If 1 5 5 5 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 63310 ŽALEC DECEMBER 1995, ŽALEC, S. 145 - 168 ISSN 1318 - 6138 \ VESEL BOŽIC IN SREČNO 1996 ŽELI HMELJARSKO ZDRUŽENJE SLOVENIJE _V*\_ \ rrf& m m rT L £ r A \ V \\ j\;\ VSEBINA PRVA SEJA SKUPŠČINE HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE 147 POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA NA 1. REDNI SKUPŠČINI 148 SEJA EKONOMSKE KOMISIJE MEDNARODNE HMELJARSKE ZVEZE 150 KOMISIJA ZA SORTE HMELJA 151 DROGOVI ZA HMELJ. ŽIČNICE 152 KAI PA HMELJNE OPORE ? 155 IZ HMELJARSKIH INFORMACIJ ŠT. 11 156 PRERAČUNAVANJE VLAGE - ALFA KISLIN V HMELJU 157 IZ GALLIMARKTA 1995 158 KVALITETNE ZAHTEVE ZA NEMŠKI HMELJ 159 NOVOSTI IZ HMELJARSKEGA SVETA 161 MED HMELJARJI 163 INOVACIJE 163 IZ ZGODOVINE... 164 IZ STROJNEGA KROŽKA 166 &REČEN BOŽIČ IN ZDRAVO 1996 VAM ŽELI HMEZAD EXPORT-IMPORT ŽALEC Revija Hmeljar, Žalskega tabora 2, 63310 ŽALEC Izdajatelj in založnik: Hmeljarsko združenje Slovenije Glavni in odgovorni urednik: Martina Zupančič; urednik strokovne priloge: Miljeva Kač; člani uredniškega odbora: Marjana Natek, Franc Puklavec, Marjan Drobne, Janez Luževič, dr. Lojze Četina, dr. Dragica Kralj, mag. Iztok Košir, mag. Marta Dolinar, Drago Gajšek, Vinko Drča in Karin Savinek; lektor: Anka Krčmar TISK: HARI tisk, Novo Celje; Frekvenca 12 - krat letno Revija je po mnenju št. 23/40 pristojnega organa uvrščena med proizvode informativnega značaja, za katerega se plačuje davek od prometa proizvoda po 5 % stopnji. Naklada: 750 izvodov PRVA SEJA SKUPŠČINE HMELJARSKEGA ZDRUŽENJA SLOVENIJE - GIZ Dne 27. oktobra 1995 je bila v terasni dvorani Hmezad Export-importa v Žalcu 1. redna seja Hmeljarskega združenja Slovenije. Po opravljenih formalnosti (imenovanje verifikacijske komisije, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika) je direktor Hmeljarskega združenja Slovenije poročal, daje Okrožno sodišče v Celju sprejelo sklep o preoblikovanju Hmeljarske družbe Slovenije d.o.o. v Hmeljarsko združenje Slovenije - GIZ in 13. septembra 1995 vpisalo Hmeljarsko združenje Slovenije v sodni register. Hmeljarsko združenje Slovenije bo nadaljevalo aktivnosti Hmeljarske družbe Slovenije. V nadaljevanju skupščine so člani sprejeli Poslovnik o delu skupščine, nato pa poslušali informacijo direktorja Hmezad Export-importa o trendih na področju prodaje hmelja. V informaciji je bilo posebej poudaijeno, da bi morala hmeljarje skrbeti razdrobljena ponudba hmelja na zunanjem trgu, saj ponuja slovenski hmelj istim kupcem najmanj pet firm. Hmelj, letnik 1995, je praktično prodan. Na osnovi razprave je skupščina zadolžila nov UO, naj pripravi vsaj petletni program obnove nasadov po strukturi sort, za katere se pričakuje, da bodo tržno zanimive. Na predlog direktorja združenja je skupščina razrešila dosedanjega predsednika in podpredsednika skupščine in izvolila za novega predsednika Albina Ješelnika in za podpredsednika Antona Rančigaja.’ Na osnovi poročila predsednika UO mag. Milana Žolnirja je skupščina soglasno razrešila dosedanji UO in na predlog dosedanjega UO izvolila nov UO v sestavi: Vlado Marovt, Alojz Jerneje, Franc Gajšek, Damjan Finžgar, Anton Vrhovnik, Rudi Janežič, Andrej Natek, mag. Milan Žolnir in Lilijana Jančič -Ježovnik Predsednik komisije za pripravo kriterijev za prevzem in plačilo hmelja po vsebnosti alfa kislin mag. Milan Žolnir je poročal o dosedanjem delu komisije. Skupščina je sprejela sklep, naj komisija nadaljuje z delom, da bodo merila za letnik 1996 pravočasno pripravljena. Glede revizorja, ki mora obvezno pregledati finančno poslovanje združenja, je skupščina sprejela sklep, naj ga izbere UO na osnovi več ponudb. Skupščina je določila štiriletni mandat direktorju združenja. UO pa je zadolžila, naj sodeluje pri reševanju problematike namakanja. Direktor Jože Brežnik STROJNA INDUSTRIJA, d.o.o. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE, SREČNO, USPEŠNO IN PLODNO LETO 1996. ZASTAVLJENE CILJE BOSTE DOSEGLI TUDI S POMOČJO PROIZVODOV IZ SIPOVEGA PROGRAMA KMETIJSKE MEHANIZACIJE, ZATO SE VAM PRIPOROČAMO ! POROČILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA na L redni skupščini Hmeljarskega združenja Slovenije, z dne 27. 10. 1995 Obdobje, za katerega poročamo, je obdobje začetka delovanja Hmeljarske družbe d.o.o. Žalec (HDS) in obdobje mandata prvega Upravnega odbora (UO). Zato je razumljivo, da je UO imel v začetku zelo veliko dela v zvezi z začetkom delovanja družbe. Značilnost obdobja začetka delovanja družbe je bila tudi osamosvojitev Slovenije in sprememba družbenopolitičnega sistema. V zvezi s tem smo izstopili iz Zajednice hmeljara Jugoslavije in postali samostojni člani Mednarodne hmeljarske organizacije. Potrebno je bilo sprejeti novo zakonodajo v zvezi s hmeljarstvom, katere značilnost je bila predvsem v tem, da smo jo naredili slovensko, prilagojeno novim razmeram pri nas in v svetu, predvsem pa smo jo prilagajali smernicam takratne Evropske gospodarske skupnosti. Med domačimi zadevami naj omenimo še to, da je Hmeljna komisija Slovenije, kije bila prej organ HDS, postala državni organ. Na začetku mandata sedanjega UO smo se hmeljaiji in seveda UO soočili z začetkom spreminjanja sortnih sestavov hmeljišč v svetu, kjer so se vse bolj začele uveljavljati sorte z visoko vsebnostjo a-kislin. Ta tematika je bila aktualna ves čas mandata in je tudi še sedaj. V tem času smo se odločili za pospešeno pridelovanje brezvirusnega ’savinjskega goldinga’ in začeli pospešeno saditi nove kultivaije domačih aromatičnih sort, od katerih se je doslej med hmeljaiji pa tudi med kupci našega hmelja najbolj uveljavil ’bobek’. Glede kultivarjev z vjsoko vsebnostjo a-kislin je UO zavzel stališče, da moramo ohraniti slovenski značaj našega hmelja kot značilnost našega pridelka in naj ne uvajamo tujih sort. Bili smo mnenja, daje ’aurora’ tako dobra, da je z njo mogoče konkurirati na svetovnem trgu, posebej še z novo selekcijo, ki jo trenutno poznamo pod imenom ’aurora 12’. Le za primer, če bi svetovni trg res zahteval sorte z izrazito visoko vsebnostjo a-kislin, smo Inštitutu za hmeljastvo in pivovarstvo Žalec naročili, naj preuči možnost gojenja nemškega kultivarja ’magnum’ v naših razmerah. Postopek introdukcije tega kultivaija še teče. Leta 1992 smo organizirali kongres Mednarodne hmeljarske organizacije. Čeprav nevajeni organizacije velikih prireditev, smo kongres organizirali v nedvomno zadovoljstvo udeležencev in tistih, ki so kongres denarno podprli. Mnoge pohvale so bile izrečene že med kongresom, ni jih pa manjkalo tudi pozneje, niti tujih niti domačih. Leto 1992 je bilo tudi leto, koje ne le pri nas, ampak tudi v večini hmeljarskih dežel bila suša. Hmeljaiji so zaradi nižjih pridelkov povsod in seveda tudi pri nas pričakovali visoke cene. To se ni zgodilo v pričakovanem obsegu. Pri nas je to povzročilo, da se je začelo neizpolnjevanje pogodbenih predprodajnih obveznosti družbenikov in prodajanje hmelja novim trgovcem s hmeljem, ki predprodajnih obveznosti niso imeli in so za viške lahko nudili nekoliko višje cene. Upravni odbor je na številnih, neobičajno dolgih sejah, poizkušal dogajanja usmerjati v običajne poslovne tokove, kar pa nam je le deloma uspevalo. Pravilnost usmeritve takratnih sklepov v povezavi s to problematiko so potrdili poznejši dogodki. Trenutno je pereča predvsem prodaja hmelja glede na vsebnost a-kislin, o čemer smo že razpravljali na 8. skupščini in o čemer bo na današnji skupščini še posebno poročilo. Dogaja se namreč, da nekateri družbeniki oddajajo manj kakovosten hmelj svojemu komisionaiju, kakovostnega, z visoko vsebnostjo a-kislin pa trgovcem. Močan pečat so delu UO dajale velike spremembe pri preoblikovanju podjetij in zadrug. TZO nekdanje Hmezad KZ Savinjska dolina so postale samostojne zadruge, tem pa se je pridružila še ena. Tudi hmeljarske enote v družbenih podjetjih so dobile nov položaj. Vse ta dogajanja so spremljale tudi velike kadrovske spremembe. Posebno močan pečat so delu UO dajale razmere, ki so nastajale ob procesu lastninjenja Hmezad Export Importa, kjer so seveda nastajale razne težave v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki, pri katerih med razlaščenci in Hmezad Export Importom ni prišlo do sporazuma, ki bi omogočil pričakovan potek dogodkov. Hmeljarska družba Slovenije ni pravni udeleženec v postopku, vendar smo kljub temu poizkušali pozitivno vplivati na sporazumevanje. Bili smo v stikih z udeleženci v procesu lastninjenja, vendar pa kljub dobronamernemu sodelovanju udeleženih strani nismo našli načina in poti, da bi lahko kaj storili. Razčiščevanje teh odnosov oziroma končni razplet bo seveda imel velik vpliv na prihodnost hmeljarstva. Zato je razumljivo, da smo ob počasnosti in včasih tudi načinu reševanja problematike bili in smo hmeljaiji zelo zaskrbljeni. Člani združenja so izvolili predsednika, podpredsednika in člane Upravnega odbora Trenutno nas mora vse skrbeti sedanjost in prihodnost Hmezad Export Importa, ki je ostal brez vzporednih dejavnosti. Ocenjujemo, da njegova prihodnost, takšnega, kot je, ne more temeljiti le na dodelavi in komisijski prodaji hmelja. V Evropi nastaja tako imenovana ’evropaleta’ kot oblika pakiranja hmelja, ki lahko na področju storitev, na področju dodelave povzroči velike spremembe. Dodelava v sedanjem obsegu lahko postane namreč nepotrebna. Verjetno pa je še bolj pomembno, da se lahko bistveno spremenijo komercialni tokovi. Z bodočimi lastniki bi morali, kljub trenutno mnogim nerešenim vprašanjem, čimprej jasno začrtati prihodnost, ki bo zagotavljala zanesljivo dolgoročno prodajo slovenskega hmelja. Kljub pojavom novih trgovcev, ocenjujemo, daje Hmezad Export Import zaradi imena, ki ga še vedno ima in zaradi obstoječih tehnoloških možnosti, edini, ki lahko garantira kakovostno dolgoročno prodajo. UO odbor je ves čas posebno pozornost posvečal obveščanju pristojnega ministrstva in drugih vladnih organov ter inštitucij o položaju hmeljarstva. Ta dejavnost je bila posebno intenzivna v letu 1994, ko je zaradi, vsaj pri nekaterih sortah, nizkih pridelkov v dveh predhodnih letih in razmeroma nizkih cen hmelja, začela opadati panožna vitalnost Ta se je začelo odražati predvsem pri zmanjšanih vlaganjih v vzdrževanje osnovnih sredstev, predvsem žičnic pa tudi v slabšanje splošnega ekonomskega položaja hmeljarjev, zaradi česar smo po podatkih Hmeljne komisije Slovenije že zaznali opadanje površin v letu 1994. Temu se je usodno pridružil še neugoden položaj slovenskih izvoznikov, ki je nastal zaradi neusklajenosti tečaja tolarja in politike obresti. Na položaj v kmetijstvu, v hmeljarstvu pa še posebej, je vplivala tudi novo uvedena obdavčitev pogodbenega sezonskega dela. UO se je trudil, da bi državnim institucijam, predvsem pristojnemu ministrstvu, predstavil ta položaj, za katerega mislimo, da je prehodnega značaja. Sodimo, da nam naše naravne danosti, genetski potenciali našega hmelja in znanje, ki ga imamo, omogočajo dolgoročno konkurenčnost na svetovnem trgu. Še vedno mislimo, da bi država morala imeti dolgoročen interes, da bi hmeljarstvo ostalo ena najzanesljivejših izvoznih kmetijskih dejavnosti. V pogovorih, do katerih smo s težavo prišli, smo si zato prizadevali predvsem za sofinanciranje vzdrževanja in gradnje žičnic, povečanje izvoznih stimulacij, za možnost najetja ugodnih kreditov, razbremnitve pri dajatvah za uvoz reprodukcijskih materialov in zmanjšanje obdavčitve sezonskega pogodbenega dela. Poizkušali smo tudi vplivati na državne inštitucije, da bi v okvirih mednarodnih pogajanj dosegle ukinitev uvoznih dajatev v državah, kamor hmelj izvažamo. Omenili smo, da se je delo UO odbora začelo z začetkom obstoja Hmeljarske družbe Slovenije d.o.o. Žalec, končalo pa se s preimenovanjem družbe v Hmeljarsko združenje Slovenije, čemur se je UO posvetil na nekaj zadnjih sejah. Na koncu se želim vsem članom UO odbora in tudi predsedniku skupščine, ki dela UO ni spremljal le od daleč in je bil prisoten na mnogih sejah, zahvaliti za prizadevno delo in redno udeležbo na sejah. Nesklepčni sta od 46 sej bili le dve, pa še to takrat, ko je bilo s hmeljem veliko dela in morda res ni bil najprimernejši čas za sestankovanje. Novemu Upravnemu odboru želimo člani sedanjega odbora veliko uspeha pri delu Hmeljarskega združenja Slovenije. mag. Milan Žolnir SEJA EKONOMSKE KOMISIJE MEDNARODNE HMELJARSKE ZVEZE IN SKUPNA SEJA S PREDSTAVNIKI HMELJARSKIH TRGOVCEV V Nürnbergu je bila 15. novembra 1995 seja ekonomske komisije MHZ in skupna seja s predstavniki hmeljarskih trgovcev. Sej so se udeležili predstavniki držav članic MHZ: Belgije, ZRN, Velike Britanije, Francije, Poljske, ZDA, Ukrajine, Češke republike, Slovaške in Slovenije. Hmeljske trgovce je zastopal njihov predsednik gospod Krakenberger, delno je bil na seji prisoten predstavnik pivovarne Eincheiser Bush gospod Buchholzer. Na sejah je bila prisotna tudi gospa M. Wauters, predstavnica komisije Evropske skupnosti. Uvodoma je bila dolga diskusija o programu dela skupne komisije MHZ in evropskih hmeljskih trgovcev. Predstavniki ZRN se namreč niso strinjali s predlogom, naj bi komisija reševala tudi probleme harmonizacije varstva hmeljišč. To namreč želijo reševati bilateralno z ZDA, češ da je delo komisije predrago in prepočasno. O rezultatih bi obveščali ostale članice. Končno je bil sprejet predlog, naj skupna komisija poleg raziskav trga - uporabe izomeriziranih hmeljskih proizvodov in dela na aktivnejšem sodelovanju med hmeljarji, trgovci in pivovarji, rešuje tudi probleme varstva hmelja. O predlogu bo razpravljalo še predsedstvo na prvi seji. Iz pisnih in ustnih poročil predstavnikov posameznih članic MHZ in drugih prisotnih je razvidno: 1. Površine hmeljišč pri članicah MHZ se v letu 1995 v primerjavi z 1994 niso bistveno spremenile. Skupne površine so bile 68.553 ha. Od tega je bilo aromatičnih sort 42.967 ha in grenčičnih 25.586 ha. 2. Pridelek hmelja je bil v letu 1995 (2.086.535 centnerjev) za 11,7 % večji od leta 1994 (1.868.401 centnerjev). 3. Ocenjuje se, da tudi v letu 1996 ne bo pri površinah hmeljišč bistvenih sprememb. 4. Belgija ima za naslednje leto manj kot 10 % predprodaje. Zaradi starih nasadov in zastarele opreme hmeljarji opuščajo proizvodnjo hmelja. 5. ZRN planira v letu 1996 zamenjavo sort na cca. 2.000 ha, in sicer v okviru programa Evropske skupnosti. 6. Aromatične sorte z nizko alfo bodo zamenjale druge aromatične sorte z višjo alfo oziroma sorte z visoko alfo. 7. Prvič v zadnjih 30 letih je ostalo neprodanega 1.500 ton hmelja v Češki republiki, ki je sicer prek različnih trgovcev bil rezerviran za izvoz v ZDA! Verjetno bo zaradi tega nekaj proizvajalcev propadlo. Programirajo menjavo sort z večjimi alfami. v 8. V Veliki Britaniji cene grenčičnih sort (6 DEM/ kg) niso pokrile proizvodnih stroškov. Letnik 96 imajo praktično prodan. 9. Poljski hmeljarji so imeli za 30 % večji pridelek kot leta 1994. Računajo, da se jim je pridelek povečal predvsem zaradi novo urejenega namakanja. 10. V ZDA je bila povprečna letina. Hmelj je skoraj 100 %-no prodan. V predprodaji dosegajo za leto 1996 cene med 225 DEM/centner za grenčične sorte in 310 DEM/centner za aromatične sorte. Ta cena se v naslednjih letih povečuje za 10 DEM za centner. V naslednjih letih bodo povečali tudi površine. 11. Slovaškega hmelja kupi firma Barth polovico (500 ton), drugo polovico porabijo doma. 12. Ukrajina, kije imela povprečno letino, ima prek 1.000 ton neprodanega hmelja. Za aroma sorte, ki prevladujejo, so dosegli ceno cca. 5 DEM/kg. 13. Evropska komisija bo z novim programom letno financirala 1.000 ha premene hmeljišč po članici; in to 2500 ecujev po hektaiju. 14. Pivovarna Eincheiser-Bush je zelo zainteresirana za harmonizacijo varstva hmeljišč, ker za svojo proizvodnjo kupuje evropski hmelj. Želi aktivno sodelovati pri reševanju teh problemov. 15. Kitajskaje letos pridelala cca. 17.500 ton hmelja s povprečno 6-procentno alfo (3000 kg/ha!). 16. Rusija je na 2.000 ha pridelala cca. 1.500 ton hmelja. Glavno pridelovalno področje je Čuvašija. Močno (15 %) seje v Rusiji zmanjšala poraba piva. 17. V Veliki Britaniji delajo izo-pelete, pri katerih je za cca. 50 % boljši izkoristek alfe. 18. Zaradi prestrukturiranja arome v grenčične sorte, ki dajo višje pridelke in izomerizacijo alfe, kar daje boljši izkoristek alfe, bodo ob določenem stagniranju potrošnje piva hmeljaiji imeli še velike probleme. 19. Kongres MHZ, združen s kongresom evropskih hmeljskih trgovcev, bo v letu 1996 od 4. - 7. avgusta v Miinchnu v ZRN. Jože Breznik KOMISIJA ZA SORTE HMELJA Slovenski hmeljaiji smo imeli do leta 1988 komisijo za sorte hmelja. Analizirala je obnove hmeljišč ter prispevala k uvajanju brezvirusnega sadilnega materiala. Spremljala je povpraševanje po slovenskem hmelju in na zadnjih sejah ugotavljala, da bi moralo biti razmerje med savinjskim goldingom in ostalimi kultivaiji 30 : 70. S posebno pozornostjo je spremljala uvajanje C-kultivaijev in jih tudi poimenovala. Komisija je delovala pod okriljem Poslovne skupnosti za hmeljarstvo. Sestavljali so jo predstavniki hmeljarjev, hmeljske trgovine (Hmezad Export - import) in Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Člani komisije so bili: Tone Wagner, Dragica Kralj, Ernest Ermenc, Milan Žolnir, Ivo Bračun, Adolf Maister, Alojz Podjavoršek, Janez Luževič, Martina Zupančič in Davorin Vrhovnik. Na zadnjih sejah so člani komisije ugotavljali, da bi za večji ugled slovenskega hmelja bilo potrebno začeti z aktivnostmi za njegovo promocijo. Slovenski hmelj je na svetovnem trgu poznan z blagovnima znamkama Super Steirer in Steirer Golding. Predstaviti bi bilo potrebno slovenske kultivaije, kot so to storili nemški hmeljarji. Člani komisije so podpirali zamisel o izdaji kataloga slovenskih kultivarjev, v katerem bi predstavili njihovo kvaliteto, pridelovalne lastnosti in pivovarsko vrednost. Komisija se po letu 1988 žal ni več sestala. Tudi katalog slovenskih kultivarjev do sedaj (29.11.1995) še ni bil izdan. Že leta 1988 je hmeljska trgovina opozaijala na nizke vsebnosti a-kislin, zato so predlagali introdukcijo kultivarja magnum. IHP Žalec je selekcioniral aurora klon 12 in priporočal širjenje domačih odpornih kultivarjev, s katerimi bi z ustreznejšo agrotehniko dosegli tudi boljše ekonomske rezultate. Hmeljarji imajo sedaj zelo malo informacij o kultivarju magnum, saj je v uradnem preizkušanju šele v letu 1995. Žal se tudi na tem primeru kaže odsotnost komisije, ki naj bi usklajevala potrebe hmeljarjev, hmeljskih trgovcev in posredno s tem tudi pivovarjev. Že ob prvih znamenjih, da je nek hmeljni kultivar lahko zanimiv za pridelovanje v Sloveniji, bi bilo potrebno temeljito preučiti sklop rastlin, agrotehniko (čas rezi, gnojenje, varstvo ...), tehnološko zrelost, vsebnost a-kislin in pridelke. Na osnovi teh podatkov bi lahko v sodelovanju s hmeljskimi trgovci napravili temeljito analizo o ekonomski upravičenosti širjenja določenega tujega kultivarja in o njegovih možnostih na svetovnem trgu. Postopek uvajanja in preizkušanja mora biti bistveno hitrejši, zato upamo, da bo tako pri kultivarjih, ki bi utegnili biti zanimivi za slovenske hmeljarje (taurus...). Kot član (bivše) komisije za sorte hmelja, predlagam ustanovitev samostojne komisije za sorte pod okriljem Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Davorin Vrhovnik foto: Davorin VRHOVNIK Sajenje sadik (A - certifikat) kultivarja magnum v ukorenišče v Turiški Vasi, julij 1995 foto: Davorin VRHOVNIK Hmeljarsko posestvo Radlje - hmeljišča na Gortini. V hmeljišču Gl (levo) je bilo novembra 1995 posajenih prvih 6 hektarjev kultivarja magnum na posestvu STROKOVNI NASVETI IN POGOVORI DROGOVI ZA HMEUSKE ŽIČNICE IZ IMPREGNIRANEGA MEHKEGA LESA IN VIŠINA ŽIČNIC Najbrž ni hmeljaija, ki še ni videl hmeljske žičnice iz impregniranega mehkega lesa. V deželah z obilico mehkega lesa je to nekaj povsem običajnega (Nemčija i.p.), nam pa tudi ni povsem neznano. V zgodovini Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec (IHP) so bile na njegovem poskusnem posestvu poskusno zgrajene tri žičnice iz impregniranega mehkega lesa iz Dravograda. Prva je bila zgrajena leta 1954 in ni trajala dolgo (črna impregnacija), druga je bila zgrajena leta 1962 (zelena impregnacija, globinsko) inje trajala do leta 1994 (stebri na betonskih podstavkih), tretja pa je bila zgrajena leta 1972 (globinska zelena impregnacija) in še služi svojemu namenu. Na IHP je bila v preizkusu tudi žičnica iz hrastovega lesa (stebri, sidra), ki pa je preperela pol prej kot kostanjeva. foto. M. Veronek Impregnirani stebri lesene viseče žičnice vkleščeni na betonskih podstavkih stari 33 let so dotrajali pozneje kot žična mreža. Torej hrast za gradnjo žičnic ni primeren. Od naravnega, kemično neobdelanega lesa, je bila najtrpežnejša primorska akacija (bila je tudi v preizkusu), ki danes, kolikor jo je še, krasi domače vinograde in do hmeljišč ne pride. Iz vedno prisotne želje: podaljšati življenjsko dobo žičnic je nastala betonska žičnica, pri čemer je bila prisotna tudi težnja po varovanju narave - gozdov. Splet okoliščin pa je v zadnjem času nanesel tako, da se je izbira materiala za gradnjo žičnic precej zožila. Viri kostanja in akacije so usahnili oziroma so se zelo podražili, projekt stabilnejše betonske žičnice pa ni bil sprejet. Tako je danes za gradnjo žičnic na razpolago iz domačih virov le nekaj kostanjevega lesa in impregniran mehak les smreke in bora. Vzrok za to, da se pri nas niso v večji meri gradile žičnice iz impregniranega mehkega lesa, je bila bistveno višja cena. Danes so razlike v ceni uvožene akacije in domačega impregniranega lesa minimalne. Ob upoštevanju dejstev, da so oziroma morajo biti drogovi iz impregniranega lesa zgotovljeni za vgradnjo že pred impregnacijo (prirezani na željeno dolžino, izvrtane luknje za vijake), kamionska dostava, zanesljivost dobave, lažje postavljanje, najbrž tudi daljša doba trajanja, pa cenovne razlike izginejo. Za samograditelje pa bi imeli celo prednost. Kakovostnega mehkega lesa je pri nas dovolj in dobava impregniranih stebrov najbrž ne bi bila vprašljiva, vendar bi jih morali naročiti za leto vnaprej. Kar zadeva sidranje žičnic, bi se morali odločiti za ustrezna betonska sidra in si tako zagotoviti glede na približno enako dobo trajanja stebrov in žične mreže dokaj varno žičnico, saj je znano, da se večina žičnic posuši zaradi predčasno dotrajanih sider. Impregnirane stebre za žičnice je hmeljarjem ponudilo podjetje IMONT, industrija kemične obdelave lesa Dravograd, na seminaiju na Dobrni že pred tremi leti in nakazalo možnosti uporabe njihovih izdelkov tudi v hmeljarstvu. Tu bi opozoril na pomembno priporočilo IMONTA, naj graditelj žičnic po končani impregnaciji ne bi več posegal v steber (prirezovanje, vrtanje ipd.), ker bi to negativno vplivalo na trajnost stebra in s tem tudi žičnice. Ker se sortimenti surovega lesa zaokrožujejo za cel meter, pomeni večje odstopanje od celih mer tudi višjo ceno. Dogovorno bi se tudi to dalo urediti, če bi bile potrebe znane vnaprej. Vmesna dolžina Višina žičn./steber Kapa stebra Dolžina stebra po višini Dolžina stebra v zemlji Celotna dolžina stebra Globina jame za steber Odmik- center jame stebra Odmik- center jame sidra 625 Pok. 25 625 100 750 100 Rob. 25 677 108 810 100 42 75 Vog. 25 725 116 871 100 59 630 Pok. 25 630 100 755 100 Rob. 25 682 108 815 100 41 74 Vog. 25 730 116 871 100 58 635 Pok. 25 635 100 760 100 Rob. 25 686 116 819 100 41 74 Vog. 25 734 116 875 100 58 640 Pok. 25 640 100 765 100 Rob. 25 691 108 824 100 41 73 Vog. 25 738 116 878 100 58 645 Pok. 25 645 100 770 100 Rob. 25 695 108 828 100 40 73 Vog. 25 742 116 883 100 57 650 Pok. 25 650 100 775 100 Rob. 25 700 108 833 100 40 72 Vog. 25 747 116 888 100 57 Globina vkopavanja sider je 180 cm. Enaka globina jam. stebrov in dobava na zalogo tudi ne bi bila problem, če bi se hmeljaiji odločili za enotno višino žičnice, kot je to običaj drugod po svetu. Enotna višina žičnice bi bila večstransko koristna, tako glede zmanjšanja stroškov gradnje žičnice, kakor tudi tipiziranja in pocenitve tehnologije pridelave hmelja, npr. strojna (serijska) izdelava elementov za žičnice (sidra, vezi, poenostavitev gradnje -montaža elementov žične mreže), enotna dolžina vodil, enotni parametri za škropljenje oziroma varstvo hmelja, nekateri priključki za oskrbo hmeljišč, obiralni stroji in morda še kaj. Čas bi že bil, da bi uzakonili (sprejeli) enotno višino žičnice, toda katero ? Nemški hmeljarji menijo: večja višina žičnice, več pridelka. Prav gotovo so pri višini žičnice omejitve, pa tudi meje, kijih določa bujnost rastline. Kot osnova za določitev višine žičnice bi lahko dobro služilo pravilo, ki pravi, naj bi bila višina žičnice tolikšna, kot je dolžina (višine) rastline ob začetku cvetenja hmelja. Če bi se ravnali po tem pravilu, bi morale biti žičnice glede na sorte hmelja različno visoke, npr. za savinjski golding 634 cm, za aurora 650 cm, za bobek 700 cm, za cererò 665 cm, za celeio 683 cm itn. Nekaj meritev višin naših žičnic pove, da so le-te visoke povprečno 636 v razponu od 611 - 681 cm. Ob upoštevanju sedanje povprečne višine žičnic in vodilne sorte aurora bi bila enotna višina žičnice med 636 in 650 cm, morda (bliže) 650 cm, sprejemljiva za slovenski Sortiment in le v korist. V razpredelnicah 1 in 2 je nanizanih nekaj dimenzij stebrov za žičnico, višin 625 do 650, po 5 cm in globina vkopavanja istih (enotna ali različna, z možnostjo kombiniranja in izbire najugodnejše variante. Potem, ko bi bila določena enotna višina žičnice, bi določili višine stebrov ob upoštevanju zadostne globine vkopavanja (cca 100 cm). Za dobavo večjih količin stebrov ni bojazni, da se dobavitelj ne bi prilagodil zahtevam oziroma potrebam. Krojenje stebrov za vsako žičnico posebej in različno sicer ni neizvedljivo, povzročilo pa bi obilico težav in večje stroške hmeljaiju. Pravijo, da se za dober denar vse naredi. Ga še imamo ?! Problem žičnic je očiten, ima pa že tudi brado. Letošnji, malo močnejši veter je porušil cca. 20 ha Višina žičn./steber Kapa stebra Dolžina stebra po višini Dolžina stebra v zemlji Celotna dolžina stebra Globina jame za steber Odmik- center jame stebra Odmik- center jame sidra 625 Pok. 25 625 100 750 100 Rob. 25 677 98 800 90 37 75 Vog. 25 725 150 900 129 76 630 Pok. 25 630 95 750 95 Rob. 25 682 89 800 86 36 74 Vog. 25 730 145 900 125 73 635/1 Pok. 25 635 90 750 90 Rob. 25 686 89 800 82 34 74 Vog. 25 734 141 900 122 71 640/1 Pok. 25 640 85 750 85 Rob. 25 691 134 850 124 50 73 Vog. 25 738 137 900 119 68 645 Pok. 25 645 80 750 80 Rob. 25 695 130 850 116 46 72 Vog. 25 742 133 900 111 63 635/2 Pok. 25 635 90 750 90 Rob. 25 686 139 850 128 52 74 Vog. 25 734 141 900 122 71 640/2 Pok. 25 640 85 750 85 Rob. 25 691 84 800 78 32 73 Vog. 25 738 137 900 119 68 Zasnova žičnic ne more biti več skrb vsakega posameznega hmeljarja posebej, če naj bo uspešna, je pa dolžnost odgovornih posameznikov, ki držijo za škarje in platno... Enkrat bo treba odrezati: tako ali drugače. Nad obilico številk v razpredelnicah in pestrostjo v praksi se najbrž nihče ne navdušuje, saj prinaša več škode kot koristi. Dolgoletni preizkus impregniranih smrekovih stebrov v žičnicah na IHPje pokazal, da so le-ti primerni za gradnjo žičnic, priporočljivo pa je, da so dokončno oblikovani že pred impregnacijo. Enotna višina žičnic bi uporabo impregniranega mehkega lesa (smreka ali bor) poenostavila, gradnjo žičnic in pridelavo hmelja pa, ne glede na vrsto lesa, lahko tudi pocenila. Glede žičnic ostaja še kar nekaj odprtih vprašanj. So res toliko boljše, da so lahko bistveno drugačne (dražje) od drugih podobnih z enako funkcijo ?! Milan Veronek Globina vkopavanja sider je 180 cm. Enaka globina jam. žičnic (14 ha betonk in 6 ha lesenih). Če k temu prištejemo potrebno redno obnovo, bo povpraševanje po materialu za žičnice precejšnje, časa za oskrbo pa bo v prihodnje, če se ne bo kaj ukrenilo, zmanjkalo. foto. M. Veronek Ko popokajo sidra na eni strani, se na drugi strani lomijo že stebri. KAJ PA HMELJNE OPORE ?! Tudi narava rabi počitek. V naših krajih je to zimski čas. Hmeljarjenje pa hmeljarju ne dopušča zimskega počitka. Predno pride čas novega vznika hmeljne rastline, je potrebno postoriti marsikaj. V tem zimskem času, času mirovanja hmeljne rastline, NE POZABIMO NA HMELJNO OPORO! foto: M. Drobne Na Polzeli je padla med obiranjem leta 1995 betonka, velika 7 hektarjev. Malo poletij mine, da ne bi katerega od hmeljskih nasadov prizadela kakšna vremenska nesreča. Tudi v letu 1995 so viharji po vsej Sloveniji podrli 22,8 hektarjev hmeljskih žičnic. Na Polzeli je zaradi obilnega dežja in viharja padla betonska žičnica v izmeri 7,2 hektaija. V Novem mestu je ujma podrla leseno žičnico hmeljskega nasada prav tako v izmeri 7,2 hektaija. V Kamenčah seje močvihaija sprostila v Glinjah, kjer je popustila silam narave lesena opora na 1,5 hektaiju nasada. Na koncu so še v Dornavi pri Ptuju, na razmočenem zemljišču, pod pritiskom Tudi majhne žičnice lahko hitro padejo. foto: M. Drobne vihaija popustila sidra 6,9 hektarjev velike betonske opore. Popustile so opore v najlepših hmeljiščih. Vsem hmeljarjem je znano, da ni moč zgraditi povsem vame žičnice in da so sile narave včasih močnejše od najmočnejših materialov. Pa se kljub temu vprašajmo, zakaj so se porušile žičnice, ali smo za njihovo varnost opravili vse tako, kot je potrebno: - pravočasno in pravilno zamenjali sidra in povezovalne žične vrvi, - zamenjali dotrajane drogove - pregledali in popravili spoje in drugo. Odgovorimo si ! foto: M. Drobne Razmočena tla - izvlečeno sidro ! Hmeljaiji, ko prebirate tega Hmeljaija, še danes poiščite letošnjo Hmeljaijevo julijsko “strokovno prilogo” in ponovno prečkajte članek “VSE VISI NA ŽIČNICI”. Naj vam bo opomnik pri vašem nadaljnem delu. POJDIMO V ŽIČNICE TAKOJ, KO DOPUŠČA VREME! Marijan Drobne IZ HMELJARSKIH INFORMACIJ št II IHP Žalec 1. JESENSKA OBDELAVA TAL V H MELJSKI H NASADIH Za današnje pridelovanje hmelja je zaradi tehnološkega koncepta in uporabe sodobnih strojev potrebna razširitev na večje površine in zato vključevanje tudi takih tal, ki sicer niso primerna za hmelj oziroma so le pogojno primerna. Mozaičnost tal, kijih vključujemo v pridelovanje hmelja zaradi slabše plodnosti oziroma manjše primernosti za hmelj, znižuje pridelke in otežkoča sodobno pridelovanje. Zato moramo še posebno na neprimernih in pogojno primernih tleh posvetiti več pozornosti urejanju fizikalno kemičnih ter bioloških lastnosti tal, da ustvarimo ugodnejše rastišče za hmeljske rastline. Med letom z brananjem in večkratnim kultiviranjem skrbimo predvsem za uničevanje plevelov in površinsko rahljanje zemlje (vlaga, temperatura). V jesenskem času pa s preoravanjem, podrahljanjem in vnašanjem organske mase v tla poskrbimo za oživitev utrujenih tal in ohranjanje ugodne strukture tal. Po obiranju hmelja ostajajo tla v hmeljskih nasadih steptana in zbita. Hmeljarjem priporočamo, da ne hitijo s temeljno obdelavo tal, saj jesenska zaplevljenost nasadov in nezaorane podorine preprečujejo uničevanje strukture tal in izpiranje ostankov dušika v tleh. Hmeljske nasade naj podrahljajo do globine 40 cm v razdalji do 50-60 cm od rastlin. Temeljno obdelavo opravimo pozno jeseni. Po jesenski obdelavi v hmeljskih nasadih je čas za apnenje in gnojenje s hlevskim gnojem. Hmelj je velik porabnik kalcija, zato ga pogosto primanjkuje v tleh. V tem obdobju je zato prav tako čas za apnenje tal, ki so prekisla. Svetujemo vam, da ne apnite na "pamet” ampak na osnovi kemične analize. Če pa niste apnili v daljšem razdobju in nimate kemične analize tal pa lahko apnite z manjšimi količinami, priporočamo 1700 - 2000 kg CaO/ha ali 2800 - 3500 kg CaC03/ha. Prevelika vnema v apnenju ima lahko negativne učinke, saj apnenje močno vpliva na dostopnost mikrohranil. Gnojenje s hlevskim gnojem in apnenje tal naj ne sovpadata istočasno. Hlevski gnoj potrosimo na široko in ga zaoijemo. Pazimo na globino oranja, da ne porežemo starih korenin in da ne poškodujemo plitvo sajenih rastlin. Priporočamo gnojenje z 20 t hlevskega gnoja/ha. V kolikor pripravljamo zemljo za nov nasad, moramo osnovno obdelavo opraviti pred postavitvijo žičnice. Zemljo za nov nasad je mogoče pripraviti na več načinov-odvisno od sredstev in talnih razmer. Najpogosteje pripravimo zemljo za nov nasad z globokim oranjem v jeseni, ko obenem zaoijemo hlevski gnoj in založno gnojimo, ter tla globoko kultiviramo. V predpripravi za sajenje si po potrebi sledijo vlača za ravnanje površine, nato kultiviranje in brananje. Jesensko-zimsko obdobje je tudi čas za čiščenje in popravljanje žičnih konstrukcij ter za jemanje vzorcev tal za kemijsko analizo. 2. KEMIČNA ANALIZA TAL Jesensko zimsko obdobje je pravi čas za odvzem talnih vzorcev za kemično analizo. Praviloma bi morali opraviti analizo količine makrohranil na določeni parceli v razdobju štirih do petih let. Za pravilno ugotavljanje povprečne vsebnosti hranil na parceli, je potrebno, da zagotovimo res povprečen vzorec tal. V hmeljiščih vzorčimo tla do globine 30 cm. Najbolje je, da vzorčimo tla s sondo. Če sonde nimamo, lahko tla vzorčimo z lopato. Nujno je, da vzamemo vzorec vsaj na dvajsetih mestih iz parcele, saj bomo le tako zagotovili povprečen vzorec. Če je parcela večja ali neizenačena, je bolje, da vzamemo več vzorcev. Če vzorce jemljemo z lopato je nujno, da zemljo premešamo v vedru, ter vzamemo od 0,5 do 1 kg premešanega vzorca tal. Takšen vzorec potem opremimo z listkom, kjer so podatki o lastniku, imenu parcele, rabi tal, globini vzorčenja ter potrebnih analizah. S standardno analizo določimo kislost tal, ter količino fosforja in kalija. Če niste prepričani o pravilnosti jemanja vzorca, je pametneje, da pred vzorčenjem pokličite na Inštitut za hmeljarstvo. 3. NAROČANJE SADIK HMELJA Ponovno je aktualno naročanje sadik A in B certifikata. Sadike naročite na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo pri mag. Ferant Nataši osebno ali po telefonu za jesen 1996 in pomlad 1997. Sadike A in B certifikata sadimo v dobro pripravljeno zemljo, ki je bila v dvoletni premeni. Iz Hmeljarskih informacij št. 11 z dne 20.10.1995 PRERAČUNAVANJE VLAGE IN ALFA KISLIN V HMELJU Za preračunavanje odstotka vlage v hmelju in izračun obračunske mase ne smete uporabiti enostavnega odstotnega računa, saj pride pri večjih količinah hmelja do bistvenih razlik v obračunski masi. Pri preračunavanju je potrebno, na osnovi laboratorijsko določenega odstotka vlage (dejanski odstotek), najprej izračunati maso suhe snovi, iz lete in željene vlage pa obračunsko maso hmelja. Za lažje preračunavanje lahko uporabite naslednje formule: f = (100 - a) / (100 - b) f = faktor za preračun vlage a = dejanska vlaga b = željena vlaga M = m * f M = obračunska masa hmelja z željeno vlago m = teža hmelja Zgled: Kupec plača dogovoijeno ceno za kilogram hmelja pri vsebnosti vlage 11,0 %. Kolikšna je obračunska masa hmelja z željeno vlago 11,0 %, če bomo prodali 5 t hmelja z dejansko vlago 12,4 % ? F = (100-12.4) / (100-11.0) = 87.6 / 89 = 0.9843 M = 5 t * 0.9843 = 4.921 t Odstotek alfa kislin v vzorcih, ki vsebujejo vlago, se v zadnjem času podaja glede na suho snov. Takšen način podajanja rezultatov seje uveljavil zaradi lažje medsebojne primerjave rezultatov, saj odpade preračunavanje odstotkov alfa kislin v vzorcih zaradi različne vsebnosti vlage. Za lažje sporazumevanje v prehodnem obdobju, lahko za preračunavanje vsebnosti alfa kislin iz suhega vzorca na poljubno vlago uporabite naslednjo formulo: alfal = (alfa2 * (100 - %vl.)) / 100 alfal = % alfa kislin v vzorcu z željeno vlago alfa2 = % alfa kislin v vzorcu brez vode %vl. = željeni odstotek vlage Zgled: Vzorec vsebuje 8 % vlage, 10,7 % alfa kislin v zračno suhem stanju ter 11,6 % alfa kislin v suhem stanju (brez vode). Kolikšen bi bil odstotek alfa kislin, če bi vzorec vseboval 11 % vlage ? alfa = (11.6 *(100- IH) / 100 = 10.3 % foto: M. Veronek Delavniško izdelani zvonkasti spoji (brez sponk - klem) bi pocenili žičnico. IZ GALLIMARKTA 95 Že vrsto let, je sejem hmeljarske mehanizacije v Mainburgu, ki poteka 1. vikend v oktobru, vedno dobro obiskan. foto: M. Z. Na sejmu si hmeljarji lahko ogledajo vse novosti pri hmeljski mehanizaciji Letos so bili glavna znamenitost sejma prototipi novih stiskalnic, ki so jih razvile vse večje firme, ki se ukvarjajo s hmeljarsko mehanizacijo. Vse stiskalnice Wolfova, Solleijeva in Neureutheijeva so bile stacionarne, to je namenjene za namestitev na stalno mesto. Že v avgustovsko-septemberski številki Hmeljaija smo pisali, daje v Nemčiji stekla racionalizacija pri pakiranju hmelja od proizvajalca do porabnika. Novo stiskalnico je namreč možno prestavljati od hmeljaija do hmeljaija, hkrati pa opraviti tudi ves potreben postopek certificiranja in oznamkovanja hmelja. To se opravi z računalniško podprtim sistemom preko posebne spominske kartice TMC, kjer ima vsak proizvajalec v EGS svojo šifro z vsemi potrebnimi podatki o proizvodnji, letniku, sorti, pogodbah. Ta kartica v celem sistemu omogoča tudi postopek certificiranja - oznamkovanja, ki se izpiše na etikete, le-te pa so prilepljene na vsak kvader Nova evro paleta. foto: M. Z stisnjenega hmelja. Kartico ima vsak proizvajalec pri sebi in jo le v času uporabe - stiskanja hmelja zaupa pooblaščeni osebi za pakiranje. Pakiranje vključuje tudi čiščenje hmelja večjih listov, pecljev in kovinskih delov. Hkrati teče avtomatski odvzem vzorcev za volumen ene palete (teža ene palete cca. 300 kg). Nov sistem Wolfove stiskalnice. foto: M. Z Posebna zanimivost pa je bila ti. mobilna stiskalnica, kjer seje zadrževalo tudi največ tako tujih kot tudi slovenskih hmeljaijev. Hmelj se stisne na pakimo dimenzijo 780x400x380 mm in zapre v perforirano folijo. Vzorci za laboratorij se posebej etiketiranjo in odlagajo v posodo za vzorce, ki se da zapreti. Hmelj se tehta z avtomatsko zaprto tunelsko foto: MZ Na razstavnem prostom nove mobilne preše je bilo ves čas veliko hmeljatjev, ki so si jo z zanimanjem ogledovali. tehtnico s senzorji. Kvadri se odlagajo na paleto, največ 15 kom, kjer se tudi pritrdijo. Nato se izpiše celotna etiketa za paleto, ki se zaplombira. Po končanem stiskanju vsega hmelja se izpiše tehtni list, strokovna kontrola za hmelj (državna služba) pa izstavi potrdilo o izvoru blaga. Vzorce analizira nevtralni kmetijski laboratorij, ki posreduje rezultate proizvajalcu in kupcu. Stiskalnica je letos prvič delala na nekaj poskusnih lokacijah. Sistem je potrebno še preučiti, ni še dovolj rezultatov glede folije za pakiranje potrebna pa je še celotna uskladitev zakonov in predpisov, da bi omogočili tak način pakiranja in se s tem znebili dela stroškov. V danih nemških in evropskih razmerah bo trajalo po predvidevanjih najmanj 2 leti. Treba pa je seve tudi vedeti, da je zato potrebno imeti hmelj z odgovarjajočimi zahtevami glede škropljenja, vlage kot tudi vse ostale kvalitete, saj za vse reklamacije direktno odgovarja izključno vsak proizvajalec sam. V decemberskem Hopfen Rundschau je predstavljena za reševanjem logistike tudi t.i. Mega pack paleta, to je z eno samo kocko v teži 240 - 300 kg. Rešitev je torej več, potrebno bo le dati še času čas, da bomo videli, kaj bo osvojeno in tudi z zakoni usklajeno. Martina Zupančič KVALITETNE ZAHTEVE ZA NEMŠKI HMELJ V zadnjem desetletju so se zahteve v proizvodnji hmelja spremenile. Za industrijo in za potrošnika sta postala odločujoča faktorja predvsem varstvo okolja in kvaliteta hmelja. V Nemčiji pridelujejo različne sorte hmelja na specifičnih lokacijah, različne kvalitete. Zaradi tega se gojenje hmelja v Nemčiji izvaja pod določenimi pogoji, ki so standardizirani s številnimi pravnimi zahtevami s strani države še posebej s podrobnim pogodbenim sistemom med proizvajalcem hmelja in trgovcem s hmeljem in/ali pivovarno. Po zahtevah pivovarn morajo biti surovine za izdelavo piva, posebno hmelj, brezhibne, to se pravi brez ostankov - posledic škodljivcev in bolezni, istočasno pa ne smejo vsebovati ostankov pesticidov ali primesi, ki bi lahko škodovale zdravju. Ker pa je hmelj stalna in intenzivna kultura, proizvodnja hmelja ne more shajati brez pesticidov in umetnih gnojil. Da bi rešili ta problem, so proizvajalci hmelja v Nemčiji sledili tako imenovanemu načinu integralne proizvodnje hmelja od leta 1980 naprej. Na področju gnojenja in varstva hmelja pred boleznimi, škodljivci se bi to lahko na kratko reklo: Kolikor mogoče malo in toliko, kot ie potrebno. Proizvajalci hmelja so in bodo pri tem dobili podporo in pomoč najsodobnejših znanstvenih in gojiteljskih izsledkov raziskav, svetovalnih služb in krogov proizvajalcev (združenj). V Nemčiji se odvija zaščita pred škodljivci in boleznimi pod najstrožjimi predpisi za varstvo rastlin na svetu. Že na stopnji postopka za dovoljenje se upošteva najvišji možni standard glede zaščite okolja in zdravja. V tako imenovani odredbi za dovoljene najvišje količine ostankov pesticidov so vzporedno k dovoljenim količinam zaščitnih sredstev za rastline določene tudi najvišje dovoljene količine v hmelju. Raziskovalni center v Hüllu stalno poroča o stanju ostankov škropiv v hmelju. Letos ta raziskava kaže le majhne izmeijene količine ostankov, saj so izmerjene količine le malo čez mejo, ko se jih lahko odkrije in precej pod dovoljenimi maksimalnimi količinami. Z vidika znanosti je definitivno zagotovljeno da ne bo negativnih učinkov na zdravje. Vedno bolj se uveljavlja gnojenje po potrebi na podlagi predhodnih analiz tal in testov hranljivosti. Že danes torej proizvajalci izvajajo tisto, kar bo določeno z zakonom o gnojenju šele v bližnji prihodnosti. PROIZVAJALEC IZVEDENEC / STROKOVNJAK POTRDI IZVOR HMELJA ORIGINAL HMELJ I ▼ ▼ ORIGINAL CERTIFIKAT SIGNIRNICE PAKIRANJE V BALE PRVO, BREZ CERTIFIKATA f f PREDELAVA HMELJA V STORŽKIH CERTIFIK. PREDELAVE ► PRAH, BRIKETI, EKSTRAKT CERTIFIK. PREDELAVE PREDELAN HMELJ f PROIZVOD PIVOVARNA DOMA/V TUJINI Certiflciranje hmelja v Nemčiji Primerni pogodbeni sporazumi služijo kot dodatni kontrolni inštrument v standami dobavni pogodbi med proizvajalcem in trgovcem, ki poudaijajo tudi integrirano proizvodnjo hmelja kot eno izmed dolžnosti podpisnikov pogodb. Med drugim se poudarja, da mora proizvajalec za vsako pošiljko hmelja priložiti dokazilo o vsebnosti pesticidov in umetnih gnojil, kar se je deloma že pričelo 1993 leta. Dodatno k temu se je za 94. letnik prvič izvedla enotna, nevtralna ocenitev kvalitete za vsako partijo hmelja posebej. Gre za standardizirani, in do podrobnosti normirani postopek ugotavljanja, ki ga koordinira skupna (združena) delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov skupnosti proizvajalcev, trgovcev, proizvajalcev in predstavnikov države -t.i. državnega sveta za pridelovanje rastlin (LKP). Po točnih navodilih nevtralno osebje, ki je nadzorovano od LKP (predstavnikov državne komisije za poljedelske proizvode) vzame vzorce že pri 1. tehtanju ob prevzemanju hmelja. Vzorci, ki so odvzeti po določenem postopku (načinu) se zaprejo, spakirajo in odpremijo skupaj s kopijo tehtnega lista v centralni raziskovalni laboratorij. Dejansko kontrolo kvalitete izvede centralni laboratorij v skladu s podrobno specifikacijo v 24. do 48. urah za vse standarde kvalitete, ki so relevantni za proglasitev hmelja glede porekla in po dobavni pogodbi. Končni rezultat kvalitete se sporoči proizvajalcu in stranki, (nevtralno ugotavljanje kvalitete). Za oba; pivovarja in potrošnika se tako lahko še enkrat preveri in dokumentira kvaliteta nemškega hmelja. Poleg tega je nemško združenje hmeljaijev poskrbelo, daje z ustreznim zakonom urejena kvaliteta nemškega hmelja in oznamkovanje po področjih in letnikih pridelave. Nevtralno ugotavljanje kvalitete in nemški sistem certificiranja hmelja sta zagotovila, da je hmelj najstrožje kontrolirani poljedelski proizvod glede na izvoz in čas obiranja, ter glede na sorto in stanje. Prevod po Hopfen Rundschau International Edition za 1. 1995 str. 6 - 9: Mira Koreš Nevtralno ugotavljanje kvalitete ZANIMIVOSTI NOVOSTI IZ HMELJARSKEGA SVETA V letnem poročilu Hmeljarskega inštituta iz Hülla je vrsta zanimivosti. Poglejmo nekatere. Od leta 1953 do 1995 se je število hmeljarskih kmetij v Nemčiji zmanjšalo s 14631 na 3282. Močno pa se je povečala povprečna površina hmeljišč na kmetijo, in sicer od 0,58 na 6,69 ha. Izgleda, da se proces koncentracije nadaljuje tudi v zadnjem času. Od leta 1993 na 1994 seje število hmeljarskih kmetij zmanjšalo s 3616 na 3282 ali za 9,24 %, površina hmeljišč na kmetijo se je v istem času povečala od 6,37 na 6,69 ha ali za 5 %. Skupna površina hmeljišč se je v tem času zmanjšala za 1087 ha, kar pomeni 4,76 %. Kljub zmanjšanju skupnih površin pa so se površine nekaterih kultivaijev povečale: ’tettnanger’ +3,5 %, ’perle’ +5,7 %, ’spalter select’ +30,1 %, ’hallertauer tradition’ +56 %, ’nuggit’ +37,8 %, ’hallertauer magnum’ +43,5 %. Povečujejo se torej površine aroma sort posebne kakovosti in sorte z visoko vsebnostjo alfa smol. Velik pomen posvečajo tudi vzgoji novih sort hmelja z uporabo najsodobnejših metod. Na ta način želijo vzgojiti sorte z dobro aromo evropske provinience in visoko vsebnostjo alfa smol ter prepričati trgovce in porabnike, da aroma in alfa hmelj nista alternativi, ampak je možna tudi kombinacija lastnosti: dobra aroma in visoka vsebnost alfa smol ter visok pridelek in dobra odpornost proti boleznim in škodljivcem. Precej prostora je namenjenega tudi N-min metodi ugotavljanja dušika kot osnovi za usmerjeno in okolju prijazno gnojenje hmeljišč. Posebno poglavje je namenjeno vzgoji hmelja na nizkih (3 m) žičnicah. Preučujejo jih z vidika tehnike pridelovanja, količine in kakovosti pridelka. V V Nemčiji je zelo razširjeno zbiranje podatkov o tehnologiji pridelave in pridelkih po parcelah s pomočjo tim. parcelne kartoteke (Schlagkartei). Namen teh raziskav je, da bi dobili povratne informacije vpliva tehnike pridelave na pridelek in kakovost le-tega. V letu 1994 so izvrednotili 785 parcel, posajenih z različnimi sortami. Z analizo teh podatkov, za katero imajo izdelan poseben računalniški program, ugotavljajo odvisnost med tehniko pridelave ter količino in kakovostjo pridelka pri različnih sortah, kar je izredno pomemben podatek za stroko in prakso. Ali ne bi kazalo tudi pri nas razmisliti o takem raziskovalnem projektu? (Vir BLBP-Hopfenforschung und Hopfenberatung, Hüll, Jahresber. 1994) Predstavniki pivovarne ANHEUSER-BUSCH, ki predstavlja skoraj 9 % svetovne proizvodnje piva ali skoraj 1/2 ameriške in ima že vrsto pivovarn po vsem svetu, so obiskali nemške hmeljaije. Izjavili so, da gradijo svojo perspektivo na provinienci in kakovosti nemškega hmelja. Na srečanju so bili prisotni predstavniki nemških hmeljarjev, kmetijskega ministrstva Bavarske, znanstvenih in strokovnih hmeljarskih institucij, hmeljne trgovine in drugi. (Vir Hopfen-Rundschau št5, 1995, str. 98) Oktobra nas je obiskal predsednik Mednarodne hmeljarske zveze gospod Josef Schräg, ki je predsednik nemških hmeljaijev. Čeprav je bil obisk zasebnega značaja, smo se ob tej priliki pogovorili marsikaj o mednarodnem sodelovanju na področju varstva hmelja, pomena kakovosti, mestu evropskega hmelja na svetovnem trgu, o sestanku Ekonomske komisije MHZ in o skupnem sestanku MHZ in Evropske zveze hmeljskih trgovcev v Nümbergu. ’Decembrsko’ zasedanje Ekonomske komisije MHZ je bilo letos nekoliko prej, in sicer 15. novembra 1995, to je dan pred otvoritvjo velike mednarodne pivovarske razstave “INTERBRAU”. EK je obravnavala problematiko hmeljnega trga, položaj hmeljarsva v posameznih državah članicah, problematiko varstva v zvezi z ostanki pesticidov in druga zanimiva vprašanja. Popoldne pa je bil skupni sestanek s predstavniki Evropske zveze hmeljskih trgovcev, na katerem so obravnavali skupne probleme proizvajalcev in trgovcev. dr. L Cetina Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje Enota za kmetijsko svetovanje Žalec Žalskega tabora 1,63310 Žalec, tel.: 713-388 PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA KMETE ZA SEZONO 1995/96 PREDAVATELJ TEMA KRAJ DATUM/URA mag. T. Vodovnik Nega vina 95 Žalec-Hmeljarski dom 29.11.1995 ob 9. uri dr.T.Štefapčič, ing.C.Tinko in ing. B.Žolnir Tehnologija pridelave -pogoji odkupa 96-rezultati sort.poskusa Žalec-Hmeljarski dom 6.12.1995 ob 9. uri Predavatelji prakt.pouka SKVS Medlog Aranžiranje s suhim cvetjem -delavnica Žalec-Hmeljarski dom 13.12.1995 ob 9.uri dr.M.Guček Zahteve za klanje in predelavo na turistični kmetiji Žalec-Hmeljarski dom 20.12.1995 ob 9. uri dipl.ing.D.Simončič Ekonomika pridelave mleka in mesa v okviru predstavitve kataloga kalkulacij Žalec-Hmeljarski dom 10.1.1996 ob 9. uri dr.J.Hodnik in mag.I.Kuder Preprečevanje mastitisov pri kravah Žalec-Hmeljarski dom 17.1.1996 ob 9. uri dipl.ing.D.Zmajšek Vključevanje semenarjenja kmetijo Žalec-Hmeljarski 24.1.1996 ob 9. uri dipl.ing.Z.Gutman Kobal dipl.ing.A.Soršek Sodobna tehnologija pridelave in prodaje jabolk Žalec-Hmeljarski dom 31.1.1996 ob 9.30 dipl.ing.E.Pavlič Pridelava vrtnin po žitu Žalec-Hmeljarski dom 7.2.1996 ob 9. uri dipl.ing.D.Rosenstein Nega in obnova gozda Vransko -K.ZADRUGA 14.2.1996 ob 9. uri dipl. ing. F.Tratnik Pridelava kvalitetnega mleka Žalec-Hmeljarski dom 21.2.1996 ob 9.uri dipl.ing.M.Ratej Marketing v turizmu Žalec-Hmeljarski dom 6.3.1996 ob 9.uri dipl.ing.T.Pevec Zasejavanja in oskrba travnikov in pašnikov Žalec-Hmeljarski dom 13.3.1996 ob 9. uri DODATNA PREDAVANJA IZVEN TEH TERMINOV OB SREDAH g.I.Golob Vzgoja in razmnoževanje okrasnih trajnic (v okviru občnega zbora DKZ) marcu v februarju ali dr.M.Černe Pridelovanje vrtnin, ki so zanimive za predelovalno industrijo v januarju Predavanje za prašičerejce Žalec-Hmeljarski dom v januarju ali februarju Predavanje ob občnem zboru Govedorejskega društva v februarju mag.M.Žolnir Varstvo sadnega drevja v marcu Poleg teh predavanj bomo z IHP - specialistom za hmeljarstvo pripravili tudi predavanje za hmeljarje na vsaki zadrugi (9x). Božka Žolnir MED HMELJARJI V mesecu novembru je bila prva seja novo imenovanega upravnega odbora Hmeljarskega združenja Slovenije. Vanj je skupščina hmeljarjev izvolila: Marovt Vlada, Jerneje Alojza, Gajšek Francija, mag. Žolnir Milana, Vrhovnik Antona, Finžgar Damjana, Natek Andreja, Liljano Ježovnik - Jančič in Janežič Rudija. Slednji je bil tudi imenovan za predsednika upravnega odbora za naslednje obdobje. Pred hmeljarji je v prihajajočem času precej tehtnih življenjskih odločitev, o tem sem povprašala novega predsednika UO g. Rudija Janežiča, ki mi je odgovoril: ’’Naloga je v teh časih težka in je nisem najbolj z navdušenjem sprejel. Ker pa mi ni vseeno kaj bo s slovenskim hmeljarstvom, bom poskušal narediti vse, kar bo v mojih močeh.” Kaj so vaši glavni cilji ? ”V tem trenutku obdržati enotnost vseh slovenskih hmeljarjev-proizvajalcev, predvsem pa pri prodaji slovenskega hmelja na svetovnem trgu. S tem si bomo dolgoročno postavili boljše osnove za ekonomično ugodno pridelovanje hmelja. Hmeljsko tržišče postaja zahtevnejše. Veliki trgovci poskušajo razdrobiti enotnost v nastopu posameznih dežel, se ve v svojo korist. Slovenski proizvajalci hmelja moramo ostati enotni v nastopu na trgu in do države. Čeprav to že zadnjih nekaj let govorimo, je sedaj v resnici zadnji čas, da to tudi storimo. Našo nemoč že občutimo pri vzdrževanju in novogradnji žičnic ter nasadov, namakanju, zakonskih obremenitvah in nekateri tudi pri prodaji. Vse bolj pomembni so tudi sami stroški na ha. Razdrobljenost nabave repromateriala nam ni v korist, saj ni izgledov za porast cen hmelja, torej bo preživetje hmeljarja odvisno vnaprej le od zniževanja stroškov in dviga kvalitete. V svetovnem merilu pomenimo slabe 3% in le s skupnimi močmi se bomo na tem krutem trgu obdržali. Ob tej priliki bi rad zaželel vsem hmeljarjem -proizvajalcem vesele božične praznike, ter srečno, uspešno in mimo proizvodno leto 1996 ! M.Z. INOVACIJE IZBOLJŠAVE NA OBIRALNEM STROJU WOLF 280 Marsikdo je že videl izboljšave, ki jih je naredil Franc Gajšek iz Drešinje vasi, ki se zelo tradi za kvalitetno in poceni pospravljen hmelj. Zato je že pred nekaj leti najprej zamenjal običajne obiralne prste s tako imenovanimi širokimi prsti. En prst zavzame prostor za enega in pol ozkokotnega. Predvsem pri obiranju sorte golding je bila razlika zelo očitna. foto: M.Z Vlaganje trt s tal je veliko lažje. Druga večja posodobitev je bila prestavitev roke obiralnega stroja na tla. Prednost je v tem, da potrebujemo za dovoz trt k obiralnemu stroju le eno prikolico. Produktivnost seje močno povečala tudi zaradi gostejše razporeditve kegljev na 2.2 m. Hmelj se veliko bolje obira, ker gre enakomerneje v stroj, tudi vrvica se ne navija toliko. Trte se zelo lepo razporedijo, zato je tudi avtomatski čistilnik po vsej dolžini enakomerno obremenjen. Pred prvim bobnom so zavito pločevino izravnali, da hmelj čimprej pade na trak, saj je bilo prav na tem mestu precej drobljenja in izgub, nabiral seje lupulin. V zadnjem času pa so zaradi večje preglednosti prebiranja povečali še širino izstopnega traku. TL ZGODOVINE Posebnost pri Gajškovih je tudi, da so odstranili rezalnik trt, podaljšali zadaj roko in sedaj cele trte odvažajo na njivo, kjer jih jeseni, ko so posušene, zakurijo. Tako so se znebili povečanega onesnaževanja z vrvico. foto: M.Z Tudi doma narejena prikolica dobro služi svojemu namenu. Franci ima v glavi še veliko domislic, za del njih upamo, da jih bo uresničil že v letu 1996. SREČNO ! ALI STE VIDELI ? V novemberski številki Savinjčana je na strani 6 razpis na podlagi 1. čl. sklepa o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v občini Žalec za leto 1995: JAVNI NATEČAJ LA DODELITEV SREDSTEV ZA REGRESIRANJE REALNIH OBRESTI ZA NAJETE INVESTICIJSKE KREDITE V ŽIVINOREJSKI IN RASTLINSKI PROIZVODNJI (TUDI HMELJ) TER V PREDELAVI Rok za prijavo je 15. december 1995 in JAVNI NATEČAJ ZA SOFINANCIRANJE NAKUPA OPREME ZA NAMAKANJE KMETIJSKIH POVRŠIN V OBČINI ŽALEC. Rok za oddajo vlog je 20. december 1995 ... nadaljevanje... Nadaljujemo kdo vse je bil v vodstvu Hmeljarskega društva od 1.1923, koje izstopil Edvard Kukec inje izvoljen Franc Plaskan (Orla vas). Tako je 1. 1923 izvoljen glavni odbor: Andrej Antloga (Gotovlje), Lenart Cank (Škofja vas), Ivan Drev (Šmartno ob Paki), Maks Janič (Celje), Edvard Kukec (Žalec), Martin Kralj (Presepe), Josip Marinc (Sv. Pavel), Martin Ocvirk (Mala Pirešica), Anton Petriček, Franc Piki (Žalec), Franc Plaskan, Ignac Praznik (Gomilsko), Jernej Radišek (Kapla), Franc Roblek, Josip Širca (Žalec), dr. Šlibar (Drešinja vas), Alojz Terglav (Sv. Peter) in Franc Turnšek (Polzela). V ožjem izboru je Karla Janiča zamenjal Franc Piki. Leta 1926 so bili v glavnem odboru Matija Bošnak (Parižlje), Lenart Cank, Ivan Drev, Josip Marinc, Karl Maršič (Braslovče), Anton Mešič (Polzela), Martin Ocvirk, Ludvik Plavšak (Sv. Jurij ob Taboru), Ignac Praznik, Julij Sadnik (Groblje), dr. Šlibar in Anton Vodenik (Petrovče). Preveč bi bilo, če bi naštevali vse nove člane vodstva. Zato mogoče samo to, da so bili 1.1929 med drugim izvoljeni v odbor ing. H. Jeschounig - znani veleposestnik iz Arje vasi, Rudolf Lorber (sin tovarnarja iz Žalca), Josip Kladnik (Vransko), Vinko Stopar (Velenje) župnik Anton Veternik (Žalec) in drugi. L. 1929 je bilo 23 podružnic, 1. 1930 pa 16: Braslovče (115 članov), Celje-okolica (34), Gomilsko (48), Griže (31), Sv. Jurij ob Taboru (21), Marenberg (15), Šmartno ob Paki (21), Sv. Pavel (38), Sv. Peter (41), Polzela (53), Zg. Ponikva pri Žalcu (17), Ruše (18), Škofja vas (24), Šoštanj (45), Velenje (17) in Žalec (279). Poslovodja društva Anton Petriček se je v govoru spomnil ’’onih nesebičnih in vrlih mož, ki so si pridobili za prospeh hmeljarstva nevenljivih zaslug in kojih trupla že pokriva hladna zemlja”. Omenil je ustanovitelja in prvega učitelja hmeljarstva Josipa Bilgerja, ’’glavnega pospešitelja in dragega učitelja” J. Hausenbichleija, ’’velezaslužnega” društvenega predsednika dr. M. Bergmanna, dolgoletnega predsednika in zaslužnega ’’pospeševatelja” konjereje v Savinjski dolini Karla pl. Haupta (umrl 1.1915 v Štrovseneku). Omenil pa je tudi odbornike: Alojza Terglava (Šempeter), Franca Viranta in druge. Anton Petriček se je v slavnostnem govoru omejil predvsem na začetnike hmeljarstva. Seveda ni omenil vseh. Veliko je o njih pisal Jaka Slokan. Če prelistamo Zanohtnice, najdemo podatek, daje bil eden prvih hmeljaijev posestnik Žagar, po domače Pavel. Na kmetijo seje priženil s Kranjske. Tast je ošteval svojega zeta z besedami: ’’Prokleti Krajnc ! Najboljšo njivo nam je pokvaril za hmelj !”. Ta in drugi primeri povedo, daje bil med starejšimi odkrit odpor do hmelja. Jaka Slokan veliko piše o začetkih ’’hmeljarije”. Omenja fevdalca kneza Salma - Reiffenscheida. Knežje 1.1850 kupil od Hausmana (njegova hčerka je bila prva slovenska pesnica) graščino Novo Celje. Posest je bila zapuščena, zato je iskal nove možnosti za njeno gospodarsko usposobitev. Ta možnost je bil HMELJ ! Sodeloval je tudi pri razvoju konjereje, kjer pa je bil prvi Haupt s Štrovseneka. Za oba fevdalca je značilno, da sta prevzela 1.1881 vodstvo Hmeljarskega društva. Slokan v Zanohtnicah zapiše, da Salmov hmeljski nasad ni bil prvi v Savinjski dolini, pač pa je bil KNEZ SALM PRVI, KI JE VZTRAJAL, NJEGOVI NASADI SO SLUŽILI KOT MATICANOVIM NASADOM. Vsi prejšnji poizkusi, tudi Žužov, niso našli posnemovavcev. Dobro se je spomniti, da je bil marsikdo od prvih hmeljaijev ’’narodni buditelj”, ki seje zavedal tega, da lahko le gospodarsko močan narod doseže svoje pravice. Takšen narodni buditelj je bil Janez Hausenbichler. Težko bi našteli vsa področja, na katerih je deloval; našteli vse prireditve, ki so bile v njegovi gostilni, ki so jo imenovali ’’trdnjava slovenstva”, tu je bila ustanovljena slovenska čitalnica, gasilsko društvo in še kaj. V domoznanski zbirki Občinske matične knjižnice so med dragim sledeči dokumenti: - osmrtnica v nemškem jeziku, ki pove, da je Janez Hausenbichler umrl 11. aprila 1896, imel je sladkorno bolezen. - Družina Hausenbichler je prejela žalno brzojavko: ’’Prerano umrlemu neustrašnemu prvobranitelju za Narodno čast in pravice kliče večnaja pamijat LJUBLJANSKI SOKOL”. - Župan Širca je prejel brzojavko: ’’Deputacija se udeleži z nastavo SAVINJSKI SOKOL”, (iz Moziija) Anton Petriček tudi omenja, daje društvo postavilo Jožefu Bilgeiju nagrobni spomenik. Na spomeniku je napis: Tukaj počiva Jožef Bilger * 17. L 1830 na Virtenberškem f 17. 3. 1894 v Petrovčah Ustanovitelju hmeljarstva v Savinjski dolini postavili nekateri hmeljaiji. Bili so namreč med hmeljarji tudi takšni, ki za Bilgerjev spomenik niso žrtvovali niti pare. V poročilu je navedeno: ’’Oskrbovanje Bilgeijevega groba, njegovo okrašenje in razsvetljava ob Vsehsvetih je vsakoletna naloga društvenega vodstva”. (Sedaj skrbi za grob Inštitut za hmeljarstvo Žalec). V poročilu se navaja, da se je večkrat razpravljalo ”o spominskih ploščah Hausenbichleiju in dr. Bergmannu”. Petriček ugotavlja, da je do danes ostalo le pri besedah (1. 1930). Delno so popravili to krivico 1. 1938, koje bila ob 100-letnici rojstva Janeza Hausenbichlerja na njegovi rojstni hiši odkrita spominska plošča: Janez Hausenbichler 1838 - 1896 veleposestnik in župan trga Žalec Oče slovenskega hmeljarstva Ustanovitelj Hmeljarskega društva, Savinjske posojilnice, Prostovoljnega gasilskega društva, Dirkalnega društva, podpredsednik okrajnega zastopstva celjskega, predsednik prve narodne čitalnice ter Častni občan občine Braslovče, Griže, okolice Celja, Velenja, Pirešice in trga Žalec. Dr. Bergman je imel spominsko ploščo na starem gasilskem domu, baje je plošča sedaj v gasilskem muzeju. Na drage se je pozabilo, poglejte samo, kdo ima ulice v mestu Žalec, kdo poleg Hausenbichleija ? Hmeljarstvo seje širilo, število članov Hmeljarskega društva je nihalo: najmanj članov je bilo 1. 1883, samo 34, največ let 1929, kar 1673. V goldinarski dobi se je pridelalo 58.650 stotov hmelja, v kronski dobi 179.230 stotov, v dinarski dobi do 1. 1931 98.100 stotov hmelja. To novo kmetijstvo-hmeljarstvo je bilo deležno ustnega in pismenega pouka. Po različnih krajih so se prirejali shodi, na katerih so bila poučna predavanja. Predavanja niso bila samo v Savinjski dohni. Bila so na Dobrni, Gornjem gradu, v Laškem, v Rušah, Šoštanju, Velenju, Vuhredu, Vuzenici in drugje. Nadučitelj Janez Kocuvan je v letih 1886-1896 v poizkusnih nasadih učil šolsko mladino umnega hmeljarstva. Ti nasadi so bili ob Godomlji. Med leti 1904 in 1912 pa je šolsko mladino poučeval o hmeljarstvu nadučitelj Anton Petriček v poizkusnem nasadu ob železnici, približno tam, kjer je danes Inštitut za hmeljarstvo. V teh nasadih so gojili 15 vrst hmelja. Glavni namen poizkusnega nasada je bil, da bi se našel goldingu, če bi začel pešati, primeren nadomestek. Prvim učiteljem hmeljarstva (Josip Bilger, Janez Hausenbichler, Karel pl. Haupt) so sledili ’’potovalni učitelji”: Josip Širca, Franc Roblek, Vincenc Vabič, st., in Anton Petriček. Na glavnih skupščinah Hmeljarskega društva so razpravljali o praktičnih izkušnjah pri gojenju hmelja. Tu je prednjačil Fran Roblek. Franc Ježovnik IZ STROJNEGA KROŽKA 26. oktobra 1995 je bil v Latkovi vasi predstavljen stroj za drobljenje kamenja - Steinbrecher. Drobilec je bil kupljen iz sredstev proračuna občine Žalec in dan v uporabo strojnemu krožku. Delo stroja je vezano na traktor 90-110 KM s pogonom na vsa štiri kolesa in s specialnim reduktorjem. Z njim bo delal član strojnega krožka. Vsi zainteresirani pa se že lahko naročite za storitve pri vodji krožka na tel.: 063 701-811. Stroj drobi kamenje do 20 cm globoko v omico, ha obdela v 5-10 urah. Strošek za delovno uro stroja je za člane krožka 5.800,00 SIT, za nečlane pa 6.400,00 SIT. Foto in tekst: B. Žolnir BASK trgovina in storitve d.o.o. Ojstriška vas - Tabor Te!/fax: 063 / 726 - 174 v&ionefiwaxwiiAej few woono fev uó/iewno novo /efe- J996/ SE PRIPOROČAMO FERRÄLIT livarstvo - modelarstvo -strojna obdelava Cesta žalskega tabora 10 63310 ŽALEC, SLOVENIJA Tel.: 063 715-118, 715-148 Fax: 063 711-407, 715-802 IZJEMNA PRILOŽNOST - NAJNIŽJE CENE -TAKOJŠNJA ODLOČITEV - VELIK PRIHRANEK Veliko posezonsko znižanje cen sodobnih bobnastih namakalnikov za gotovinski nakup: - ROLOMAT tip 50/180, premer cevi 50, dolžina cevi 180 m ^rrrrrzr.,. (4.620 DEM/kos ROLOMAT tip 63/280, premer cevi 63, dolžina cevi 280 m 6.240 DEM/kos ROLOMAT tip 75/300, premer cevi 75, dolžina cevi 300 m 8.700 DEM/kos Poleg ROLOMATOV nudimo še: traktorske črpalke, hmeljske sani z razpršilci, vodni topovi... V cenah ni vključen prometni davek. Javni natečaj Občine Žalec, objavljen v Savinjskem občanu dne 29.11.1995, Vam omogoča sofinanciranje opreme v višini do 350.000 SIT/komplet. Navedene cene vključujejo prvi zagon opreme pri kupcu in tehnično svetovanje. Zagotovljena hitra dobava rezervnih delov in kvalitetno servisiranje kupljene opreme. Ponudba po znižanih cenah velja do 20.12.1995, dokler velja tudi rok za oddajo vlog za sofinanciranje na Občini Žalec. Organizacijo prodaje opreme smo, ob našem sodelovanju, zaupali Kmetijski zadrugi Petrovče, ki nudi tudi ugodno možnost nakupa na kredit. Za vse podrobnejše informacije pokličite, prosimo, na telefon 708-235 - g. Šumak Janeza - poslovodjo Kmetijske preskrbe v Petrovčah. cVsem/ do&edanjim/ in/ novim/ kupcem/ želimo/ dolno/ shupno/ sodelovanje/ tew zd/uwcx/ 'uv srečno/ 19 96 ! OGL Zaradi prenehanja hmeljarjenja vsled avtoceste ugodno prodam vso hmeljarsko mehanizacijo CIZEJ STANKO Orla vas 13 telef. 063- 701- 578 Kupim stolp za napeljavo vrvice! telef.: 063- 712 - 204 PRODAM doma narejeno prikolico za odvoz trt iz njive, 1,8 m široka in 7,20 m dolga s hidravličnim krmiljenjem in pomičnim trakom, 3 leta rabljena , možna kombinacija s SIP GOLDING 2001 telef.: 062 - 67 13 45 UGODNO PRODAM obiralni stroj Allays 2 telefon: 063 - 707 - 291 VREMENSKI PREGOVORI Gruden - malo vljuden O Tomažu ( 29. XII.) vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. UTRINKI Ko se spopadejo bogatejši, so reveži tisti, ki umirajo. .(M) Hmezad. OGRINA p.o.,Žalec. -Celje - skladišče D-Per 70/1995 Hill! 'n COBISS a HMELJARJI ! AGRINA TRGOVINA ŽALEC vas obvešča, da vam bo tudi v letu 1996 nudila vsa potrebna sredstva za varstvo rastlin in ves repromaterial za hmeljarske žičnice, istočasno pa vam ŽELIMO VE&EL BOŽIČ IN &DEČNO NOVO LETO 1996 z obilo uspehov v hmeljarstvu. NIKO ZOTEL, Ključavničarstvo in kovaštvo Žalec, Savinjska c. 14 Telefon: 063/714 - 286 Po naročilu izdelujemo: - Kovinsko opremo za lesene hmeljske žičnice (objemke AL 13/3) natezne in siderne vijake, vijake s kavljem in podobno) - Kovana vhodna in dvoriščna vrata - Zaščitne kovane okenske mreže z različnimi ornamenti - Okrogle in navadne stopnice ter stopniščne in balkonske ograje raznih oblik. Vsa naročila opravljamo po zmernih cenah in se priporočamo ! 'QJèóe/e /m^ione fwozvm/ce im ó^ono Ì9961 /