot smiselne in kakovostno zastavljene, prepoznane tudi v okviru projekta »Podjetnost in podeželje«. Gre za projekt, financiran s strani Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je bil izbran na javnem pozivu LAS za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, v njem pa sodelujejo, Podjetniški inkubator Perspektiva, Zavod Znanje Postojna kot vodilni partner in pa Osnovna šola Toneta Tomšica Knežak, Osnovna šola Pivka, Kreaktiva – multimedijsko ustvarjanje ter Mladinski center Postojna. Cilj projekta, ki ga bodo partnerji izvajali do konca junija 2023, je vzpostaviti sistemski pristop k spodbujanju podjetnosti osnovnošolcev in brezposelnih mlajših odraslih. Pri tem bodoaktivnosti usmerjene v usposabljanje teh ciljnih skupin in tudi uciteljev ter svetovalcev do te mere, da bodo le-ti osvojili vse potrebne korake za razvoj svoje podjetniške ideje, njeno udejanjenje na trgu in morebitno samostojno podjetniško pot. Podjetniški inkubator Perspektiva si želi s projektnimi aktivnostmi spodbujati in razvijati podjetništvo v regiji, z dostopnostjo in strokovnim vodenjem pa na podrocju podjetništva vzpostaviti sistem, ki bi poveceval zaposlitvene možnosti mladih. PIP, Kreaktiva PROJEKT OBNOVA PROSTOROV ZA MLADINO V soboto, 29. oktobra, je košanska mladina tudi »uradno« vstopila v svoje nove prostore, v katerih bo lahko preživljala svoj prosti cas. Leta 2019 je košanska mladina izrazila željo, da bi prostore stare šole namenili mladim košanske doline. Obcina Pivka, ki je lastnica objekta, in vaška skupnost sta se z idejo strinjali in se dogovorili, kako priti do željenega cilja. Clani društva so z delovnimi akcijami, s prostovoljnim delom uspeli narediti marsikaj. Odstranili so rastlinje za objektom, naredili novo odprtino za locen vhod v kletno etažo, odstranili dotrajane lesene stopnice, odbili omet, izkopali obstojeci tlak in izvedli poglobitev, izvedli so nov podložni beton, se je toplotno izoliralo tla, zalilo tlake in pa položilo plošcice. Naredili so tudi že grobo elektro in vodovodno instalacijo ter notranjo kanalizacijo in priklop kanalizacije v obstojeco greznico. Delo je torej rezultat pridnih rok košanske mladine, stroške za material pa je krila Obcina Pivka v višini 11.000 evrov. Poleg tega je bilo 6000 evrov pridobljenih po razpisu Evropske solidarnostne enote – Movit, 7.400 evrov pa so prispevali sami iz društva Košanske mladine Že leta 2021 pa je Obcina Pivka na objektu izvedla nekatere vecje posege. Za zamenjavo oken je pridobila 70.720 evrov od Ministrstva za kulturo. Izvedena je bila zamenjava celotnega fasadnega stavbnega pohištva, torej 33 oken in dvoje vrat. Pri glavnih vhodnih vratih v objekt so bile zgrajene nove stopnice, obložene s kamnom. Na severni in zahodni strani se je obnovilo fasado. Na dvorišcu ob severni strani objekta se je uredilo drenažo, kanalizacijo in ostalo infrastrukturo ter uredilo pešceni plato namenjen širši javnosti. V objektu se je v pritlicju celovito prenovilo sanitarije loceno za moške in ženske, v kleti pa uredilo sanitarije za mladino. Izvedlo se je toplotno izolacijo debeline 30 centimetrov po celotnem podstrešju. Na novo se je uredilo ogrevanje in hlajenje v objektu, saj se je dosedanje elektricne radiatorje zamenjalo z IR paneli ter klima napravami. Vkleti se je v prostorih, katere so mladinci Društva košanske mladine v letu 2020 lepo obnovili, v sklopu te investicije uredilo prezracevalni sistem. Skupna vrednost investicije je znašala 130.000 €. Izvajalec vseh del je bilo podjetje GPS-GRAD d.o.o. iz Škofljice, nadzor je opravljalo podjetje KARSUS d.o.o. iz Sežane. Obcina Pivka Foto: Jože Pavzin CICIBANOVE URICE V VRTCU PIVKA Vrtec Pivka vabi k vpisu otrok v cicibanove urice. Program je namenjen otrokom starim od 3 do 5 let, ki ne obiskujejo vrtca. Obrazec za prijavo najdete na spletni strani vrtca in Obcine Pivka ali pa do njega dostopate osebno na upravi vrtca. Srecanja so se zacela v oktobru. Otroci se uricam lahko prikljucijo tudi med letom. Za vse dodatne informacije poklicite na tel. št. 05/721 24 90. Medgeneracijsko druženje PRAVLJICNO DOPOLDNE V Tednu otroka, ki je potekal od 3. do 9. oktobra 2022, pod sloganom »SKUPAJ SE IMAMO DOBRO«, smo s strokovnimi delavkami vrtca poskrbele, da bo otrokom lepo in se bomo imeli skupaj zares dobro. Medse smo povabili prababico našega Lana, tudi nekdanjo uciteljico go. Marto Nardin. Gospa Marta je napisala pesmico Medvedek, ki jo je izdala v obliki ilustrirane knjižice. Na obisku pri nas nam je knjižico prebrala in poleg te tudi nekaj njenih drugih pesmi za otroke. Z otroki smo ji skupaj zapeli, bilo je zelo prijetno druženje. Ob koncu je vsak od otrok prejel Martino ilustrirano pesmico Medvedek. Ob tej priložnosti se gospe Marti, Lanovi mami in noni iskreno zahvaljujem za prijetno druženje. Hkrati pa tudi obcini Pivka, ki je darovala sredstva za knjižico in je poskrbela, da so vsi otroci drugega starostnega obdobja (3-6 letniki) knjižico prejeli in jo bodo lahko skupaj s starši prebirali tudi doma. Ema Žitko GASILCI SMO IN POGASIMO VSE, KAR JE V OGNJU … … je “himna” gasilcev, stara že 20 let, katero poje tako staro kot mlado. Otroci drugegastarostnega obdobja iz vrtca Pivka smo v mesecu požarne varnosti bolj podrobno spoznali poklic gasilca. Kar nekaj clanov društva - predvsem ocetov - si je v torek, 18.oktobra, vzelo prost dan, ki so ga z veseljem preživeli z nami. Radovedni otroci so obcutili, kako težko uniformo je potrebno obleci in nositi ob raznovrstnih dogodkih. Od blizu so spoznali tovornjak in njegovo opremo. Gasilci so otroke veliko spraševali in se z njimi pogovarjali. Najbolj zanimivo je bilo, ko je vsak otrok s pomocjo gasilca s “špricanjem” vode ciljal v plastenko in jo s curkom podrl. Pomembni in ponosni so bili na svoj uspeh. Poucen za vse, tudi vzgojiteljice, je bil prakticni prikaz gašenja.Še posebej zato, ker so nam demonstrirali gašenje gorecega olja na štedilniku. Druženje je prehitro minilo kot vsaka lepa stvar. A poklic gasilca ni ne lep in ne enostaven. Njihovi telefoni nenehno zvonijo, ker jih potrebujemo pri vseh naravnih in prometnih nesrecah. Velikokrat so prvi na kraju neprijetnih dogodkov, ker so ljudje z velikim srcem. Ni jim težko sredi noci zapustiti tople postelje, da pogasijo ogenj, prihitijo na kraj nesrec. Nam v pomoc. Ko se intervencije uspešno koncajo, postane poklic lep. Druženje z otroki jim je narisal nasmeh na obraz, sprošcenost in razigranost. Takrat so pozabili na vse težke trenutke, ki so jih preživeli v svojem poslanstvu, najveckrat prostovoljnem. Velikokrat se ne zavedamo njihove “velicine”, kako in koliko smo odvisni od njih. Zato spoštujmo in cenimo njihovo delo in pomoc. So ljudje, katere doma cakajo družine, in so zanje v strahu. VSEM GASILCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA PRIJETNO IN POUCNO PREŽIVETO DOPOLDNE V NJIHOVI DRUŽBI. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE UCITELJIC V ANGLIJI V mesecu oktobru so se uciteljice OŠ Pivka udeležile mobilnosti v Angliji v pokrajini Yorkshire na osnovni šoli Eastburn Junior and Infant School v idilicnem podeželskem angleškem mestecu Eastburn. Mobilnost v Angliji je tako omogocila mreženje šol, bogatenje znanja in mednarodno sodelovanje, ki nam je omogocila pogled v šolski sistem angleške osnovne šole. Projekt Erasmus+ tako omogoca pridobitev razlicnih novih znanj in metod dela, preko katerih ucitelji nadgradijo osebne in strokovne spretnosti ter kompetence, ki so jim v pomoc za delo v razredu. Na šoli smo tako spoznali nova digitalna orodja in platforme, kot sta na primer Lyfta in STEM Learning in imeli strokovno predavanje zunanjega izvajalca s podrocja kodiranja pri pouku. V napornem, a zelo intenzivnem tednu, smo uciteljice prišle nazaj navdušene in polne novih znanj, ki jih bomo lahko preizkusile z našimi ucenci. Projekt Future Classroom Skills je projekt, ki je že v preteklih letih omogocal mednarodno sodelovanje in izmenjavo uciteljevtako na Švedskem, v Sloveniji na OŠ Pivka in v mesecu maju v Atenah v Grciji. V letošnjem koledarskem letu se je projekt z mobilnostjo v Angliji tudi uspešno zakljucil. Kim Valentincic TEKMOVANJE ZLATA KUHALNICA Septembra so se devetošolci Lara, Mark, Jan, Špela, Anja in Eva udeležili regijskega tekmovanja Zlata kuhalnica, ki je potekalo na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Izoli. ter šipkov napitek s stevio. Za pripravo recepta, sestavin, uporabo pravilnih postopkov priprave jedi, okus, serviranje in dekoracijo so usvojili srebrno priznanje. Nekaj utrinkov je zajetih na fotografijah v galeriji slik. Cestitke! Maja Mladenovic Izobraževanje OSNOVNA ŠOLA KOŠANA UCENJE, KI SPODBUJA USTVARJALNO MIŠLJENJE V okviru dejavnosti projekta Erasmus+ KA1 z naslovom Ucenje, ki spodbuja ustvarjalno mišljenje – Teaching how to think creative, ki jih na šoli izvajamo že drugo leto, smo na šoli 18. oktobra 2022 organizirali popoldansko delavnico za zaposlene, ki je potekala v prenovljeni ucilnici likovne umetnosti in tehnike in tehnologije. Ucilnico smo na novo zasnovali kot prostor raznolikih dejavnosti, namenjen za ucence šole in zainteresirane mlade in odrasle, delavnico pa kot enega od vzorcnih primerov delavnic, ki jih bomo v bodoce izvajali v tem prostoru v casu trajanja pouka za naše ucence, v popoldanskem casu pa tudi za lokalno skupnost. Pri tem smo se zgledovali po Maker space modelu. To je sodelovalno oblikovan prostor za delo, namenjen delu, ucenju, raziskovanju in deljenju oziroma skupni rabi tehnoloških in netehnoloških orodij, kombinacija racunalniškega, znanstvenega laboratorija, mizarske delavnice in ateljeja. V njem lahko udeleženci ustvarjalno oblikujejo, gradijo in izumljajo, se udeležujejo tecajev in jih prirejajo. Tu lahko eksperimentirajo v in izven okvirja šolskega kurikuluma ter razvijajo razlicne spretnosti in ideje, skupaj delajo na projektih, si pri tem delijo ideje, opremo in znanje. Zajema pet podrocij: STEAM: Science, Technology, Engineering, Art, Mathematics – znanost, tehnologijo, inženiring, umetnost in matematiko. Delavnica je bila zasnovana trodelno, 17 udeleženih se je pod vodstvom Katje Cekada, Izidorja Licerja in Urške Tušar preizkusilo v izdelavi peresnice. Pri tem so preizkusili sam prostor, uporabo racunalniške tehnologije in nove šolske pridobitve, ki smo jih kupili za te namene: 3D tiskalnik, rezalnik in dva šivalna stroja. S Katjo Cekada so ukrojili blago in ga sešili, z Urško Tušar so narisali risbo, ki so jo pretvorili v racunalniško obliko, ter jo izrezali z rezalnikom in nato toplotno odtisnili na peresnico, ob pomoci Izidorja Licerja pa so s programom za 3D oblikovanje zasnovali idejo za obesek in ga natisnili s 3D tiskalnikom, kasneje pa obesek vkljucili na izdelek kot podaljšek zadrge. Nacin dela je vsem omogocal, da so bili pri snovanju svojega izdelka ustvarjalni, prispevali in uresnicili so svoje ideje, osvojili nove spretnosti in jih nadgrajevali, pri delu sodelovali in si pomagali, na koncu so vsi prišli do cilja in bili zadovoljni s tem, kar so naredili in spoznali. K temu je prispevalo odlicno in sprošceno delovno vzdušje, h kateremu smo prispevali vsi skupaj, bilo je tudi zabavno, in upamo, da ga bomo v tem prostoru še naprej vedno znova gradili in uresnicevali z ucenci in vsemi ostalimi, ki se bodo v prihodnosti udeležili takšnih in podobnih delavnic in srecanj. OŠ Košana TRETJI PODJETNIŠKI START UP VIKEND Javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo spodbujata aktivnosti namenjenih izvajanju aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi. Pod okriljem Podjetniški inkubator Perspektiva iz Postojna smo na Osnovni šoli Košana 21. in 22. 10. 2022 izvedli naš tretji podjetniški start up vikend. Sodelovalo je 22 ucencev iz Osnovne šole Košana, ki so bili razdeljeni v pet ekip. Ucence je vodila mentorica Nataša Kamenšek. Po ekipah je nastalo pet poslovnih modelov, ki so navdušili vse prisotne. Ekipe so izdelale tudi svoje pitch-e, ki so jih ucenci predstavili na zakljucnem delu v soboto. Strokovna komisija smo na tretjem start up vikendu bili vsi prisotni ucenci in mentorica Nataša Kamenšek. Spremljali smo njihove predstavitve in se med vsemi uspešnimi idejami zelo težko odlocili, kdo bo zmagovalec. Ucenci so tajno glasovali za zmagovalca in zmagala je ekipa z idejo Cunjevlek. Cunjevlek idejo sta zasnovala ucenca Luka Lagoj in Mark Trebec. Ucenci so se predstavili z naslednjimi idejami: • Cunjevlek, • Šolski radio, • Dvižno streme, • Senzor za živali ter, • Adapterji. Vseh pet skupin je bilo izredno inovativnih in motiviranih. Ucenci so bili pri delu zelo marljivi, delovni in uspešni. Za nami je prijeten in kreativen vikend. Ucenci bodo svoje ideje predstavili pred svojim razredom in razrednikom. Ideja šolski radio je dobila tudi veliko glasov. Idejo bomo implementirali v prostore Osnovne šole Košana. Zaživel bo tudi krožek Šolski radio. Nataša Kamenšek SVETOVALNO SREDIŠCE POSTOJNA IN NJEGOVIH 20 LET Kaj vse bi o sebi povedalo 20-letno postojnsko svetovalno središce za izobraževanje odraslih? Na prvo mesto bi zagotovo postavilo navdušenje nad svojim poslanstvom, da odraslim v Primorsko-notranjski regiji zagotavlja prijazno, zaupno, brezplacno, kakovostno, celovito in strokovno informiranje in svetovanje kot podporo pri izobraževanju in ucenju. V dveh desetletjih se je za njegovimi vrati slišalo nepregledno število zgodb, od težkih, prepredenih s strahovi, nemocjo, tudi jezo, pa tragikomicnih in vse do takih, ki navdihujejo in navdušujejo. Prav te zgodbe ga individualizirajo in povedo o njem najvec, a jih bo zaradi svojega eticnega delovanja v popolni zaupnosti ohranilo zase. Doslej pa je opravilo skoraj 12.000 svetovalnih storitev. Vseživljenjsko ucenje ima v družbi 21. stoletja vseprežemajoco vlogo. In ce se je svetovalno središce v svojih zacetkih usmerjalo v izrazito andragoško svetovanje, je realnost kmalu pokazala, da se izobraževalna pot odraslega organsko povezuje z njegovo karierno in celotno osebnostno potjo in jih na silo ne gre niti ni moc locevati. Svetovalno polje je bilo tako nujno razširiti in posameznika obravnavati cim bolj celovito. Pri tem je bilo pomembno upoštevati tudi vlogo znanja in kompetenc drugih lokalnih služb, ki skrbijo za razvoj cloveških virov . Sodelovanje z njimi udejanja v obliki regijske partnerske mreže. Partnerska mreža, ki jo prav ob svoji 20-letnici svetovalno središce prenavlja in vzpostavlja skladno z novimi nacionalnimi smernicami, je eden pomembnejših stebrov njegovega delovanja. Že JEZIKOVNI KOTICEK POMERITI ALI POMIRITI – TO JE ZDAJ VPRAŠANJE Številni tujci, ki se želijo nauciti slovenskega jezika, prej ali slej naletijo na jezikovne zanke in težave. Seveda jim najvec težav povzroca dvojina, ki našemu jeziku dodaja posebno vrednost in težo. Naš jezik je bogat in poln metafor in posebnih pomenov. Tudi mi Slovenci imamo kar precej težav s pravilno rabo razlicnih besed. Vcasih gre za samo en glas ali crko, ko se nam zgodi, da jo nepravilno uporabimo. Že je tukaj zmeda. Naj vas tokrat seznanim samo z dvema besedama. To sta POMERITI in POMIRITI. POMERITI(pomerim) pomeni, da pomerimo novo obleko; deklici smo pomerili novo majico; šaljivo receno pa lahko otroku »pomerimo hlace«, kar ni lepo dejanje, saj pomeni, da ga natepemo. Takih dejanj pa ne pocnemo, saj so od zacetka se v svetovalnem središcu posebno skrb namenja ranljivim ciljnim skupinam, saj prav tem grozi, da se bodo brez vseživljenjskega ucenja znašle v še bolj nezavidljivem položaju. Vseskozi išce nacine, kako se jim cim bolj približati in jih nagovoriti na nacin, ki bo zanje najbolj primeren. Ena izmed možnost, ki se je pri tem veliko poslužuje, je terensko delo – iti v okolje bolj ranljivih ter jim informacije in podporo nuditi tam. V zacetku sta v ta namen delovali dislokaciji v Cerknici in Ilirski Bistrici. Kasneje sta se jim pridružilaše mobilna svetovalna služba in info-koticki po vseh obcinah v regiji. Izkušnje so pokazale, da se prav slednji najbolj obneseta, zato jih bomo ohranjali in krepili še naprej, obenem pa prilagajali aktualnim potrebam. Leta soocanja z razlicnimi izzivi, od negotovega financiranja, hitrih družbenih in ekonomskih sprememb, globalnih kriz, ki se zadnje case kar vrstijo, so mu prinesla pravo mero trdnosti in samozavesti, da zdaj smelo stopa naprej. Da je v preteklem letu postalo del javne službe, je zanj pomembna potrditev. Tako se tudi lažje posveca strokovnim izzivom, ki jih pred njega postavljata digitalna in zelena transformacija s številnimi novimi zahtevami po znanju in vse bolj negotova prihodnost, s katero se soocajo njegove stranke. Hvaležno je Andragoškemu centru Slovenije, da ga je strokovno podpiralo pri umešcanju v novem okolju, mu nudilo pravo znanje in pomagalo pri razvijanju ustreznih vešcin in prijemov za njegovo delovanje. Zagotavljalo mu je primerne usmeritve in orodja, da so njegovi obiskovalci lahko prejeli kakovostno obravnavo. Posebej pa je hvaležno svetovalcem, tako tistim prvim, ki so z modelom ISIO orali ledino v naši regiji in vsem, ki so kasneje stopali in stopajo za njimi. Vsak od njih se je soocal z razlicnimi izzivi, ki jih prinašajo razlicne okolišcine in vsi so jih uspešno rešili. Po 20 letih je namrec svetovalno središce vedno bolj prepoznano, obiskano in koristno. ISIO orali ledino v naši regiji in vsem, ki so kasneje stopali in stopajo za njimi. Vsak od njih se je soocal z razlicnimi izzivi, ki jih prinašajo razlicne okolišcine in vsi so jih uspešno rešili. Po 20 letih je namrec svetovalno središce vedno bolj prepoznano, obiskano in koristno. Erika Švara neprimerna in ponižujoca. Pomerimo lahko tudi v tarco. Pri razlicnih športnih disciplinah pa se športniki veckrat pomerijo s sotekmovalci. Tako je dobro pomerjen strel zagotovo zadel tarco v sredino. Pa poglejmo še besedo POMIRITI (pomirim). Veckrat zasledim, da je napacno rabljena, predvsem v zapisih, ko so se športniki »pomirili« z nasprotno ekipo. Niso se »POMIRILI«, POMERILI so se, tekmovali so med sabo. POMIRITI namrec pomeni, da sem pomirjen, da nisem vec živcen ali razburjen. Pomirimo jeznega cloveka. Glasba nas pogosto pomirja. Tako, le POMERIMO se kdaj v kakšni disciplini, ce pa ne bomo uspešni, je dobro, da se POMIRIMO. Pa srecno in pomirjeno vam želim v razburljivih, prihajajocih casih. (VIR: SP, 2001) Irena Margon ZDRAVSTVENI DOM POSTOJNA: »TUKAJ SMO ZA VAS« V Zdravstvenem domu (ZD) dr. Franca Ambrožica Postojna v obdobju po epidemiji prehajajo na nacin dela, kot smo ga bili vajeni pred letom 2020. Ceprav ohranjajo nekatere dobre prakse komuniciranja preko telefona in elektronske pošte, si želijo cim vec zdravniških pregledov v ambulantah. Za boljšo dosegljivost bodo poskrbeli tudi z zamenjavo telefonskega operaterja. Na pivški Zdravstveni postaji, kjer zdaj delujejo le zasebne ambulante, pa se obeta odprtje stalne pediatricne ambulante in dodatnega programa fizioterapije v okviru ZD. »Za obisk ambulant v zdravstvenem domu ni vec ovir, saj si želimo cim vec pacientov pregledati osebno,« zagotavlja direktorica, prim. Irena Vatovec. Ceprav se je v zadnjih dveh letih komuniciranje preko elektronske pošte izkazalo kot pozitivno, na strokovna vprašanja na ta nacin ne odgovarjajo vec, še vedno pa je mogoc del strokovnih posvetov po telefonu. »Svetovanje po mailih je lahko tudi tvegano, saj napacna diagnoza lahko ogrozi zdravje pacienta, zato smo ga ukinili,« pojasnjuje. Prvo uro in pol ordinacijskega casa izbrani zdravniki sprejemajo bolnike s hujšimi zdravstvenimi težavami ali akutnimi obolenji. »Tem se ni treba narociti, pacientom z vec težavami in tistim, ki potrebujejo daljši posvet, pa svetujemo, da se narocijo preko spletnega obrazca ali telefonsko v ambulanti.« Bolnike s simptomi prehladnih obolenj morajo pred pregledom testirati, zato direktorica priporoca, da poklicejo izbranega zdravnika in se dogovorijo za termin. »Okužene s korono moramo namrec pregledati v kovid ambulanti. Nikogar pa ne odklonimo,« poudarja direktorica. HITRO TESTIRANJE V PIVKI Obvešcamo vas, da tudi v Pivki deluje tocka za hitro testiranje na parkirišcu za zdravstveno postajo Pivka. Vaš osebni zdravnik vas lahko napoti na brezplacno testiranje. Obvezno narocanje na e-poštni naslov: febris.kovid@gmail.com Vse recepte in napotnice je še vedno mogoce narociti preko spletnih obrazcev ali telefonsko v sprejemni pisarni, elektronsko lahko tudi pošiljamo izvide ali zakljucimo bolniški stalež. »Odprtje bolniške je treba urediti osebno ali telefonsko v ambulanti, razen v primeru spremstva ali specialisticnih pregledov, ko to lahko uredimo na spletu,« še dodaja Vatovceva in zagotavlja, da bodo tehnicne ovire dostopnosti po telefonu odpravljene v kratkem. »Zaradi tehnicnih težav kljub nadgradnji stare centrale ljudje niso dobili zveze, zato smo se odlocili za zamenjavo operaterja in povecanje števila telefonskih linij, zamaknili pa smo tudi cas za klicanje v posameznih ambulantah,« pojasnjuje Irena Vatovec. Odlocili so se tudi za novega operaterja in povecanje števila telefonskih linij. »Ce bo številka izbranega zdravnika nedosegljiva ali zasedena, bo klic zabeležen in poklicali bomo nazaj, saj želimo biti dostopni,« zakljucuje Irena Vatovec. Vsa navodila in priporocila veljajo le za paciente, ki obiskujejo postojnski zdravstveni dom. V okviru Zdravstvene postaje Pivka, kjer ambulante vodijo zasebniki, obcasno deluje samo enota pediatricne ambulante. »Izvajamo samo preventivne preglede, pediatricna ambulanta bo zacela s stalnim delovanjem, ko bomo uspeli zaposliti pediatra in urediti izolacijsko sobo za otroke s prehladnimi obolenji, ki so lahko tudi kovid,« pravi direktorica. Ko bo Obcina Pivka uredila primerne prostore, pa bodo na pivški postaji zaceli tudi z izvajanjem dodatnega programa fizioterapije. Zdravstveni dom Postojna CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA V LOKALNI SKUPNOSTI Center za krepitev zdravja ZD Postojna je v mesecu septembru že tradicionalno organiziral Test hoje na 2 km na stadionu v Pivki in Postojni. Udeleženci so tako preizkusili svojo telesno pripravljenost, z otroškim poligonom pa je bilo poskrbljeno tudi za najmlajše udeležence. Tim CKZ pa je prisoten tudi na vaseh. Zaposlene dipl. med. sestre, dieteticarka, fizioterapevtka, kineziologinja in psihologinja so »Posvetovalnico v lokalni skupnosti« izvedle v Dolnji Košani. V Palcju in na Juršcah je bila prisotna tudi patronažna medicinska sestra iz patronažne službe ZD Postojna. Oktobra so obiskale Buje. Tam vašcani nimajo kulturnega ali gasilskega doma in tako sta Dragica in Zmago Tomažic – Rolhovi prijazno ponudila svoj prostor. Vašcanom so bile na voljo meritve gleženjskega indeksa in krvnega tlaka ter moci v rokah in predstavitev brezplacnih preventivnih programov. Center za krepitev zdravja TUDI PIVKA ODETA V ROŽNATE PLETENINE V Združenju Europa Donna Slovenija vsako leto obeležujejo rožnati oktober – mednarodni mesec osvešcanja o raku dojk. Z razlicnimi dejavnostmi in dogodki osvešcajo o raku dojk in opozarjajo na pomen zdravega nacina življenja, zgodnjega odkrivanja bolezni in odgovornosti do svojega zdravja. Aktivnosti v tem letu potekajo pod sloganom “Bodi in ostani zdrava!” Slogan opozarja na to, da za svoje zdravje lahko naredimo najvec sami z zdravim življenjskim slogom ter odzivom za presejalne programe. Clanice združenja iz Pivke in Postojne so v roza pletenine ovile drevesa pred obcinsko stavbo in pred Krpanovim domom v Pivki. Pridružil se jim je podžupan Boris Rebec. Po okrasitvi dreves so skupaj odšli v sejno sobo, kjer so pokramljali o razširjenosti bolezni, ozavešcanju in aktivnostih Europe Donne. OBELEŽILI DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA V oktobru obeležujemo svetovni Dan duševnega zdravja. Prav v zvezi s tem dnevom smo 7. oktobra v Krpanovem domu gostili stanovalce Doma na Krasu in otvorili razstavo enega izmed njih, Ruperta Gajserja iz Postojne. Ljudem, ki trpijo za duševnimi motnjami, je skupna vecja obcutljivost na stresne situacije. Umetnost je zato pogosto rešilna bilka, nacin izražanja in reševanja težav. Gospod Rupert razstavlja mandale, živo pisane pobarvanke. Galerijo Krpanovega doma je popestril z živahno notranjo energijo, izraženo na izdelkih. Pri otvoritvi razstave, ki je bila na ogled do konca oktobra, so sodelovale clanice krožka Beremo skupaj s skecem in avtorskimi besedili. Na Zavodu za turizem smo bili veseli obiska in razstave. Prav je, da opozarjamo na ljudi z duševnimi motnjami in jih sprejemamo. Poudarili smo, da je meja med duševnim zdravjem in motnjo zelo tanka. Stanovalce zavoda Dom na Krasu smo povabili k sodelovanju tudi v bodoce. Zavod za turizem Pivka SKUPAJ PROTI KRIMINALU Ce želite pomagati policiji pri preprecevanju, raziskavi in odkrivanju kriminalnih dejanj in ce hocete ostati pri tem anonimni, poklicite na anonimni telefon policije – 080 1200. Izkušnje dolgoletnega policijskega dela so namrec pokazale, da obcani pogosto ne prijavljajo vseh kriminalnih ali prepovedanih ravnanj, pa tudi price velikokrat niso pripravljene povedati dolocenih podatkov policiji niti na kraju dejanja niti na sodišcu ali pri sodniku za prekrške. Najbolj pogost vzrok za to je strah pred mašcevanjem storilca ali sorodnikov, odvetniki ali dolgotrajnimi sodnimi postopki. Opažamo namrec, da je vedno vec obcanov bolj zadržanih do dogodkov v svoji okolici. Ni pa receno, da med vami ni posameznice ali posameznika, ki bi bil pripravljen anonimno posredovati dolocene informacije o dogodkih, kaznivih dejanjih, tako da osebno niso vpleteni v tuj problem. Z namenom, da bi policija povecala sodelovanje z obcani in usmerjeno delovanje v lokalni skupnosti in tako povecala tudi svojo ucinkovitost, je uvedla brezplacno anonimno telefonsko številko 080 1200 pod sloganom »Skupaj proti kriminalu«. Policije ne zanimajo vaši osebni podatki, zagotavljajo vam, da boste ostali anonimni. Obcani lahko na anonimno telefonsko številko klicejo vse dni v tednu, 24 ur na dan. OBNOVA PROCELJA GARAŽNEGA OBJEKTA GASILSKEGA DOMA V PIVKI V Prostovoljnem gasilskem društvu Pivka smo v letu 2022 obnovili fasado gasilskega doma. Obstojeca primarna fasada objekta je bila že poškodovana in brez izolacije in je že vec let potrebovala obnovo. Skupaj z Obcino Pivka smo tako zamenjali dotrajana okna in stene izolirali ter uredili fasado. Obcina Pivka je iz namenskih sredstev za vzdrževanje gasilskih domov namenila 15.000 evrov. Skupna vrednost projekta znaša 16.660 evrov. Dela so izvedli zunanji izvajalci, s prostovoljnim delom pa so sodelovali tudi clani in clanice društva. Velika zahvala gre vsem, ki so pripomogli k izvedbi projekta. Prizadevamo si še za ureditev in zamenjavo garažnih vrat in menjavo oken na procelju objekta. Sandi Grzetic, Predsednik PGD Pivka Obcinski svet Obcine Pivka je na svoji septembrski seji sprejel Strategijo starosti prijazne Obcine Pivka. Strategija je plod dela Lokalne akcijske skupine starosti prijazne obcine in strokovne podpore Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Obcina Pivka je oktobra 2018 sprejela sklep o vkljucitvi Obcine Pivka v slovensko mrežo Starosti prijaznih mest in obcin ter se s tem odlocila, da v naslednjih letih posveti prednostno pozornost urejanju sodobne dolgotrajne oskrbe ter z njo nelocljivo povezanima podrocjema zdravega staranja in krepitve nove solidarnosti med generacijami v casu staranja prebivalstva. Razlog so splošni demografski trendi v svetu in v Sloveniji – prebivalstvo se stara, v naslednjih letih pa se bo število starejših še skokovito povecalo. V okviru iskanja rešitve za lokalni dom za starejše se je obcina Pivka prikljucila projektu Grozd majhnih domov; v okviru katerega obcina poskrbi za vse svoje starajoce se prebivalce, torej ne le za osebe v domskem bivanju. Tako smo se v letu 2019 vkljucili v program Svetovne zdravstvene organizacije Starosti prijazna mesta in obcine, ki ga koordinira Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. V Strategiji Starosti prijazne obcine Pivka je zacrtana smer razvoja starejšim ljudem, družinam in vsem generacijam prijazne obcine ter razvijanja sodobnih skupnostnih programov za to podrocje. Je podlaga za nacrtovanje posameznih akcij v kratkorocni, srednjerocni in dolgorocni perspektivi, osnova za crpanje domacih in evropskih sredstev za investicije, osnova za vzpostavljanje potrebnih struktur za zdravo staranje, integrirano dolgotrajno oskrbo v skupnosti in krepitev solidarnega sožitja v njej. Poleg strategije je kot osnova in izhodišce za delo nastala še Študija za podrocje staranja in sožitja med generacijami v obcini Pivka in Letni delovni nacrt za leto 2023. V lokalni akcijski skupini so sodelovali predstavniki vseh organizacij, ki delujejo na podrocju staranja v obcini, obcinski svetniki, obcinska uprava, zainteresirani obcani pa tudi osebno. Odzvalo se je preko dvajset obcanov – štirje obcinski svetniki, trije predstavniki obcinske uprave, štirinajst predstavnikov lokalnih zavodov, društev in organizacij (Zdravstveni dom Postojna – Patronažna služba, Župnijska Karitas Pivka, Medžupnijska Karitas Zagorje in Trnje, Krajevna organizacija Rdecega križa Pivka, Župnijski urad Pivka, Kulturno društvo Juršce, Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka, OŠ Pivka – enota vrtec, Društvo univerza za tretje življenjsko obdobje, oskrba na domu CSD Postojna, Društvo upokojencev Pivka, Društvo Hospic in koordinator programa Sopotnik in koordinator projekta obcina prijazna mladim ter posamezni obcani, ki aktivno sodelujejo na lokalni ravni. Vsem se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo in vabimo k nadaljnjemu sodelovanju in uresnicevanju ciljev strategije. Kvalitetno skupnost, ki bo prijazna starejšim in vsem generacijam, lahko ustvarimo le s skupnim sodelovanjem in povezovanjem. Jana Knafelc Strle VRATA ODPRLA PISARNA ZA KAKOVOSTNO STARANJE IN SOŽITJE – »POD LIPO« V okviru uresnicevanja strategije Starosti prijazne obcine Pivka je dozorela pobuda, da bi odprli Pisarno, kjer se bomo posvecali temam in vprašanjem, povezanim s kakovostnim staranjem in sožitjem med generacijami. Pisarna je tako na zacetku svoje poti eden od delckov mozaika, ki ga ustvarjamo skupaj zato, da se bomo v obcini Pivka lepo starali mi in prihodnji rodovi. Pisarna je delovni prostor, kjer je mogoce na enem mestu pridobiti vse osnovne informacije o razlicnih vsebinah za starejše, kot na primer o aktualnih dogodkih, prostovoljskih skupinah in njihovem delovanju, izobraževanjih in svetovanjih na razlicnih podrocjih, pomoc pri izpolnjevanju obrazcev, uporabe interneta ali pametnega telefona. V pisarni lahko poklepetate ali pa pridete po pomoc, ce imate vprašanje ali dilemo. Pisarna je prostor vseh obcanov. Namenjena je tako mladim upokojencem in tistim, ki boste to kmalu, kot tistim, ki ste že pred leti zakorakali v jesen življenja. Posebej je pisarna namenjana tudi tistim, ki starejše oskrbujete; torej svojci, prijatelji, sosedje. Upamo, da boste v pisarni našli svoje mesto tudi mladi in aktivno delovna generacija: sožitje med generacijami je pereca tema, ki zadeva marsikoga. Pisarna bo omogocala tudi medgeneracijsko povezovanje. Vsi, ki bomo del pisarne, se bomo skupaj trudili, da bo pisarna prostor, kjer je prisotna volja, znanje, potrpežljivost, vztrajnost za aktivno in kakovostno staranje v obcini Pivka. Poleg svetovalne in informativne vloge bo Pisarna skrbela za uresnicevanje letnega nacrta in izvajanje aktivnosti za razvoj starosti prijazne obcine Pivka. Tu imata posebno mesto izobraževanje in skrb za povezovanje vseh, ki delamo za in s starejšimi v obcini Pivka, tudi povezovanje skupnosti z novim domom. Pisarno vodimo strokovni delavci Inštituta Antona Trstenjaka, najveckrat pa boste v pisarni srecali Lejo Žakelj, sociologinjo, ki je v rodnih Žireh že pridno pridobivala izkušnje povezovanja skupnosti in sodelovanja s SeneCuro. Pisarna bo imela sedež v stavbi obcinske uprave Pivka (Mala sejna soba v pritlicju, kjer ima prostore tudi CSD). Odprta bo vsak torek med 10.00. in 12.00. ter 13.00. in 15.00. uro. Vabljeni prav vsi, da pisarno so-oblikujete (pišite nam na elektronski naslov leja.zakelj@iat.si) ali pa nas obišcete v pisarni - skupaj bomo iskali rešitve, se pogovarjali, se ucili drug od drugega in odpirali teme, ki so pomembne! NEFORMALNI OSKRBOVALCI SO MED NAMI V Sloveniji doma nekoga oskrbuje vsak peti do deseti državljan, v Evropi nas je 44 milijonov. Neformalni ali družinski oskrbovalci smo vsi, ki nekaj ur tedensko ali dnevno skrbimo za svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Njihovo delo je pomembno, a zahtevno. 6. oktober je Evropski dan neformalnih oskrbovalcev, na ta dan smo tudi v Pivki pripravili akcijo ozavešcanja, ki jo je pripravila delovna skupina za integrirano dolgotrajno oskrbo v okviru izpolnjevanja letnega nacrta Starosti prijazne obcine Pivka. Za cilj smo si zastavili, da bi prišli v stik s cim vec oskrbovalci v obcini Pivka. Tako smo clani lokalne akcijske skupine, od patronažne službe do CSD-ja in številnih društev, osebno in po elektronski pošti pošiljali gradivo z uporabnimi informacijami za oskrbovalce. Poleg tega smo v trgovskem centru Spar pripravili stojnico z informacijami in gradivi. Na stojnici sta mimoidoce pricakali Marta in Leja z Inštituta Antona Trstenjaka in drugi clani lokalne akcijske skupine. Ker pa vemo, da poleg informacij oskrbovalcem velikokrat pridejo prav tudi demonstracije nege, konkreten pogovor o tem kako komunicirati z dementnim clovekom, kako poskrbeti zase ter podobne teme, bomo v januarju v Košani organizirali usposabljanje za neformalne oskrbovalce®. Usposabljanje obsega deset srecanj, vsako je posveceno svoji temi. Vodijo ga strokovnjaki iz razlicnih podrocij. Z usposabljanjem pricnemo v drugi polovici januarja, predvidoma bo potekalo ob ponedeljkih ob 17. uri. Prijavite se s klicem na telefonsko št. 064/ 138 553, na elektronski naslov leja.zakelj@iat.si ali osebno v pisarni za starejše. Vabljeni! Ste se našli v opisu ali pa bi radi izvedeli vec? Tudi vi poznate koga, ki oskrbuje, pa bi mu opora prišla prav? Razširite glas o usposabljanju. Oglasite se v novi pisarni za kakovostno staranje in sožitje, kjer bomo skupaj z vami iskali rešitve; lahko nas tudi poklicete ali nam pišete. Temi lahko sledite preko Facebooka @Družinski oskrbovalci ali na spletni strani Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Marta Grcar in Leja Žakelj, Inštitut Antona Trstenjaka OB SVETOVNEM DNEVU HOSPICA Prva sobota v oktobru je svetovni dan hospic in paliativne oskrbe, ko poudarimo njun pomen in ozavešcamo javnost o tem. Na povabilo Obmocnega odbora Primorsko-Notranjske se je tudi v Pivki zbrala skupina pohodnikov in odšla na krožni sprehod po Pivki do Hrastja, Radohove vasi in nazaj do Krpanovega doma. Za uvod jih je pozdravil Ernest Margon, predsednik obmocnega odbora, tudi lokalni turisticni vodnik, ki je poudaril, kakšne naloge opravlja društvo Hospic in kako pomembno je osvešcati javnost o poslanstvu društva. Nekaj misli o prijaznosti med ljudmi in pomenu razumevanja ljudi, umirajocih, žalujocih ali osamljenih, je prebrala predsednica KD Lipa Irena Margon. Sprehod »Krožno po Pivki« je potekal ob pivških zanimivostih. Sprehodili so se od »ciganske luže« in studenca, kamnoseškega spomenika tehnicne dedišcine, do župnijske cerkve, v kateri lahko obcudujemo znamenite freske iz življenja sv. Petra, ki so umetniško delo slikarja Staneta Kregarja, do pokopališca na vzpetini. Res kraj spominjanja naše minljivosti. Mimo železniške postaje, zgrajene davnega leta 1857 so nadaljevali pot do Hrastja. Tu so se ustavili pri obnovljeni sejalnici in plugu, simboloma dela in vztrajnosti pivškega cloveka. Sledil je še postanek pri kamnitem pivškem križu in urejenem crpališcu izvirne vode izpod Kerina in mimo Radohove vasi nazaj do izhodišca. Tam so bili deležni slastnih palacink ob pogovoru, o vlogi in dejavnostih hospica, s soglasno ugotovitvijo, kako potrebno je druženje in negovanje dobrih medsebojnih odnosov. Le tako lahko tudi v težjih trenutkih življenja pristopimo k ljudem in si med seboj pomagamo. Tega današnji družbi še najbolj primanjkuje. Najmlajša udeleženka, osnovnošolka, je v dar dobila knjigo Darje Divjak Jurca z naslovom »Glas v srcku«, ki otroka na primeren nacin usmerja v razumevanje smrti in žalovanja. Irena Margon S PALACINKAMI IN POEZIJO NA OBISKU V DOMU UPOKOJENCEV V POSTOJNI V Kulturnem društvu Lipa Pivka smo sredi septembra uresnicili obljubo, da bomo v poznem poletju obiskali oskrbovance Doma upokojencev v Postojni, med njimi je veliko naših obcank in obcanov, in jim malo popestrili njihov vsakdan. Sreda, 14. septembra, je bila ravno primeren dan, saj smo lahko prireditev izpeljali zunaj na svežem zraku. Pripravili smo jim sladko in kulturno presenecenje. Palacinke je pekel »mojster« Ernest Margon, z domaco slivovo marmelado pa sta jih pridno mazali Nataša in Ljudmila, gospe iz Ukrajine, ki sta našli zatocišce pred vojno v Pivki. Dobro sta se vkljucili v življenje in delo pri nas in radi pomagata pri vsaki akciji. Gospa Ljudmila je prisotne tudi pozdravila v ukrajinšcini in jim zaželela prijetno bivanje. Oskrbovancem pa smo pripravili še kulturni del druženja. Recitirali smo nekaj pesmi, povezanih z jesenjo in bogatimi darovi narave, ki jih ponuja jesen. Pesmi so bile izbrane med znanimi slovenskimi poeti kot Tone Pavcek, Neža Maurer, iz naše krajevne zgodovine Ludovika Kalan in iz ilirskobistriškega konca Danica Pardo. Poezijo je povezoval z ljudskimi pesmimi na orglicah Miloš Možina, veseli pa smo bili, da se je tudi oskrbovanec g. Škvarc opogumil in zaigral na svoje orglice. Dopoldan je prehitro minil, ljudje so se poveselili, se družili med sabo in z nami. Hvala osebju Doma upokojencev, da so nas povabili, direktorici gospe Alenki Curk za uvodne besede in njihovi animatorki Niki Cuk, ki je pripravila vse, kar je bilo potrebno za naš prihod. Irena Margon ŽUPAN ZA VOLANOM SOPOTNIKA Tudi letos je župan Obcine Pivka v sklopu Evropskega tedna mobilnosti sedel za volan Sopotnikov in redno uporabnico storitev peljal na kavo. Ob kavi sta poklepetala o pomenu storitev brezplacnih prevozov za Sopotnike in mobilnosti starejših. Sopotniki so v Pivki prisotni že od leta 2018. Letno pa opravijo vec kot 200 prevozov. Prevozi so namenjeni starejšim od 65 let, ki prevoz potrebujejo k zdravniku, po opravkih ali pa kot pomoc za mobilnejše življenje. Obcina Pivka bo s projektom Sopotniki Pivka nadaljevala, saj je opaziti, da je potreb s strani starejših veliko in zato jim ta pomoc veliko pomeni. Po zakljucenem prevozu je župan v sejni sobi Obcine Pivka sprejel vse prostovoljce Sopotnikov obcine Pivka. Zahvalil se jim je za njihov vloženi cas in poudaril njihovo vlogo pri organizaciji trajnostne mobilnosti starejših. Ob tej priložnosti se Obcina Pivka zahvaljuje tudi vsem, ki prispevajo h kvaliteti storitve, tako da donirajo brezplacne malice za naše prostovoljce. To so: Gostilna Marta, Gostilna Sušelj, Gostilna in picerija Herman, Pekarna Sonja in Sovita, prehrana in storitve d. o. o. KRPANOVA BRALNA ZNACKA 2022/2023 Krožek Beremo skupaj vstopa v jubilejno, deseto sezono delovanja. Na prvi oktober, svetovni dan starejših, vsako leto pripravijo kulturno prireditev. Na ta dan se zacne tudi nova sezona Krpanove bralne znacke, branja, ki je namenjeno vsem upokojencem v obcini Pivka. Letošnja prireditev je potekala v multimedijski dvorani Krpanovega doma. Na prireditev so poleg clanov društva povabili še zveste bralce bralne znacke iz prejšnjih let. Predsednik društva upokojencev Pivka Evgen Primožic je v nagovoru poudaril pomen branja, saj le-to ohranja zdravje in krepi delovanje možganov. Spomnil je še, da 6. oktobra praznujemo evropski dan neformalnih oskrbovalcev. V društvu upokojencev prostovoljke, clanice programa Starejši za starejše, velikokrat obišcejo in poskrbijo za obcane, ki potrebujejo pomoc ali pa si želijo samo malo druženja in klepeta. Po dveh letih koronske pavze se je ponovno zbral ženski pevski zbor društva upokojencev. Kljub skromnim vajam so s svojim petjem navdušile obcinstvo. Jelka Celigoj je predstavila novo zloženko Krpanove bralne znacke. Krpanova bralna znacka zacenja šesto sezono delovanja, v zloženki je priporocenih po dvajset naslovov del domacih in tujih avtorjev. Bralni seznam oblikujejo clani krožka Beremo skupaj, koncno obliko pa uskladijo s knjižnicarko Dartanielo Stegel. Bralna sezona poteka od 1. oktobra, svetovnega dneva starejših, do 23. aprila, svetovnega dneva knjige. Bralci bodo zloženke lahko dobili na sedežu društva, v knjižnici Pivka, na Bibliobusu ali na spletni strani društva upokojencev (dupivka.si). V letošnji sezoni bo potrebno izpolnjene zloženke oddati do 7. aprila 2023 na sedežu Društva upokojencev Pivka ali v Knjižnici Pivka. Pri izpolnjevanju zloženke je potrebno pripisati ime, priimek in naslov. Na to posebej opozarjamo vse udeležence bralne znacke, saj se zgodi, da moramo s knjižnicarko napeti vse moci, da najdemo manjkajoce podatke. Po predstavitvi nove sezone Krpanove bralne znacke so clanice krožka Beremo skupaj interpretirale nekaj svojih in tujih del. Sledilo je druženje, kjer smo si lahko ogledali in prebrali sedmi zvezek proze in poezije z naslovom Mozaik, v katerem so zbrana razlicna dela clanov krožka. Jožica Knafelc Foto: AK BRANKU POSEGA, PRVEMU ŽUPANU IN CASTNEMU OBCANU OBCINE PIVKA V SPOMIN Sredi letošnjega oktobra smo se poslovili od Branka Posega, ki je bil vse življenje nelocljivo povezan z življenjem v Pivki in bo ostal neizbrisljivo zapisan v zgodovini naše lokalne skupnosti kot prvi župan Obcine Pivka, njen castni obcan in kot aktiven clan na številnih podrocjih. Njegova življenjska pot ga je po koncanem študiju vodila skozi razlicne službe in mesta, že zgodaj pa se je posvecal tudi družbenemu delovanju. To ga je vodilo do clanstva v obcinski skupšcini takratne Obcine Postojna ter predsedovanja Krajevni skupnosti Pivka. V casu njegovega vodenja krajevne skupnosti je ta uspešno opravila veliko koristnih del na športni infrastrukturi, asfaltiranju prometnic npr. v Slovensko vas, Petelinje, Radohovo vas, Klenik, Trnje. Vodil je gradbeni odbor za prizidek pri Osnovni šoli Pivka. Po osamosvojitveni vojni leta 1991 je bil Branko Posega clan Teritorialne obrambe. V lokalnem udejstvovanju je Branko Posega dosegel vrh, ko so mu obcani zaupali vodenje novo ustanovljene obcine. Po reformi slovenske lokalne samouprave je Branko Posega med leti 1994 in 1998 opravljal funkcijo župana Obcine Pivka. Postaviti obcino skorajda iz nic ni bilo enostavno, vendar je župan Branko Posega verjel, da je obcina lahko dober vzvod za napredek in razvoj. S svojo zagnanostjo in prefinjenim obcutkom za ljudi je nastavil ucinkovito ekipo obcinske uprave ter uspešno krmaril z nadobudnim obcinskim svetom, katerega clani smo mislili, da bomo gore premikali.Res ni bilo enostavno, vendar se župan ni pustil zmesti, vedel je, kaj hoce in vztrajno tišcal proti ciljem. Spominjam se ga, kako je ponosno prerezal trak pri vodohramu ob zakljucku novega vodovoda na Juršcah. Vidno je bil zadovoljen, ko je preprical obcinski svet, da je v grbu Obcine Pivka Martin Krpan. »Lahko je Martin Krpan vseslovenski, ampak v grbu ga ima pa samo Pivka«, je dejal. Branko Posega je pustil obcuten, viden pecat v naši lokalni skupnosti, zato mu je obcinski svet leta 2010 podelil najvišje obcinsko priznanje – priznanje castnega obcana Obcine Pivka. Branko Posega je bil ponosen obcan naše lokalne skupnosti, o njem se bo govorilo še dolgo in spoštljivo. Naj pociva v miru! Robert Smrdelj, župan Obcine Pivka DELA V CERKVI SV. MARTINA NA ŠILENTABRU SO V POLNEM TEKU Župnija Zagorje se je ob pomoci Obcine Pivka in RRA Zeleni Kras prijavila na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na podrocju nepremicne kulturne dedišcine, ki jih bo v letih 2021–2022 sofinancirala Republika Slovenija in sicer za obnovo kora v cerkvi sv. Martina na Šilentabru. Na razpisu je prijava uspela, tako so se v konec poletja pricela obnovitvena dela. Cerkev sv. Martina, ki stoji sama na grebenu z razgledom po dolini Reke in Zgornji Pivki, je obdana s pokopališcem. Kamen ji je dal svojsko podobo in je tudi njen glavni okras. Zvonik s preprosto streho, a izrazitimi vogelnimi kamni, ji daje trden videz. O starosti pa najbolje spregovori prezbiterij z gotskimi rebri in zazidanimi šilastimi okni. Zgrajen je bil v prvi polovici 15. stoletja. Cerkev sodi v skupino preprostih gotskih podeželskih cerkva, ki so cišcenje stebrov pod korom in restavriranje kapitelov. Po znacilne za naše ozemlje. V casu od leta 2002 do 2009 je v zakljucku restavriranja se bo ograja namestila nazaj pod cerkvi potekaloobsežno restavriranje fresk, ki dajejo cerkvi kor. Dela se bodo zakljucila do konca meseca novembra. poseben pecat in sodijo v istrsko kraški umetnostni krog. Vrednost projekta znaša 14.878 EUR; Župnija Zagorje bo V sklopu letošnjega projekta je predvidena obnova kora pripevala sredstva v višini 1.800 EUR, Agrarna skupnost in sicer se hkrati izvajajo posamezna gradbena dela ter 1.788 EUR, Ministrstvo za kulturo 7.290 EUR in Obcina restavratorska dela. Gradbena dela izvaja Gradbeništvo Pivka pa 4.000,00 EUR. Zoran Radic s.p. in obsegajo odstranjevanje stare malte, cišcenje fug, rušenje parapeta, izdelavo sider, popravilo Za obnovo kora v cerkvi so zaslužni tudi vašcani sami, saj armirano betonske plošce nad korom ter popravilo ometa. so bili pobudniki prijave na razpis Ministrstva za kulturo ter V sklopu restavratorskih del, ki jih izvaja Kamnoseštvo vseskozi aktivno sodelovali pri izvedbi projekta. Tadej Razingar s.p. pa se je izvedla demontaža kamnite ograje ter cišcenje in restavriranje kamnitih elementov, Jana Knafelc Strle OBNOVA KRIŽA V VELIKI PRISTAVI V soboto, 24. septembra 2022, je bil v Veliki Pristavi blagoslov obnovljenega križa. Kamniti križ iz leta 1926 je bil tokrat prvic v celoti obnovljen. Križ je blagoslovil pivški župnik, gospod Marjan Škvarc. Prireditve ob obnovi se je udeležila cela vas, pela je skupina Izvir iz KD Šmihel, obiskal nas je tudi župan Robert Smrdelj. Križ je postavljen na izhodu iz vasi v smeri proti Šmihelu. Hkrati je to tudi križišce z javno potjo, ki je bila nekoc glavna cesta med Veliko Pristavo in Narinom, v casih, ko je do Šmihela vodil le kolovoz. Danes je ta kolovoz asfaltirana obcinska cesta. Na tem mestu je bil pred sedanjim kamnitim križem postavljen lesen križ, nasajen na kamniti podstavek. Podstavek je še ohranjen, v spomin na nekdanjega, lesenega, smo ga postavili na betonski temelj ob križ. Že naši predhodniki so ga želeli ohraniti in so ga leta 1926 postavili k novemu križu. Vedenje o njegovi prvotni funkciji se je s casom izgubilo in zdaj mu vašcani recejo »kropilnik«. Izdelavo in postavitev kamnitega križa so leta 1926 zagotovili vašcani sami. EKSKURZIJA NA DOLENJSKO V Klubu upokojencev v vzgoji in izobraževanju obcin Postojna in Pivka smo si za jesensko potepanje po Sloveniji izbrali Dolenjsko. Obiskali smo Jurcicevo domacijo na Muljavi z muzejem na prostem, sledil je ogled gradu Žužemberk. V Mirni Peci smo spoznavali življenje in delo Lojzeta Slaka, v vasi Šentjurij na Dolenjskem pa smo si ogledalispominsko zbirko pesnika Toneta Pavcka. Potepanje smo zakljucili na Matjaževi domaciji na Pahi nad Otoccem z ogledom »Hiše s tradicijo«, kjer smo se tudi okrepcali z domacimi dobrotami ter se po zanimivem dnevu odpravili proti domu. Edvarda Sajovic EKSKURZIJA V NEMCIJO Oldtimer club Postojna je po kovidnem obdobju spet izpeljal strokovno ekskurzijo, kar pomeni obisk kakega evropskega muzeja starodobnih vozil oziroma takratne tehnike. Do sedaj so že bili v Italiji, Avstriji, Ceški, Srbiji… Na tridnevno pot se je skupno 43 clanov in clanic ter pristašev zelo dejavnega kluba, kar nekaj tudi iz obcine Pivka, podalo na tretji septembrski vikend. Po daljši vožnji je bil prvi pravi postanek v nemškem Ulmu, kjer so si udeleženci ogledali najvišjo stolnico v Evropi (161 m). Naslednji dan jih je pot vodila v Stuttgart, kjer so pasli oci v muzeju Mercedes Benz, impozantni zgradbi z devetimi nadstropji. Zacetki te znamenite avtomobilske tovarne segajo v leto 1886, razstavljeni avtomobili, seveda tudi prestižni dirkalniki pa segajo tudi v današnji cas. V istem mestu je sledil ogled še enega muzeja - Porsche, ki so ga za oglede odprli leta 2009. Tudi tu natancen pregled od prvega avtomobila dalje, do dirkalnikov, ki so in še nastopajo v Formuli 1. Tretji dan je bil namenjen povratku a je bilo še casa za obisk Salzburga in obisk tamkajšnjega Vrednost obnove je znašala skoraj štiri tisoc evrov. Zagotovila jih je Obcina Pivka ter Miljana Butina Smrdel, Roman Celigoj, Janez Urbancic in Tomaž Volk iz Velike Pristave, dela pa je izvedlo restavratorsko podjetje Crma d.o.o. iz Ilirske Bistrice, Aleks Batista in Ervin Bursy z ekipo - vsem iskrena hvala! Miljana Butina Smrdel Foto: Dejan Premru IZLET V BENECIJO September je cas izletov, clani društva upokojencev Pivka smo se tokrat odpravili v zamejstvo, obiskat smo šli Furlanijo. Vremenska napoved ni bila nic kaj obetavna, a za izlet ni slabega vremena. V Postojni se nam je pridružila vodicka Neva Furlan, ki nam je ves cas zanimivo opisovala pot po Krasu. Ceprav smo se peljali skozi znane kraje, ki jih vecino poznamo iz nakupovanj, smo tokrat izvedeli veliko zgodovinskih in kulturnih dejstev, ki so zaznamovala kraje ob zahodni meji. Razgled po Furlanski nižini sta okrnila dež in megla, tudi v Cedadu ni bilo nic bolje. Odprli smo dežnike in se sprehodili do Hudicevega mostu cez reko Nadižo. Ta je bila zaradi obilnega deževja narasla in kalna, a pogled na veliki kamniti mostu je bil izjemen. Ogled Cedada smo nadaljevali po ulicah do stolnice, pred mestno hišo smo si ogledali spomenik Juliju Cezarju in arheološki muzej. Iz Cedada smo se vzpeli na naslednjo tocko našega izleta, na Castelmonte ali Staro Goro. Do romarske cerkve vodi križev pot s kapelicami, mi pa smo se kar peljali po strmi in ovinkasti cesti. Poleg verskega ima Stara Gora za Slovence tudi kulturno-zgodovinski pomen. Tu je namrec nastal Starogorski rokopis, eden najstarejših rokopisov v slovenšcini. Glavni oltar cerkve krasi kip Marije z Jezusom v narocju, star okrog 600 let. V gostilni tik ob cerkvi smo imeli tudi obilno kosilo, predvsem pa smo se ogreli, saj je na nadmorski višini 620 m mrzlo pihalo. Po kosilu se je poleg našega razpoloženja popravilo tudi vreme. Oblaki so se posušili, posijalo je sonce in nam odprlo izjemen razgled na Furlansko nižino ter s svežim snegom pobeljene Alpe in Dolomite. Spustili smo se v dolino in nadaljevali pot do Gorice, mi jo bolj poznamo kot Staro Gorico. Vecina med nami jo je obiskala med nakupi v kakšni od trgovin ali na Andrejevem semnju. AGorica ima tudi bogato zgodovino in kar nekaj znamenitosti. Obiskali smo muzej prve svetovne vojne in muzej mode in uporabnih umetnosti. Kljub majhnim dimenzijam ohranja muzej pomembna pricevanja o težavah, s katerimi so se spopadali italijanski vojaki, ki so se bojevali na tem obmocju. V muzeju mode razstavljajo zgodovino razlicnih vrst oblacil, ki so se uporabljala podnevi in ob svecanih priložnostih. Posebno pozornost je pritegnila razstava bogato vezenih mašnih plašcev. V toplem vecernem soncu smo še malo posedeli v parku in se odpravili proti domu. Vec fotografij izleta si lahko pogledate na spletni strani društva upokojencev Pivka (dupivka.si). Jožica Knafelc Foto: AK GOSTILI PRIJATELJE IZ DURACHA IN TIVATA Konec septembra smo v Pivki gostili prijatelje iz pobratene obcine Durach in partnerskega mesta Tivat. Prvic smo bili skupaj predstavniki treh držav. Prav zaradi tega so bili skupni dnevi še bolj pestri in zanimivi. Goste je na Obcini sprejel tudi župan Robert Smrdelj. Poudaril je pomen tovrstnih druženj za spoznavanje dobrih praks in izmenjavo izkušenj. Obcina Pivka, Komisija za pobratene obcine in Zavod za turizem se zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali k dobremu pocutju naših gostov. Gostiteljem za ves trud, klapi Škvadra za odlicno vzdušje, gasilcem PGD Košana za zabavno popoldne in vecer, Parku vojaške zgodovine za predstavitev zbirk, ponudnikom, velikemu številu harmonikarjev in predvsem ljudi dobre TRADICIONALNI POHOD K SV. HIERONIMU Kulturno društvo Juršce je v nedeljo, 2. oktobra, izvedlo tradicionalni pohod k sv. Hieronimu. Cerkvica sv. Hieronima stoji nad vasjo Koritnice, k njej pa so Juršcani tradicionalno romali vsako leto, saj je bila vas Juršce pred pol stoletja del župnije Knežak. Sveti Hieronim je bil rimski duhovnik, teolog, biblicist, prevajalec, svetnik, skratka vsestranski clovek, kateremu je na Slovenskem posvecenih veliko cerkva. Najbolj ga poznamo po latinskem prevodu Svetega pisma, ki je kasneje postal znan pod imenom Vulgata. in pol, preckali Rožanec, strelišce Bac, nato jih je pot vodila mimo Tušcaka, Pohoda s kulturno in romarsko noto preko pašnikov in travnikov do cerkvice sv. Hieronima. Na cilju so prisluhnili se je udeležilo preko 25 pohodnikov iz sveti maši, po njej pa so imeli druženje in pogostitev. Projekt je preko razpisa naše obcine pa tudi širše. Nekateri, ki sofinancirala Obcina Pivka. poti zaradi zdravja ali starosti vec ne zmorejo, pa so k cerkvici pripeljali z Vabljeni vsi ljudje dobre volje, da se pohodnikom pridružite prihodnje leto. avtomobili. Vreme je bilo pohodnikom letos zelo naklonjeno, saj so jih na Kulturno društvo Juršce TRADICIONALNI MOTOSHOD IN PO DOLGEM CASU V ŠMIHELU TUDI VESELICA! Šmihelska mladina, med katero spadajo tudi mladi iz vseh sosednjih vasi iz doline, se je letos opogumila in organizirala shod, kot ga v Šmihelu že nekaj let ni bilo. Glavno prizorišce je bil velik šotor na šolskem igrišcu, kjer je bilo celotno soboto, 1. oktobra, pestro dogajanje. Zacelo se je s tradicionalnim Motoshodom, ki je podrl vse rekorde preteklih let. Zbralo se je namrec preko 140 motornih konjickov vseh vrst in oblik, vozniki in sopotniki pa so s težavo dobili prostor zanje pred cerkvijo sv. Mihaela, saj je bilo parkirišce zapolnjeno do zadnjega koticka. Župnik Marjan je podelil blagoslov in molitev v zahvalo za srecno prevožene kilometre, nato pa je sledila panoramska vožnja po vaseh šmihelske doline z vsemi obicajnimi postojankami. Zakljucek popoldanskega dogajanja je bil na izhodišcni tocki – pod šotorom, kjer smo se okrepcali s slastnimi špageti in golažem, za vzdušje pa so skrbeli rokerji iz skupine Fair play. Po kratkem pocitku in nabranih moceh se je zacela glavnina praznovanja šmihelskega shoda. Plesišce so pod vecer za tiste najbolj zagrete pare otvorili Fantje spod Šilentabra in nas ogreli z legendarnimi narodno-zabavnimi vižami. Po popitem pivu ali dveh in pohrustanem slastnem krompircku pa je bil že cas za malo bolj žurerske ritme. Biseri so bili pravi naslov za nepozabno veselico do jutranjih ur in zakljucek šmihelskega shoda. Hvala Obcini Pivka, vsem sponzorjem in obiskovalcem, ki ste nas na kakršenkoli nacin podprli. Šmihelska mladina je z uspelim shodom vec kot zadovoljna in že stremi k novim podvigom! Tinkara Volk DRUŠTVO INVALIDOV PIVKA: KAJ NAM JE LETOS USPELO Po dveh letih, ko so zaradi epidemije zamrla vsa množicna druženja, smo se letos srecali na zboru clanov in pohodih v naravo. Aprila smo se sprehodili po Stari Sušici, kjer smo si ogledali etnološko zbirko na Zgonarjevi domaciji. Organizirali smo kopalni dan v Moravskih Toplicah, v Lendavi smo se povzpeli na stolp Vinarium, obiskali Dobrovnik, kjer smo si ogledali tropski vrt in orhideje. V maju smo organizirali sedemdnevno ohranjevanje zdravja v Šmarjeških Toplicah z MDI Sežana. Julija smo se vozili z ladjico po slovenski obali in se kopali v Izoli. Avgusta smo se clani DI Pivka udeležili 37. Planinskega srecanja na Kopah. Septembra smo organizirali srecanje invalidov na turisticni kmetiji Peternelj v Brcah. Druženje smo popestrili z raznimi športnimi igrami, primernimi za invalide. Clane, ki v letošnjem letu praznujejo okrogli jubilej ( 70 in 80 let ), smo tudi obdarili. V septembru smo se sprehodili po Trstu in si s strokovnim vodenjem ogledali znamenitosti. Obiskali smo tudi grad Miramar, se sprehodili po prelepem parku v lepem soncnem vremenu. Obiskali smo tudi soncni Gradež in dan zakljucili z vecerjo na kmetiji v Vipavski dolini. Letos nacrtujemo še pohod, martinovanje. ŠPORT INVALIDOV V društvu invalidov smo imeli v prvem polletju kar nekaj športnih aktivnosti. Že v zacetku maja smo se udeležili Obmocnega tekmovanja v balinanju z moško in žensko ekipo v Idriji. Uvrstili smo se na 2. mesto. Prvo uvršceni ekipi : MDI Idrija in Postojna sta se uvrstili na državno tekmovanje. Na povabilo Društev invalidov : Koper, Il. Bistrica, Sežana, Postojna in MDI Cerknica smo se udeležili prijateljskega balinarskega turnirja z moško in z žensko balinarko ekipo. Bili smo zelo uspešni, saj smo se povsod uvrstili na prva tri mesta in tako društvo obogatili s kar 8 pokali. V pocastitev obcinskega praznika v Pivki smo 8. junija organizirali balinarski turnir. Na balinišcu Rešta v Pivki se je zbralo 9 moških in 8 ženskih balinarskih ekip, društev invalidov z Obalno kraške in Notranjske regije (3+1), kar je cca 68 tekmovalcev. Po celodnevnih tekmovanjih je v ženski konkurenci zmagala ekipa MDI Cerknica pred ekipo DI Koper, ekipa DI Pivka je osvojila pokal za 3. mesto. V moški konkurenci je 1. mesto osvojila ekipa DI il. Bistrica pred MDI Sežana, sledila je ekipa DI Vrhnika. Za prva tri mesta so ekipe dobile pokal, za prva štiri mesta so tekmovalci prejeli medalje. Tekmovalcem smo pripravili jutranjo kavico in caj, že tradicionalno flancate, katere nam vsako leto prinese Majda Škrlj in domace pecivo pridnih rok naših clanic, za malico sendvic z vodo in kosilo. Vsem, ki ste pomagali pri organizaciji turnirja, se lepo zahvaljujemo ! Tudi kegljaci so bili uspešni na obmocnem tekmovanju v Postojni. Ljubica Fatur se je uvrstila med najboljše. Na državnem tekmovanju, katerega je organizirala Zveza za šport invalidov Slovenije v Celju, je dosegla 6. mesto. Cestitamo ! Aleksander Nadoh, Društvo invalidov Pivka DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE PIVKA Po dveh »koronskih« letih je vojašnica Stanislava Požarja Pivka ponovno organizirala dan odprtih vrat. Žal jo je vreme precej zagodlo, saj je bila sobota, 17. septembra, hladna in deževna. Kljub temu so si obiskovalci lahko ogledali predstavitev dela policistov, se vozili s tanki in spoznavali delo vojakov. Društvo Vita Pivka je že tradicionalno sodelovalo s svojo ekipo POMAGAJMO (sebi in drugim) – PSD. Kljub dežju je bilo veliko zanimanja za obnavljanje znanja temeljnih postopkov oživljanja, ukrepov ob zadušitvi, krvavitvah, opeklinah, prepoznavanja možganske kapi, uporabe trikotnih rut. Obiskovalci so pripovedovali svoje izkušnje v razlicnih kriznih situacijah in spraševali o pravilnem ukrepanju v primeru poplave, potresa, požara in drugih nesrec. Vodja programa PSD, Lili Primc Gojic, je tudi tokrat odgovarjala na mnoga vprašanja v povezavi s psihicnim in fizicnim zdravjem, vzgojo, medsebojnimi RAZSTAVA IGRAC » KO ZGODBE OŽIVIJO« Knjižnica Pivka je letos že cetrto leto gostila skupino »Kvackane nitke«. Rokodelska skupina »Kvackane nitke« je nastala kot plod sodelovanja vecgeneracijskega centra in društva upokojencev Pivka. Ideja, ki sva jo pred skoraj petimi leti imeli Romana Morano kot strokovna vodja VGC-ja in vodja rokodelk v društvu upokojencev Pivka Jožica Knafelc, je obrodila številne sadove. V skupini smo združene obcanke razlicnih starosti, prednjacimo upokojenke, vsem pa je skupno veselje do ustvarjanja z rokami. Od zacetnih hobotnic za nedonošencke je nastalo že veliko drugih stvari. Številne igrace za otroške vrtce v obcini, tople pletenine za dom starejših obcanov v Postojni, pletene kapice za novorojencke v slovenskih porodnišnicah, igrace za junake 3. nadstropja (otroci, ki se zdravijo na hemato-onkološkem oddelku), hobotnice za nedonošencke, kvackane muce za dobrodelno akcijo Društva za zašcito živali Postojna, to je nekaj najbolj odmevnih projektov preteklih let. S skupino so navezali stike iz Botrstva, da smo prispevale igrace za socialno ogrožene otroke, pa tudi ukrajinske sirote v Slavini se igrajo z našimi izdelki. Nismo si mislile, da bodo naša druženja tako odmevna, zato si nismo zabeležile dosežkov, vendar bo potrebno zaceti s pisanjem dogodkov in ostalih podatkov. Naša druženja so vec kot le kvackanje, so pogovori o veselih in manj veselih dogodkih, o praznicnih obicajih, kuharskih in vrtnarskih dosežkih, predvsem pa se veliko smejimo. Ko smo se sestajale še v Krpanovem domu, je na obisk veckrat prišla knjižnicarka Dartaniela. Ob pregledovanju kvackanih živalic se ji je porodila ideja o povezavi igrac in knjig. Letošnja razstava je bila s pomocjo njenega izvrstnega poznavanja literature že cetrta po vrsti. Rokodelke vežejo nitke, v krožku Beremo skupaj vežejo crke in besede. Najbolj zavzeti znajo oboje, zato se je odprtju razstave pridružil literarni krožek društva upokojencev Pivka Beremo skupaj. Pokazali so nam, kako so ubesedili povezanost nitk in crk. Razstavo igrac in otroške literature vsakokrat pripravimo v sredini septembra, saj se takrat odprejo šolska vrata. Trajala je do 6. oktobra, saj je prvi teden v oktobru tudi teden otroka. Ustvarjanje skupine » Kvackane nitke« pa je namenjeno prav najmlajšim. Jožica Knafelc Foto: arhiv KD Lipa Foto: Andrej Knafelc OB 160 - LETNICI SMRTI ANTONA MARTINA SLOMŠKA Jesenski cas je s sabo prinesel tudi redna srecevanja ljubiteljev cajank v knjižnici Pivka. Tako so se 13. oktobra zbrali udeleženci v citalnici knjižnice. Knjižnicarka Dartaniela Stegel je pripravila manjšo razstavo Slomškovih literarnih del, seveda pa nam je tudi postregla s cajem, kot se za cajanko spodobi. Udeleženci cajanke so aktivno sodelovali v pogovoru o velikem Slovencu, blaženem Antonu Martinu Slomšku, ki ga premalo poznamo. Veliki Slovenec, Anton Martin Slomšek, 160-letnico njegove smrti smo obeležili pred kratkim, 24. septembra letos, je bil proglašen za blaženega 19. septembra 1999. Slovencem je zapustil bogato duhovno oporoko, saj je bil preroško zazrt v prihodnost slovenskega naroda, zavzemal se je za malega in pomoci potrebnega cloveka. Zapustil je preko 50 književnih del, ki imajo versko in splošno poucno vsebino. Ljudje so ga imeli radi, skrbel je za mesto v obnovljeni cerkvi Svete Trojice. Vsi prisotni so njihovo izobraževanje, zanje pisal in prevajal prirocnike sodelovali s svojimi prispevki, saj je namen srecanja, da za življenje in osnovna življenjska opravila in tako se vsak poglobi v tematiko in prispeva lastni razmislek ali dvigoval kulturno in versko raven. Spodbujal je tudi petje vsebinski prispevek s svoje knjižne police. S tem clovek in napisal veliko pesmi, ki so jih ljudje sprejeli za svoje. bogati sebe in druge udeležence. Srecanje ob caju so Kot ucitelj je ustanavljal slovenske nedeljske šole za zakljucili ob Slomškovi misli, ki velja tudi danes: »V skladu ucenje materinšcine, bil je borec za našo enakopravnost, z našimi razmerami moramo danes ljubiti svoj narod in prizadeval si je za združitev kristjanov, ustanovil je materin jezik, spoštovati zgodovino našega naroda in Mohorjevo družbo, ki deluje še danes. Na vseh podrocjih njegovo kulturo, ne da bi pri tem zametali in sovražili je bil genialen vendar skromen, zato so ga imeli ljudje druge narode.« Še kako res ob vojnih žarišcih po svetu! tako radi, da so ga že takrat videli kot svetnika. Pivcani se lahko pohvalimo, da so njegove relikvije dobile svoje Irena Margon 30 LET ANE PUPEDAN IN NJIHOV PETI STUDIJSKI ALBUM Glasbo skupine Ana Pupedan bi lahko oznacili kot fuzijo razlicnih glasbenih vplivov, ki svoje plodove žanje na rokerski njivi. Poseben car glasbi dodajo besedila, katerih osnovna znacilnost je luciden pogled na življenje in družbeno dogajanje. Besedila, ki so v slovenšcini, so velikokrat zacinjena s pristnim pivškim narecjem, kar poudarja pripadnost in vpetost v lokalno okolje. Letos 7. novembra so Pupedanci praznovali 30 let delovanja v nespremenjeni zasedbi, kar je na slovenski glasbeni sceni bolj redkost kot pravilo. Pupedanske vrste torej že tri desetletja branijo Boštjan Požar na kitari, Simon Avsec na vokalu in violini, Peter Žnidaršic na bas kitari in Marko Doles za bobni. Ob tej priliki ta vikend (12. novembra) pripravljajo velik koncert z gosti, ki se bo zgodil v športni dvorani Skala v Pivki. V zadnjih treh desetletjih so Ana Pupedan dodobra prekrižarili Slovenijo in odigrali krepko preko tisoc koncertov. Gostovali so tudi v tujini in obiskali ZDA, Dansko, Belgijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Srbijo, Makedonijo, Ukrajino, Bolgarijo in Bosno in Hercegovino. Pred kratkim so v studiu JORK v Dekanih pod budnim ušesom Jadrana Ogrina, legendarnega basista številnih pionirskih zasedb rocka, kot so Kameleoni, September, Karamela, Halo…, posneli dvanajst novih skladb, ki so izšle na petem studijskem albumu, ki nosi naslov Naši u kantini. Ana Pupedan je skozi celotno obdobje delovanja nagnjena k raznim transformacijam in se pojavlja pod razlicnimi imeni. Najbolj poznan odvod v etno vode se imenuje Ante Upedanten Banda, v tej zasedbi isti clani igrajo na bolj ljudska glasbila, kot so violina, tamburaška berda, akusticna kitara (melodija tista s palmo) in boben obešen cez ramo. Sicer se v zadnjih letih v tej podobi redkeje pojavljajo, saj prvenstveno stremijo k ustvarjanju in izvajanju lastne avtorske glasbe. Ana Pupedan nastopa tudi v akusticni verziji, na koncertih pa se kdaj pa kdaj prelevi tudi v vokalno zasedbo Anademski Pupevski Pulpet in zapoje A capella. Tako kot so pestre raznorazne frakcije, v katerih se pojavlja, je pestra tudi njihova glasba, ki se ne sramuje mešanja in vkljucevanja razlicnih glasbenih stilov, ki enkrat bolj, drugic manj zaznamujejo njihov prepoznaven glasbeni izraz. Pupedanci so najbrž ravno zaradi vplivov mocne alternativne scene 90h let izoblikovali svoj glasbeni stil in pomešali duh tistega casa v lasten izraz, s katerim še danes razveseljujejo in zabavajo publiko razlicnih generacij, saj na njihove koncerte prihaja generacijsko nehomogena publika, ki ni specificno vezana na samo en glasbeni stil. Vec o nastopih in njihovem delovanju lahko izveste na njihovem FB profilu in FB strani Ana Pupedan, ker je trenutno njihova spletna stran v prestrukturiranju. Marko Doles STUDENEC ŽUBORI ŽE 20 LET Clani pevske skupine Studenec so ob okrogli obletnici pripravili nepozaben jubilejni koncert. Obcinstvo so navdušili tako z odlicnim programom kot tudi z izjemno zanimivim izborom gostov. Številne pesmi in skladbe so zadovoljile še tako zahtevne poslušalce in jim pricarale cudovit glasbeni vecer. Ob tej priložnosti so bili deležni tudi dveh laskavih priznanj. Studenec je pred dvajsetimi leti zažuborel prvic, svoja glasova pa sta v njem združila Irena Rep in Rafael Zorko. Skozi dve desetletji so se jima pridružili številni pevci in pevke, prihajali so in odhajali,z njima so prepevali razlicno dolgo, vse pa je družila ljubezen do domace pesmi in kulture. Repova, ki je tudi umetniška vodja in predsednica skupine, in Zorko ostajata zvesta Studencu skozi vsa leta. Danes skupina šteje osem clanov, na odru pa se jih je predstavilo sedem. Ime si je skupina nadela po pivškem studencu, ki je bil leta v nezavidljivem stanju, s tem izborom pa je ne nazadnje opozorila tudi na propadajoco dedišcino in tako na svojevrsten nacin pripomogla k njegovi obnovi. V vseh teh letih je skupina nanizala številne koncerte doma in v tujini, letno naštejejo okrog 25 nastopov, najvec seveda v domovini, še posebej radi pa obiskujejo rojake v zamejstvu in v tujini. V spomin se jim je najbolj vtisnil nastop v Moskvi. Ob 20-letnici napolnili dvorano Krpanovega doma Ob okrogli obletnici so pevci zapeli v domacem kraju, obiskovalci pa so bili nad koncertom navdušeni, kar so pokazali z bucnimi aplavzi, ki so se s tribun razlegali po vsaki skladbi. Navdušil je tudi domiseln izbor gostov. Na odru so se predstavili citrar in glasbeni pedagog Tomaž Plahutnik, clan Kamniških kolednikov in Ansambla Slovenija, od leta 2000 pa tudi clan Slovenskega citrarskega kvarteta. Deluje kot citrarski spremljevalec mnogim slovenskim pevcem, izdal je samostojno zgošcenko ter vec notnih zbirk priredb slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi ter popularnih skladb za citre. Plahutnik je v nekaj skladbah spremljal tudi gostitelje, med katerimi sta kot duet ubrano zapeli clanici skupine, sestri Jožica Bubnic in Marjanka Stancic. Druge gostje so bile mlade glasbenice iz Pivške kotline, združene v Instrumentalno skupino Sempervivum. S skupnim ustvarjanjem so zacele pred nekaj leti, tako rekoc po nakljucju, ki pa je preraslo v veliko vec. Ime so si nadele po netresku, ki je zdravilen za ušesa. Navzoce je nagovoril še posebni gost, Joe Valencic iz Clevelanda, ki ameriške rojake zastopa v svetovalnem odboru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zadovoljili vse glasbene okuse V prvem sklopu koncerta, ki ga je povezala Tinkara Volk, so se gostitelji predstavili s štirimi skladbami – za dve od njih je besedila prispevala dobra prijateljica pivških pevcev, Premka Danica Pardo, za eno od njih – Moj sin, je glasbo prispeval Rafael Zorko, ki se je v njej predstavil tudi kot solist. Sledila sta še dva sklopa. V drugem so pevci prepletli štiri ljudske pesmi, v zadnjem, tretjem, pa so popotovali po svetu - od Slovaške pa vse do Španije. Poleg Zorka sta se kot odlicna solista predstavila še Neli Žlof in Renato Adam, v skladbi Leonarda Cohena Hallelujah pa se je skupini pridružila in s svojim nastopom navdušila vnukinja pevovodkinje, maturantka Ivana Jerina Rep, ki nadvse rada prepeva že od otroštva, na odru pa je prvic stala kot gostja Studenca že z rosnimi šestimi leti. V zadnji skladbi – Eres tu je pevce na klavirju spremljala njihova nekdanja pevka, pianistka Elena Starceva, piko na i pa so v Avsenikovi skladbi Slovenija, odkod lepote tvoje pristavili še vsi nekdanji pevci, ki so se zbrali na jubilejnem koncertu in so skozi 20 let prepevali v pevski skupini Studenec. V vseh teh letih jih je bilo kar štirideset. Za konec pa še dve laskavi priznanji Vse pevce veže ljubezen do glasbe in petja. Za svojega konjicka pa morajo tudi marsikaj žrtvovati in redno prihajati na vaje in nastope. Med clani Pevske skupine Studenec ima gotovo najdaljši staž Rafael Zorko, ki prepeva že skoraj petdeset let. Na koncertu je zato prejel castno Gallusovo znacko, ki mu jo je podelil Javni sklad za kulturne dejavnosti. Skupina pa je ob okroglem jubileju prejela priznanje Zveze pevskih zborov Primorske. Navzoci so se razšli v želji, da Studenec še dolgo ne bi presahnil. Foto: Aljaž Mulec NOVE RAZSTAVE V HIŠI KULTURE V Hiši kulture do konca leta 2022 pripravljamo razstavi dveh umetnikov, ki vsaka na svoj nacin podajata kritiko sodobne družbe. V novembru razstavlja Vanja Mervic, ki je po temeljni izobrazbi slikar, vendar ustvarja v razlicnih medijih, saj verjame, da ima vsaka ideja svoj specificen nacin izraza. V svojem delu se na splošno ukvarja s svetom onkraj vidnih plasti materialnosti. Na eni strani raziskuje tisto, kar postane vidno šele s pomocjo sodobne tehnologije (kot je npr. elektronski mikroskop in Kirlianova kamera), to je mikrostruktura materije, na drugi pa svet nematerialnega, ideje, misli in energije. V skladu s tem njegova umetniška praksa kaže pripadnost sodobnemu znanstvenemu, materialnemu pogledu na svet, obenem pa zavezanost necemu prvinskemu, vecnemu, nerazložljivemu, kar je onkraj materialnega. Na tokratni razstavi z naslovom vzemi-prežveci-odvrzi predstavlja razlicna dela, v katerih se osredotoca na žvecilni gumi kot metaforo za sodobno potrošniško družbo. Decembra sledi razstava Klemna Zupanca, slikarja mlajše generacije, ki za izhodišce svojega ustvarjanja pogosto jemlje banalnosti vsakdana ter ustaljenih nacinov bivanja in delovanja v sodobni družbi. Umetnik je tokratno razstavo zasnoval kot gostovanje stalne zbirke priznanega muzeja za arheologijo jezerskih reptilov Musée de Schalar. Gre za zavidljivo arheološko zbirko ostankov šaleške mitološke pošasti Škalarja, katerega obstoj je dolga leta veljal za ljudsko legendo. V leto 2023 bomo vstopili z razstavo risb umetnice Saše Bezjak. Njeno delo temelji na preprostosti in ucinkovitosti crte v risbi, izraža pa se tudi v slikarstvu, kiparstvu in umetniških akcijah. Specificno podrocje njenega raziskovanja je vezenina, v katero prevaja risbo, v skladu z možnostmi, ki jih ponuja ta specificna tehnika. Pri tem pogosto kot nosilec uporabi rjuhe, zavese ali prticke. Na ta nacin skuša cimbolj avtenticno raziskati tematiko (intimnih) medosebnih odnosov, ki je v središcu njenega umetniškega zanimanja. hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka/ Mojca Grmek ARTventni koledar prodajna instalacija artisticnih darilnih vreck presenecenja otvoritev: 2. december, 19h trajanje: 2. - 9. december lokacija: Galerija Hiša kulture v Pivki organizacija: Destilator klub / Maja Modrijan sodelovanje: društvo Hiša kulture v Pivki in društvo Lokalc ter izbrani oblikovalci in umetniki iz naše regije sofinanciranje: Obcina Pivka ARTventni koledar je projekt, ki se je pionirsko zgodil decembra 2021in letos nadaljuje svojo tradicijo. Združuje 7 izbranih kreativcev iz naše regije, ki bodo soustvarili unikatno ponudbo svojih del / izdelkov, pakiranih v ARTventne vrecke presenecenja, ki so uporabno darilo že same po sebi. December je med drugim znan tudi po adventnem koledarju, ki v nogavice, žepke, škatlice ali škrniclje skriva presenecenja za posamezne dni. Vse do 24. decembra. Potem pa nic vec. Kje pa so presenecenja za zadnjih 7 dni decembra? Tule! Od nas - za vas. ARTventne vrecke so oznacene s številkami ( 25 - 31 ), ki oznacujejo post-adventne dni v decembru, na katere prejemnik darila previdno prereže blago po oznaceni crti in pogleda, kakšno darilo mu je namenilo vesolje. Avtorjev omejene serije ekskluzivne artisticne praznicne ponudbe, ki bodo vrecke napolnili z misteriozno vsebino, še ne izdamo, ponudba vseh del in izdelkov pa bo BARVITI SVET AKVARELOV JANEZA OVSCA KD Lipa Pivka je povabilo slikarja Janeza Ovsca iz Logatca, da postavi razstavo svojih likovnih del v galeriji v Krpanovem domu v Pivki. Razstava je bila odprta 21. oktobra. Janez Ovsec je po izobrazbi strojni inženir, vendar mu je bilo že iz otroštva in kasneje srednješolske dobe likovno izražanje blizu. Kot ljubitelj kulture je tudi rad prepeval v zborih, vendar se je odlocil za izpopolnjevanje v likovni umetnosti. Je clan likovnikov v Logatcu, Cerknici in likovni sekciji Leon Koporc KUD Klinicni center Ljubljana. Veliko razstavlja doma in v tujini in je prejel vec nagrad na likovnih kolonijah. Slikar je na ogled postavil svoje barvite akvarele, ki najpogosteje prikazujejo domaco krajino in naravo iz razlicnih koncev slovenskega prostora. Okolje, tudi urbano krajino, skrbno nacrtuje. Tako je ob odprtju razstave obljubil, da bo v prihodnje posvetil svoj cas tudi neokrnjeni naravi ob Suhorci, pa Kalcu in piški krajini. Njegove slike so realisticne, vendar se v vsaki izmed njih odraža slikarjeva posebnost, sprošcenost in neposrednost, s katero nas nagovarja. Tenkocutno sledi podobam iz narave, hkrati pa z barvami ustvarja žlahtne nianse. Rad se sprehaja po cvetocih poljanah in jih upodablja kar v naravi, slika pa tudi cvetlicne kompozicije z rezanim cvetjem. Ob odkrivanju zunanje lepote vedno prisluhne tudi sebi. Zanimajo ga tudi figure ljudi, tako da se loteva tudi upodabljanja cloveških likov. Avtor razstave je poudaril, da je treba slediti sebi in svojim željam, ki se gotovo uresnicijo, ce clovek vztraja na svoji poti. Ob glasbi tudi likovna umetnost drugace zaživi, zato sta prijeten vecer in prireditev obogatili mlada celistka iz Vrhnike Zala Kovacic z živahno skladbo Tarantela in Pevska skupina Studenec. Pevci so zapeli pesmi, ki so se vsebinsko navezale na razstavljene slike. To so bile Vecer na morju, Spomincice in Ne bodi kot drugi. Po odprtju so se v sprošcenem pogovoru s slikarjem obiskovalci še zadržali in ogledovali barvite akvarele. Slikar je ob koncu še obdaril vse sodelujoce v kulturnem programu s svojimi akvareli, Kulturno društvo Lipa pa mu je podarilo za spomin na Pivko knjigo, ki jo je izdalo ob 160-letnici prihoda južne železnice v naše kraje. Irena Margon Foto: arhiv KD Lipa IZ KUFRA STRICA ANTONA »BISER« V MOZAIKU SLOVENSTVA POD FAŠIZMOM V meni tako dragem kufru strica Antona je tudi album fotografij, ki jih je hranila teta Pepca, uradno Josipina Žele, roj. Lencek. Teta Pepca je bila letnik 1908. V casu vzpona fašizma je imela 24 let, šivilja po poklicu in celo življenje v kulturi tako ali drugace. Nazadnje je, dokler je mogla, pela v pivškem cerkvenem zboru. Leta 1922, pred tocno sto leti, se je zacel vzpon fašisticnega enoumja in nasilja, ko je fašisticna stranka prevzela oblast v Italiji. Slovenci v naših krajih, ki so bili pod Italijo, so veliko pretrpeli. Od konfinacij, ko so preselili zacasno cele vasi ob takratni meji z Jugoslavijo v notranjost Italije, prepovedi slovenšcine v šolah in cerkvi in sploh javne rabe, pa do nasilja nad zavednimi Slovenci. Primorski duhovniki, naj omenim izjemno dejavnega Virgilija Šceka v Lokvi, pa našega domacina dr. Antona Požarja, so vztrajali v rabi slovenšcine in prevzeli glavno vlogo v boju za njeno ohranitev. Moram pa omeniti zanimiv dogodek, v katerem je sodelovala skoraj cela družina Lencek z današnje Tržaške ceste v Postojni, od tu izvira naša teta Pepca, pa tudi njena sestra, moja stara mama Franciška Margon, ki je imela gostilno v Trnju. Na orumeneli fotografiji igralske skupine je dvanajst oseb, za nekatere sem uspel izvedeti, kdo so, s pomocjo Ivanke Todorovic, sestricne moje mame, ki tudi izvira iz družine Lenckovih. Fotografija ima na hrbtni strani napisan datum 20. 2. 1928, to je v obdobju vzpona in dominacije fašizma. Teta Ivanka mi je povedala, da so igrali igro Božicna sirota. Avtor ni znan. Klasicni božicni motivi iger so jaslice, božicno drevesce in polnocnica, pogosto pa tudi osamljene osebe, starejši ljudje, pa tudi sirote. Božicni cas preveva posebno družinsko razpoloženje in tako so se spomnili tudi tistih, ki nimajo strehe nad glavo. Pa pojdimo k osebam na fotografiji. Od desne proti levi v zadnji vrsti so Pepca Žele, njen oce Franc Lencek, Franciška Margon (v belem oblacilu) , njen brat France Lencek (odšel v Argentino), pred njim v sredini je Johana Senkotova (naslonjena na mizico), levo spredaj pa Zofka Debevec. Stric France Lencek je igral žensko vlogo, morda je zbolela igralka in jo je nadomešcal, ne vemo. Teta Pepca drži v roki svitek papirja, najbrž tekst, predvidevam, da je bila prišepetovalka, tudi oblecena je prav praznicno, s koravdo okoli vrati in frizuro. Vsi igralci so opravljeni za igro, le drugi z desne strani zadaj me spominja bolj na režiserja. Sicer, kdo ve. Igro so veckrat zaigrali v Postojni, najbrž pa so tudi gostovali v Št. Petru na Krasu – Pivki. Vsekakor je fotografija dokaz živega slovenstva v njegovih najtežjih casih in spodbuda za razmislek, kje smo in kam plovemo. Vsak se mora pri sebi vprašati in najti odgovor. Materialno smo na boljšem, duhovna plat pa … Odgovoriti si mora vsak sam. Ernest Margon NAGRADA ZA NAŠE IZJEMNE ŠPORTNE DOSEŽKE Naše Športno društvo Pike je na enem izmed treningov obiskal župan Robert Smrdelj, in sicer nas je razveselil s prav posebnim presenecenjem. Za vse izjemne športne dosežke v sezoni 21/22, s posebnim poudarkom na evropskem prvenstvu, iz katerega smo se PIKE vrnile z dvema naslovoma evropskih prvakov in evropskih podprvakov, je plesalcem in plesalkam ter trenerjem izrekel iskrene cestitke in nam podaril denarni bon v vrednosti 500 €. Hvala gospodu županu in Obcini Pivka! Vaše Pike USPEŠEN ZAKLJUCEK KOŠANK Drugi vikend v septembru se je zacelo tekmovanje v Ženski futsal ligi, ki spada pod okrilje Nogometne zveze Slovenije. V osemclanski ligi že vrst let nastopa tudi Športno društvo Košana, ki je uspešno startalo v sezono 2022/23. V prvi domaci prvenstveni tekmi je kar s 7 : 0 (4 : 0) odpravila novinke v ligi FK Novo mesto. V polno so zadele Teja Keržic 2 (novinka, ki je prišla iz Cerknice), Kaltrina Kajtazi, Anja Žvokelj, Ana Bucik, Erna Muhic in Maša Novak. Po reprezentancnih pripravah, kjer so bile tudi štiri košanske igralke, je bil v nedeljo, 25. septembra, na sporedu 2. krog. Ob 15. uri se je ŠD Košana v športni dvorani Skala v Pivki pomerila s ŠD Extrem iz Sodražice. O zmagi ni bilo dvomiti, kajti Košanke spadajo v sam vrh slovenskega ženskega futsala. Tekma se je koncala z rezultatom 4 : 1 (3 : 0) za domaco ekipo, ki jo vodi trener Miha Osojnik. Strelke so bile: Larisa Djak, Šejla Cibukcic, Anja Žvokelj in Kaltrina Kajtazi. Trenutni vrstni red na lestvici Ženske futsal lige sezona 2022/23 – 1. KMN Slovenske gorice, ŠD Košana in ŽNK Celje vsi po šest tock. Za prvovrstni dogodek pa je pred tekmo poskrbel župan obcine Pivka Robert Smrdelj, ki je ekipo ŠD Košana obiskal, se z njimi prijateljsko pogovoril in ekipi podelil darilni bon. Brane Fatur USPEL NAM JE PRVI DINA TRAIL Tekaškega dogodka Dina trail, ki je bil v soboto 24. septembra, se je udeležilo lepo število tekacev iz celotne Slovenije. Ekipa Zavoda za turizem Pivka, ki je prvic organizirala tovrstno prireditev, se zahvaljuje vsem tekacem in prostovoljcem, brez katerih dogodka ne bi bilo mogoce izpeljati. Hvala županu Obcine Pivka, ki je spretno in tocno oznanil start vseh 4-ih disciplin. Hvala Obcini Pivka za podporo pri organizaciji dogodka. Hvala clanom atletskega kluba Pivka, da so pometali pred tekaci spredaj in zadaj in hvala tudi vam, ki ste bili del tega izjemnega dogodka. Rezultati tekmovanja so bili: Volk 1. Jernej Žnidaršic 12 km 2. Simon Simoncic 3. Boštjan Dolgan Medved 1. Tjaž Dolgan 8 km 2. Marko Švara 3. Rok Prelc Mladinski Ris 1. Blaž Kovacic 5 km 2. Enes Vukalic 3. Elmin Vukalic TJAŽ DOLGAN – ZMAGOVALEC NA PRVENSTVU SLOVENIJE V ULICNEM TEKU Po dveh letih premora je v sklopu Ljubljanskega maratona v centru prestolnice spet potekalo Prvenstvo Slovenije v ulicnem teku za osnovne in srednje šole. Za naslove so se pomerili srednješolci ter osnovnošolci od 6. do 9. razreda. Nastopilo je vec kot 6.000 tekacev. Osnovnošolci so morali preteci 1800 metrov, srednješolci pa dobrih 3000 metrov. Vecino tekov je oviral kar precej mocan dež, a se mladi tekaci niso pustili motiti in so dosegli nekaj dobrih casov. Med dijaki, tekli so vsi skupaj, je prvi v cilj pritekel clan Atletskega kluba Pivka Tjaž Dolgan (9:17) iz Gimnazije Koper, ki se je veselil naslova med letniki 2004 in 2005. Tjaž je tako na najboljši možni nacin zakljucil tekmovalno sezono 2022. Na šolskih atletskih tekmovanjih je osvojil tri medalje, poleg zlate na ulicnem teku še srebrno na 2.000 metrov na stadionu in bronasto v gorskih tekih. Tjaž je atletski mladinski reprezentant, kar je potrdil z zmago na državnem prvenstvu clanov U23 v teku na 5.000 metrov v Novi Gorici in drugim mestom na mladinskem dvoranskem prvenstvu na 1.500 metrov. S cetrtim mestom na clanskem državnem prvenstvu na 3.000 metrov pa že opozarja, da se razvija v enega najboljših »srednjeprogašev« v Sloveniji. V Atletskem klubu Pivka smo zelo veseli, da Tjaž najde cas in ima podporo za nastope na atletskih tekmovanjih, saj je Tjažev prvi šport triatlon in je tudi clan Slovenske triatlonske reprezentance. Poleg vseh odlicnih rezultatov, ki jih je dosegel na slovenskih tekmah, se je Tjaž junija udeležil svetovnega mladinskega prvenstva v duatlonu, ki je potekalo v Targu Mures v Romuniji in osvojil vrhunsko 14. mesto. Iskrene cestitke!! Boštjan D. PRVE MEDNARODNE IZKUŠNJE KEGLJACIC KK PIVKA Ženska ekipa Kegljaškega kluba Pivka se je 3. oktobra udeležila tekmovanja v Evropskem pokalu v Romuniji. Na tekmovanju je nastopilo 14 ekip, med njimi so zasedle solidno deseto mesto. Z malo vec izkušenj in nekoliko srece bi se lahko uvrstile med štiri ekipe in v nadaljnje tekmovanje. V ekipi so nastopile naslednje igralke: Zagorka Panic, Metka Škoberne, Jana Oblešcak, Anja Bašek, Tina Kresevic, Nataša Radic, Aurora Pekošak, Lea Pašic in Maja Cesnik. Tako je bila ekipa kombinacija izkušenosti in mladosti. Najboljši rezultat je dosegla najmlajša clanica Aurora s 603 podrtimi keglji, kar je tudi njen osebni rekord. S solidno igro sta se izkazali tudi Anja s 576 in Nataša s 569 podrtimi keglji. Dobro igro so pokazale tudi ostale tri igralke: Metka s 548, Lea s 538 in Tina s 510 podrtimi keglji. Ekipo sta spremljala trener Iztok Kovac in pomocnik trenerja Marjan Bašek. Kegljaški klub se zahvaljuje podjetju Pivka d. d. za prejeto donatorstvo, ki je omogocilo udeležbo na pokalu v Romuniji. Prvo pot na mednarodno tekmovanje so podprli tudi Obcina Pivka, Športna zveza Pivka in podjetji SITOR d. o. o. in ORO-METd. o. o. Hvala vsem za financno pomoc. Prve dragocene evropske izkušnje naših tekmovalk so temelj za nadaljnje uspešno delo. Irena Margon Oglaševalci Oglaševalci Aquarea EcoFleX — Naravno ucinkovita Z izkorišcanjem tehnologije toplotnih crpalk in edinstvenega strokovnega znanja si Panasonic že vec let prizadeva pomagati realizirati trajnostno družbo ter obogatiti življenja ljudi. Širok nabor izdelkov Aquarea predstavlja optimalne rešitve, ki so prilagojene posameznemu življenjskemu slogu, medtem ko omogoca izjemne okoljske rezultate. Aquarea EcoFleX: sistemi za ogrevanje, hlajenje in sanitarno toplo vodo za zeleno prihodnost Lokalne volitve 2022 Listo Socialnih demokratov za ob inski svet sestavljamo: SMO ZA: Nadaljnji razvoj obine: nova stanovanja, obvoznica, kolesarske poti, razširitev industrijske cone, druga faza vrtca, prostori za mlade, nova športna igriš a (Košana, Pivka) Pove anje prora unskih sredstev za kulturo in šport Ohranjanje vrednot in obeležij NOB OBK OŽITE ŠTEVILKO D AGO ŠTUNF Petelinje Carinik, upokojenec, glasbenik, športni delavec, astni ob an ob ine Pivka ESTE ZAMUDA Jurše Ekonomski tehnik, osebna asistentka LUKA ŠTUNF Petelinje Dipl. ing. lesarstva, samostojni podjetnik, športnik EDMUND JULIJAN S EBOT Petelinje Srednja strokovna, upokojenec, pevec LEA POSEGA Pivka Ing. organizacije dela, upokojenka BOŽA PE—KO Stara Sušica išji upravni delavec, upokojenka, predsednica ob inskega odbora borcev za vrednotenje NOB MIHA SM DELJ Klenik Pravosodni policist, predsednik ob inskega odbora SD DO A H VATI— Mala Pristava Administratorka, upokojenka, pesnica MOJCA POŽA ŠTUNF Petelinje Univ. dipl. ing. kemijske tehnologije, upokojenka ANTON BE NE Slovenska vas Ing. gozdarstva, upokojenec, atlet KEVIN SE TI— ŠABEC Pivka Zdravstveni tehnik, lan mladega foruma SD SLAVKA GLAŽA Dolnja Košana U iteljica razrednega pouka, upokojenka F ANKO LESKOVEC Pivka Elektrotehnik, upokojenec, športni delavec STANKO SUŠELJ Dolnja Košana Mesar, upokojenec, športnik MA JAN KO ENT Drskove Transportni komercialist, upokojenec, atlet in športni trener Lokalne volitve 2022 Spoštovane obcanke in obcani Obcine Pivka Iskrena hvala za vaše dosedanje zaupanje. Na teh lokalnih volitvah je poudarek pri izbiri sestave obcinskega sveta, saj je ta bistven za kvaliteten in aktiven razvoj. Slovenska ljudska stranka ima že v vsem obdobju obstanka naše obcine odlocilno razvojno vlogo in veseli bomo vaše podpore. Ne izpustite volitev, izkoristite možnost vpliva na izbiro. V Slovenski ljudski stranki si želimo, da izbiro podkrepite z uporabo preferencnega glasu. Vabljeni, da gremo ambiciozno SKUPAJ NAPREJ. ROBERT SMRDELJ ZA ŽUPANA OBCINE PIVKA 1. Robert Smrdelj7. Aleš Sedmak 13.Tibor Pranjic2.Majda Godina8.Tadeja Logar14.Julka Dekleva 3.Jože Morel 9.Janko Kovacic 15.Anja Lenarcic 4. Suzana Vodopivec10.Barbara Boštjancic16.Ivica Alojzija Cernec 5. Franko Dolgan11. Bruno Šincek 17. David Penko 12. Gisela Ross Pantelic NAROCNIK: Slovenska ljudska stranka, Gospodinjska 8, 1000 Ljubljana Lokalne volitve 2022 VERJAMEMO v obcino Pivka in njene prebivalce VSEH GENERACIJ! Prizadevali smo si za ustanovitev Obcine Pivka – zgodbe o uspehu. Hocemo njen razvoj, napredek naših vasi in Pivke, varno in kvalitetno življenje vseh. Kot edina stranka v Pivki smo podprli prizadevanja Suhorcev za ohranitev doline Suhorce in Padeža – in skupaj z drugimi uspeli. V obcinskem svetu bomo vaš glas. Obkrožite številko 3. Hvala za zaupanje. Poskrbeti hocemo: - ZA gospodarstvo in kmetijstvo v casu korenitih sprememb in negotovih razmer v svetu: podpora malemu gospodarstvu in socialnemu podjetništvu, uveljavitev lesarstva, tržnica (samooskrba in lokalni pridelki), razvoj kmetij tudi v okviru Parka PPJ; -ZA mlade in starejše: stanovanja in gradbene parcele, prostori za mlade, medgeneracijsko sožitje in po­moc (z Domom za starejše), partecipatorni proracun, organizacija prevozov do obcinskega središca; - ZA varnost prometa: uresnicitev strategije varnosti prometa (kratkotrajno parkiranje – Krpanov dom, banka…), izgradnja celotne obvoznice; - ZA varno življenjsko okolje: obcinski monitoring vplivov na okolje (hrup, zrak), problematika azbesta (Košanska dolina); - ZA podrocje šolstva, gasilstva, športa in kulture: vec sredstev za dejavnosti, ki so temelj razvoja, vzgoje in domoljubja, sodelovanje in podpora šolama in vrtcem, izgradnja II. faze vrtca v Pivki; - ZA podrocje družbenih dejavnosti: ohranjanje kulturne dedišcine (križ ob cesti pri Selcah, tehtnica v Dolnji Košani…), oživitev propadajocih objektov (stara šola v Zagorju, Trnju…); - ZA zdravstvo: ureditev nemotenega dela ambulant v Zdravstveni postaji Pivka, zagotovitev psihosocialne pomoci v vseh življenjskih obdobjih. SKUPAJ BOMO TO URESNICILI! Lista kandidatov NSi 1. Ernest Margon 2. Miljana Butina Smrdel 3. Uroš Kristan 4. Dragica Kaluža 5. Krištof Marcijuš 6. Ksenija Tomšic Bencina 7. Teodor Bencic 8. Eva Ule 9. Marjan Križaj 10. Irena Vodopivec 11. Aleš Bajc 12. Viktorija Gorjanc 13. Jože Štradjot 14. Nadja Možina 15. Stanislav Cesnik 16. Irena Margon 17. Dragan Stevic Narocnik oglasa: Krpanova lista ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE V OBCINI PIVKA. ANDREJ KRISTAN, ZDENKA KAPELJ, SIMON VUGA, KATARINA ZAFRAN, IZTOK ZADNIK, KATARINA TEMKOVA, PETER ŽENKO, IVANKA DRAKSLER, DAMIJAN KAPELJ, MIRAN ŠPILAR, ANJA JAGODNIK, VASJA ACIMOVIC, PETER ŠABEC, TINA VODOPIVEC, JELENA PODBOJ, ROK KLEBCAR, SIMON KAPELJ. IZPOSTAVLJAMO Zavod za turizem Pivka in Kino Pivka vabita v cetrtek, 24.11.2022, ob 17. uri na ogled filma Gorska mrzlica in predavanje o varnem gibanju v gorah, ki ga bo vodil Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije. O ZGODBI: Mladega angleškega alpinista njegov prijatelj zvabi v Alpe, da bi mu pomagal osvojiti »velike tri« vrhove – Matterhorn, Eiger in Mont Blanc. A kljub temu, da so plezalci med vzponom na prva dva vrhova prica smrtnim žrtvam, vztrajajo pri vzponu na zadnji vrh, a ne pricakujejo smrtonosne nevihte, ki se pripravlja na drugi strani gore. Drama bo gledalce popeljala dobesedno na vrh nekaterih najnevarnejših vrhov sveta, hkrati pa pripovedovala vznemir ljivo, a nežno zgodbo o ljubezni, izgubi in preživetju. Film združuje ganljivo cloveško dramo z nekaterimi najbolj dih jemajocimi posnetki alpskega plezanja, kar jih je bilo kdaj ujetih na kamero in obljublja izkušnjo, ki si jo bodo gledalci zapomnili še leta. PREDAVANJE VARNO GIBANJE V GORAH: MATJAŽ ŠERKEZI 40-letni strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije za preventivo in usposabljanje je s hribi povezan, že odkar je shodil. Torej, »since 1982«, bi lahko rekli. Pri devetih letih je s starši prehodil Slovensko planinsko pot, kmalu zatem je zacel plezati in bil v zgodnjih najstniških letih že clan Gorsko reševalne službe Prevalje. Korošec, ki zadnjih dvajset let živi v Kamniku, je ponosni mož ter oce dvema hcerkama in sinu. S Šerkozavri, kot se sami simpaticno poimenujejo, uživajo v cudežu narave. Matjaž bo kot strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije v sprošcenem pogovoru, ki bo moderiran, delil z nami bogate izkušnje, kako se v gorah gibati varno. Vstopnina za dogodek je 6,50 eur. Vljudno vabljeni! PREDSTAVE V NOVEMBRU: 12.11.2022, ob 17:30: Vesela pošastna družina 2 12.11.2022, ob 19:30: Doba Armagedona 20.11.2022, ob 17:30: Crni panter: Wakanda za vedno 20.11.2022, ob 19:30: Kapa 24.11.2022, ob 17:00: Gorska mrzlica + (predavanje VARNO V GORE) 26.11.2022, ob 17:30: Menu 26.11.2022, ob 19:30: Cudežni svet Nagradno vprašanje: Pravilni odgovor bo nagrajencu prinesel brezplacno vstopnico za otroško ali odraslo predstavo. Odgovore pošljite na kino.pivka@pivka.si. NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBCINI PIVKA sobota, 12. november ob 20. uri, Dvorana Skala VELIKI KONCERT ANE PUPEDAN OB 30. OBLETNICI (organizira: Ana Pupedan) torek, 15. november ob 9. uri, ZD Postojna (predavalnica v 2. nadstropju) BREZPLACNA DELAVNICA: ZDRAVO ŽIVIM (organizira: Center za krepitev zdravja) torek, 15. november ob 16. uri, ZD Postojna (predavalnica v 2. nadstropju) BREZPLACNA DELAVNICA: PODPORA PRI SPOPRIJEMANJU S TESNOBO (organizira: Center za krepitev zdravja) cetrtek, 17. november ob 17. uri, Kinodvorana Krpanovega doma OTROŠKI ABONMA PIŠCANEC PETER: MUCA COPATARICA (organizira: Zavod za turizem Pivka) cetrtek, 17. november ob 17. uri, Gasilski dom Zagorje BREZPLACNA DELAVNICA: OSNOVE SEMENARSTVA (organizira: Ljudska univerza Postojna) petek, 18. november ob 17.30 uri, Krpanov dom Pivka KULINARICNI DOGODEK »KOLINE 2022« Na dogodek se je potrebno predhodno prijaviti. (organizirajo: RRA Zeleni kras, Društvo za gostinstvo in turizem Postojna in Pivka, Zavod Znanje Postojna – OE Turizem) sobota, 19. november ob 19. uri, Krpanov dom Pivka PRVIH 50 MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PIVKA (organizira: Moški pevski zbor Pivka) ponedeljek, 21. november ob 10. uri, Ljudska univerza Postojna BREZPLACNA DELAVNICA: UPORABA PAMETNEGA TELEFONA ZA ZACETNIKE (organizira: Ljudska univerza Postojna) torek, 22. november ob 10. uri, ZD Postojna (predavalnica v 2. nadstropju) BREZPLACNA DELAVNICA: S SLADKORNO BOLEZNIJO SKOZI ŽIVLJENJE (organizira: Center za krepitev zdravja) torek, 22. november ob 17. uri, Krpanov dom Pivka BREZPLACNA DELAVNICA: OSNOVE SEMENARSTVA (organizira: Ljudska univerza Postojna) cetrtek, 24. november ob 17. uri, Kinodvorana Krpanovega doma FILM GORSKA MRZLICA IN PREDAVANJE O VARNEM GIBANJU V GORAH (organizirata: Zavod za turizem Pivka in Kino Pivka) do 25. novembra, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA: VANJA MERVIC, VZEMI-PREŽVECI-ODVRZI (organizira: Hiša Kulture Pivka) nedelja, 27. november ob 18. uri, Krpanov dom Pivka CAROBNI ADVENTNI CAS, KONCERT JURETA POCKAJA S PRIJATELJI sreda, 30. november ob 9. uri, ZD Postojna (predavalnica v 2. nadstropju) BREZPLACNA DELAVNICA: TEHNIKE SPROŠCANJA (organizira: Center za krepitev zdravja) petek, 2. december od 14. do 19. ure, Krpanov dom Pivka MIKLAVŽEV SEJEM (organizira: Turisticno društvo Pivka) petek, 2. december ob 18. uri, Krpanov dom Pivka KONCERT VILHARJEVIH PESMI - SLOVENSKI DOM KPD BAZOVICA IZ REKE petek, 2. december ob 19. uri, Galerija Hiša kulture Pivka OTVORITEV: ARTVENTNI KOLEDAR Trajanje prodajne razstave od 2. do 9. decembra. (organizira: Destilator klub v sodelovanju s Hišo kulture Pivka in Društvom Lokalc) petek, 2. december ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE: KLEMEN ZUPANC, VECMEDIJSKA PROSTORSKA INSTALACIJA Razstava bo na ogled od 2. do 23. decembra. (organizira: Hiša Kulture Pivka) sobota, 3. december ob 19. uri, Krpanov dom Pivka »KU PRIDE MIKLAVŽ« Koncert: Fantje spod Šilentabra, Akordi, Leteci muzikanti, Snežnik nedelja, 4. december ob 16. uri, Krpanov dom Pivka GLEDALIŠKA PREDSTAVA IN MIKLAVŽEVANJE (organizira: KD Lipa Pivka) sobota, 10. december ob 10. uri, Hiša kulture Pivka OTROŠKA DELAVNICA OB RAZSTAVI KLEMNA ZUPANCA (organizira: Hiša Kulture Pivka) sobota, 10. december ob 19. uri, Krpanov dom Pivka RECITAL GREGORCICEVE POEZIJE Z JANKOM KRIŠTOFOM, koroškim duhovnikom in PEVSKO SKUPINO SLAVNA (organizirata: KD Lipa Pivka in KD Slavina) petek, 16. december ob 17. uri, Hiša kulture Pivka DRUŽINSKA DELAVNICA OB RAZSTAVI KLEMNA ZUPANCA (organizira: Hiša Kulture Pivka) 21., 22. in 23. december od 17. do 22. ure, Krpanov dom Pivka BOŽICNI SEJEM S PRODAJNIMI STOJNICAMI (organizira: Zavod za turizem Pivka) ponedeljek, 26. december ob 10. uri, izhodišce Krpanov dom Pivka BOŽICNI POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV OD PIVKE DO NARINA (organizira: KD Lipa Pivka) ponedeljek, 26. december ob 17. uri z igrišca v Trnju NOCNI POHOD Z BAKLAMI NA SVETO TROJICO (organizira: Turisticno društvo Pivka) petek, 6. januar ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE: SAŠA BEZJAK, RISBE Razstava bo na ogled od 6. do 27. januarja. (organizira: Hiša Kulture Pivka) cetrtek, 19. januar ob 17. uri, Kinodvorana Krpanovega doma OTROŠKI ABONMA PIŠCANEC PETER: PUSTOLOVŠCINA BIBI IN GUSTIJA (organizira: Zavod za turizem Pivka) vsako soboto KINO PIVKA Aktualen spored kino predvajanj je objavljen na FB strani Kino Pivka, Radio 94 ter na strani Obcine Pivka. vsak delavnik med 8. in 16. uro, Ljudska univerza Postojna SVETOVALNO SREDIŠCE IN SREDIŠCE ZA SAMOSTOJNO UCENJE Brezplacno. Predhodna najava na ana.sabec@zavod-znanje.si, 05/721 12 84. (organizira Ljudska univerza Postojna) vsak petek ob 19. uri, Športna dvorana Skala SALSA Z YOIRO Informacije in prijave: Yoira Serrano Gutierrez, 068 696 637 DINA PIVKA torek – petek: 11.00 – 14.00 sobota – nedelja: 10.00 – 16.00 PARK VOJAŠKE ZGODOVINE ponedeljek – petek: 11.00 – 14.00 sobota, nedelja, prazniki, šolske pocitnice: 10.00 – 16.00