Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljsko izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov I stolp, pellt-vrsta mali oglasi po I SO ln 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vf Sine po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, V uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem o naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopllarlevl ulici št. tilll Rok opisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprelemalo -* Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva št. 2328
Ob Radičevi krsti
(0d našega stalnega dopisnika.)
Zagreb, 10. avgusta.
Brez dvoma se v celi državi največ govori o smrti ene najznačilnejših osebnosti, ki je za dolgo časa za veliko večino Hrvatov značila sama po sebi program, ki je bila v širokih slojih hrvatskega naroda priznana kot nosilec hrvatskih idej, katere bo tudi udejstvila.
Stepan Radič se je rodil 11. julija 1871 v vasi Prepaljevo pri Sisku kot sin kmeta. Mati je bila ena od tistih ljudi, katere so bile pozneje navdušene pristašice Radiča. Že kot deklica je prišla v nasprotja z oblastjo; in istega temperamenta je bila njegova stara mati. V takem ozračju se je Radič že kot mlad človek začel zanimati za javna vprašanja in je dobil od brata Antona pobudo, da gre študirat gimnazijo. Gimnazije ni mogel dovršiti v Zagrebu, ker je bil ob priliki demonstracij proti Khuenu prisiljen izstopiti iz šestega razreda. Na priporočilo srbskega metropolita Mihajla je odšel v Rusijo, kjer se je mudil v Kijevu. Leta 1891 je napravil zasebno maturo v Karlovcu. Kot slušatelj pravne fakultete v Zagrebu je prišel v stik s hrvatskimi politiki: v tej dobi je nanj veliko vplival stric dr. Rački. Poslan kot delegat univerzitetne mladine na proslavo 300 letnice zmage pri Sisku je napadel bana Khuena in bil zaradi tega zaprt v Petrinji štiri mesece ter zbrisan iz vseučilišča. Odšel je v Prago, se vrnil nazaj v Zagreb, bil zaradi spa-ljenja madjarske zastave zopet šest mesecev zaprt, odpotoval tajno v Prago, kjer je deloval kot časnikar in izdajal »Hrvatsko misel«. Leta 1897 je odšel v Pariš, kjer se je vpisal na politično šolo, odtod pa zopet v Prago, kjer je imel v tej dobi nanj posebne vplive prof. Ma-sarik. V Pragi se je tudi poročil, se vrnil v Pariš in dokončal politično šolo z diplomo na podlagi dela »La Croatie actuelle et les Slaves du Sud«. Ves čas se je pridno učil tuje jezike, prišel zopet v Prago, odtod pa v Zemun, kjer je navezal stike s srbskimi politiki. Leta 1902 iadaja zopet »Hrvatsko misel«. V to dobo spada tudi delce »Kako priti iz hudega v dobro«. Postal je tajnik skupne opozicije ter se mnogo bavil z organizacijo. Z bratom Antonom je osnoval Seljačko stranko. Anton je bil duhovni vodja, Stepan pa, kot boljši agitator, predsednik stranke. Iz te dobe začenja hrvatski seljač-ki pokret. Ker se je spremenil tudi volivni zakon, je dobila njegova stranka 9 poslancev. Do bana Tomašiča je stal v opoziciji, doživljal burne dogodke in zopet prestal nekoliko mesecev zapora. Za časa svetovne vojne je mnogokrat govoril o miru ter se udeleževal praških sestankov.
Stališče gospoda Radiča ob stvoritvi jugoslovanske države je znano. Ni bil dober taktik, skazal pa se je kot sijajen poznavalec ljudskega razpoloženja. Ker se narod ni mogel znajti v novih razmerah in se tudi od strani Belgrada ni delalo na to, je Radič pridobival na popularnosti in ponmoževanju glasov. Tedaj začenja usodna njegova politika abstinence. S sprejetjem ustave je šel njegov pokret še bolj na levo. Radič sam je povečal število pristašev. V njegovem seljaku se je razvila razredna zavest. Mesto komunistične ideje je zrastla raz-rednost hrvatskega seljaka. Dasi je imel tekmece, je vendar ostal med narodom neprema-gan, kajti kot je sam pravil: gazil je leto za letom vaško blato, kar se ne more tako kmalu pozabiti, kakor se ne more pozabiti delo za dvig slovenskega kmeta od strani osnovateljev današnje SLS. Velika je škoda, da Radič ni mogel organizirati Hrvatske tudi gospodarsko in prosvetno. Glavna krivda temu sta njegov temperament in način njegovega dela. Imel je svoje zamisli, toda bile so nerealne in pesniške. Znal je navdušiti, toda ni znal stvari izvršiti. V tem je bil preveč pod vtisom Rusov, premalo pa je poznal in cenil delo Nemcev.
Leta 1923 potuje v inozemstvo. Hrvati so stavili vanj velike nade. Njegova vrnitev, neuspešno potovanje, povratek v skupščino in podpiranje Davidovičeve vlade — vse to bi moglo dovesti našo notrunjo politiko v drugo smer. Toda tu se je probudil stari Radič, prišla je nanj obznana in zapor. Vse to je na Radiča duševno tako delovalo, da je postal iz republikanca monarhist in republikanec obenem. Njegov sporazum z radikali ni bil baš politična modrost, bil pa je izliv njegovega temperamenta, ki se kot Hlinka ali dr. Korošec ni znal prilagoditi razmeram in postopoma izvesti svoi program. To ga je zopet vrglo v objem Pribičeviča, ki je bil zanj usodni človek. Pribičevič tedaj ni predstavljal nikogar, je bil odveč in se je zaradi tega oklenil gospoda Radiča, kar je itak znano.
Še smrt lih ne misli streznili
r Belgrad, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Iz Zagreba poročajo, da je vodstvo KDK odklonilo vse izraze sožalja, ki so prišli iz Belgrada, to je sožalja vlade, vseh parlamentarnih skupin. Odklonila je dosedaj običajno prakso, da se bivši ministri pokopljejo na državne stroške. Obenem se je izdalo opozorilo, da se za nikogar, iz Belgrada, ki bi prišel na Radičev pogreb, ne jamči. Ti sklepi KDK so se težko dojmili v vseh tukajšnjih krogih, ki so prepričani, da bi vsaj pred veličastvom smrti morali ponehati zagrizenost in ekstremna nepotrpežlji-vost. To je tembolj čudno, ker so vsi tukajšnji krogi storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Radi tega sklepa KDK nihče od parlamentarnih skupin ne bo mogel prisostvovati sprevodu svojega bivšega tovariša. Sicer pa se v parlamentarnih krogih položaj presoja mirno. Kot normalno se ne pričakujejo ob tem povodu nobeni izredni dogodki.
Zemljoradnički klub se je telefonično obrnil na vodstvo KDK, ali je dovoljeno, da se vsaj posamezni poslanci zemljoradničkega kluba osebno udeležijo pogreba. Dobili so odgovor, da v zmislu včerajšnjih skelpov KDK odklanjajo tudi udeležbo zemljcradnikcv na pogrebu.
Pred dvema dnevoma je dospel v Zagreb dopisnik »Daily Exprcssa«-. Včeraj pa je prišel dopisnik -»Daily Maila«, ki sicer stalno biva na
Dunaju. Oba Angleža sta prišla, da se na licu mesta informirata o dogodkih pri pogrebu.
Sožaljc narodne skupščine. Predsednik narodne skupščine je poslal sledeč brzojav: »Predsedstvu HSS, Zagreb. Izražam najglo-bokejše sožalje v žalosti klubu HSS za ljubljenim predsednikom istotako žalostne narodne skupščine za velikim narodnim zastopnikom. Predsednik narodne skupščine Mihajlo Kujundžič.«
č Zagreb, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne jc imel sejo širši pesi. odbor KDK, na kateri so razpravljali o organizaciji pogreba pok. Radiča. Skelnilo se je, da bo jutri popoldne ob 16 seja poslanskega kluba HSS, ob 18 pa javna spominska seja KDK v saboru. Pristop na galerije bo omogočen širši publiki. Govoril bo dr. Maček. Po seji bodo šli poslanci v seljački dom. O pogrebu samem se je sklenilo, da se začne v nedeljo ob 10 dopoldne izpred Seljačkega doma. Na trgu kralja Aleksandra in na Mažuraničevem trgu se bodo formirale kmetske množice, ki ostanejo tam do začetka sprevoda, katerega bodo otvorili hrvatski Sokoli po Kuktiličevi ulici. Z balkona Seljačkega doma bo še prej govorilo več govornikov, in sicer najprej zastopniki HSS, nato za KDK Pribičevič in Trumbič, potem zastopniki inozemstva, zastopnik mesta Zagreba, zastopnik okraja Ludbreg, v katerem je bil Radič prvi izvoljen, zastopnik okraja Sisak, v katerem je bil Radič rojen, dalje zastopnik Dalmacije Ma-tijevič, zastopnik Besne čelan, Slavonije Babič, zastopnik mesta Subotice, zastopniki prosvetnih organizacij, zastopnik Slovenije in Črne gore. Na grobu bo samo en govor. Govoril bo eden izmed intimnih sodelavcev Radičevih v HSS. V sprevodu bodo šli najprej Sokoli, potem kmetje, ženska društva, vseučilišče, ostale šole, potem pa gospodarske organizacije in ostale korporacije, potem zastopniki oblasti, venci, mrtvaški voz, rodbina pokojnika, poslanci KDK in na koncu ostalo občinstvo.
Danes je bilo vodstvo HSS obveščeno, da bo kralja zastopal general Matič iz Zagreba.
č Zagreb, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Danes so se ves dan vršile priprave za pogreb. Razna hrvatska in druga društva, n. pr. gospodarska in kulturna, so imela žalne seje, na katerih se je sklenilo, da se udeležijo pogreba. Žalna dekoracija Seljačkega doma je dovršena. Častno stražo pri truplu pokojnika tvorijo kmetje, Sokoli, akademiki in ženske članice HSS. Zjutraj ob šestih je bila dvorana otvorjena za splošen pristop ljudstva, ki se neprestano vrsti ob krsti ter se na mnogih vidi iskrena žalost. V mestu je mnogo zastav, trgovinske izložbe pa so okrašene z Radičevo sliko. Opazilo se je, da je Jugoslovanski sokolski savez sklenil, da se morajo vsi jugoslovanski Sokoli udeležiti pogreba.
Žalovanje v provinciii
č Sibenik, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Na obali je bila prirejena spominska svečanost po pokojnem Radiču, katere se je udeležilo več tisoč dalmatinskih kmetov. Govoril je župan škarica. Kmetje so na koncu prisegli, da bodo ostali verni Radičevim idejam.
č Split, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj popoldne je bila v Splitu manifestacija na čast pokojnemu Radiču. Ker so manifestanti začeli demonstrirati tudi proti vladi, je intervenirala policija. Stvar se je izvršila mirno. Iz Splita bo odpeljal na Radičev pogreb poseben vlak.
Popolno zaupanje o dr. Korošca
Krediti za avi*atško so premajhni - Dekiaraciiska debata
r Belgrad, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Na današnji dopoldanski skupščinski seji se je v glavnem razpravljalo o interpelaciji opozicio-nalnih poslancev radi nabave aeroplanov in aeroplanskega materijala. Pred razpravo o tem se je vršila daljša razprava, ki jo je povzročil posl. Kokanovič o tem, ali se je kršil poslovnik ali ne. Na interpelacijo, v kateri opozicionalni poslanci trdijo, da se vršijo velike nerednosti, je odgovarjal vojni minister general Hadžič,
Izjavil jc, da so vsi napadi opozicije neutemeljeni. Ko so se izvršile večje nabave za aeroplane, jc ministrstvo razpolagalo s 33 Bregucti in 14 motorji Regnault. Vse to je ostalo iz vojne. Radi tega niso bili v najboljšem stanju. V takih okoliščinah je dobil ponudbo od Sondermayerja, da nabavi 25 Re-naultov, vsakega po 180.000 Din od francoske tvrdke. Motorji še niso bili preje uporabljeni, kakor se to v interpelaciji trdi. Na tamelju uradnih podatkov, ki jih general Hadčič navaja, se vidi, da se je ta ponudba sprejela po rednem potu. Z ozirom na to so neresnična trditve interpelacije, da so se nabavili stari in uporabljeni motorji. Vsi motorji so bili
novi. Istotako je neresnično, da bi bile tri komisije zavrnile to nabavko. Neresnično je nadalje, da je Sondermayer poletel iz Pariza v Indijo na stroške vojnega ministrstva. To se je zgodilo na stroške zasebnega društva.
Nato je Hadžič govoril o stroških v avi-atiki. Pretirana je trditev o smrtnih slučajih. Pri aviatiki sc doživljajo velike težave. Čim se apart dvigne 10 metrov, se nahaja v vojnem stanju, Priznava, da so velike težave. Če bi hoteli ukiniti vse nesreče, bi bil najboljši način, da se aviatika sploh ukine. On kot minister niti ne misli, niti ne more tega storiti. Edino, kar je natančno v interpelaciji, je to, da razpolaga aviatika z zelo majhnimi krediti. Zato naglaša potrebo, da se za napredek aviatike dajejo čim večji krediti. To ni odvisno od njega, marveč od narodne skupščine. Obžaluje, da se v interpelaciji navajajo neresnične reči. Narodno skupščino prosi, da se zadovolji z njegovim odgovorom.
Zemljoradnik Tupanjanin je predlagal motiviran prehod na dnevni red, ki ga je minister odbil, pač pa se je predlagal prost prehod na dnevni red in se je interpelacija zavrnila.
S smrtjo gospoda Radiča jo izginila politična osebnost in na prvi mah se je občutila močna praznina. Največje vprašanje je, kako se bodo dalje razvijale strankarske skupine med Hrvati. Kdor pozna mišljenje Hrvatov, mu je takoj jasno, da bo Radičeva dediščina razpadla. Ker je Radič bil HSS vsebina, ker je svojo stranko držal samo Radič. Vse strankine
instance niso imele tolike važnosti kot njegova osebnost. Jasno pa je, da vodstva ne bo prevzel Pribičevič, že zaradi tega nc, ker je Srb. Mase so proslavljal© Trumbiča, težko pa si je misliti, da bo padlo vodstvo nanj. Prvič zato ne, ker so mu klicali v glavnem itak njegovi pristaši, dalje pa, ker dr. Trumbič nima za-sloinbe med širokimi sloji hrvatskega naroda.
Uprava le vKopltarlevl ul.šl.6 Čekovni račun: Cfublfana štev. t O.ti 50 ln 10.349 za 1 nserale, Sarafevošt.7Sti3, Zagreb št. 39MU, Vraga ln Dunal št. 24.797
Popoldne se je seja nadaljevala. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje debate o de-; klaraciji vlade g. dr. Korošca. Demokrat Dušan Stevčič je v svojem govoru poudarjal, da nikakor ne moro soglašati z mišljenjem ne-katerih prejšnjih govornikov, ki dr. Korošče-vo vlada indentificirajo z Vukičevičevo. Prepričan je, da bo g. dr. Korošec vzel nase od-! govornost za vodstvo državnih poslov. V svo-i jem delovanju dela vedno tako, kakor mislL Pravi, da se dobro vidi, da je sedanja dekla-cija zelo skrbno in vsestransko sestavljena, Deklaracija obravnava vse aktualne probleme- Poslanec navaja te probleme, kakor so navedeni v deklaraciji in pravi, da mu je žal, da se v deklaraciji ne omenja vprašanje čuvanja ljudskega zdravja. Nato govori o dogodkih 20. junija. Vzrok temu dogodku je gotovo neuravnoteženost in psihološka nepreračun-ljivost samega storilca. Vendar je bila politična atmosfera nevzdržljiva in medstrankarsko netolerantna. Napadi ne samo na neodgovorne činitelje, marveč tudi na čast enega dela našega naroda so bili na dnevnem redu. Ne misli s tem trditi, da je bila vladna večina mirna, ali na akcijo prihaja reakcija, ker so na žalitve padali tudi odgovori. Nadeja se, da bodo čustva, ki so jih povzročili dogodki dne 20. junija odstopili mesto logiki in razumu, da se bo videlo, kaj je možno in kaj ne, in kaj je abstraktno in kaj je realno, in da se najde zdrava, realna pot, po kateri se mora iti. Vsi smo dolžni, da popustimo in popuščajoč prožimo bratski roke. Ni greh odpustiti greh bratu. Ali to naše popuščanje more iti samo do tja, dokler ne pride v nasprotje z življenjskimi interesi našega državnega edinstva.
Državno edinstvo ni ustvarjeno samo radi nas. Ustvarjeno je radi rodov. Nadeja se, da bo vlada zavrgla vse osebne obzire in vso odgovornost posvetila, da sc politično življenje konsolidira. Nadeja se, cla bo natančno izvajala zakone nasproti vsakomur v tej državi v borbi proti separatizmu in hegemonizmu mas s katerekoli strani, da bi sc utrdila pot, po kateri bi se lahko vrnili v narodno skupščino zastopniki vseh plemen našega troimenega naroda. Verujoč, da bomo na tem potu uspeli, izjavlja, cla bo glasoval za deklaracijo.
Nato je dobil besedo zemljoradnik Čubri-lovič, ki je kritiziral dosedanje režime, navajal je primere in upravne prakse v Bosni. Izjavil je, da bo glasoval proti deklaraciji.
Demokrat čubrovič je govoril o razmerah v črni gori. Apelira na vlado, da tej deželi posveti večjo pozornost. Izjavlja, da bo glasoval za deklaracijo, ker ima polno zaupanje v vlado dr. Korošca.
Nov predtednik financ odbora
r Belgrad, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Dopoldne se je vršila seja finančnega odbora, na kateri je bil soglasno izvoljen za predsednika namesto dr. Subotiča, ki je postal finančni minister, radikal Ilija Miliajlovič. Prihodnja seja se bo sklicala pismeno.
Odvetniški zakon sprejet
r Belgrad, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Zakonodajni odbor je na svoji današnji seji pod predsedstvom dr. Josipa Hohnjeca s 27 proti 3 glasovom v celoti sprejel zakon o odvetnikih z malimi spremembami.
Agrarno vprašanje v Dalmaciji rešeno
r Belgrad, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Finančni minister Subotič, minister za agrarno reformo Popovič, minister za javna dela Angjelinovič, minister za socialno politiko Barič so pregledali zakonski predlog o dalmatinskih agrarnih odnošajih. V načelu so se zedinili. Preostaja še samo to, da najde finančni minister finančna sredstva za likvidacijo tega vprašanja. Tako se bo tudi to vprašanje odstavilo z dnevnega reda.
Dr. Korošec v avdienci. Ob 6 zvečer je Nj. Vel. kralj sprejel v daljši avdienci ministrskega predsednika g. dr. Korošca. Pri tej priliki je g. dr. Korošec Nj. Vel. kralju poročal o stanju v državi.
Romunska kraljica so vrača i Bleda. Romunska, kraljica Marija in princeza Iloana se v nedeljo vračata z Bleda v Bukarešto.
Polovične vožnje. Za orlovsko prireditev v Petrovčah dne 15. avgusta je generalna direkcija dovolila polovično vožnjo pod številko 56.093 pod običajnimi pogoji. — železniško ministrstvo je pod štev. 13.417 dovolilo polovično vožnjo za prireditev aerokluba »Naša krila« dne 19. avgusta v Celja.
In ha) praol k temu Italija?
v Paril, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Pariški Tisti se še nadalje bavijo z razmotrivanjem posledic smrti Radiča. »Volonte« označuje ta dogodek kot etapo v krizi jugoslovanske države, ki povzroča skrbi. Če se ne spremeni sedanja struktura države, bodo nasprotstva med raznimi narodi Jugoslavije trajala nespremenjeno dalje. Bodočnost Jugoslavije je po mnenju tega lista v federalizmu na temelju demokracije in napredka, in ta država bi lahko postala važen faktor v Srednji Evropi. Ce bo stara Srbija svoje vladanje enostransko hotela obdržati nad novimi pokrajinami, kriza ne bo imela nobenega konca. »Populaire« dolži Radiča, da je vsled svoje nepopustljivo-, sti povečal težkoče v Jugoslaviji. Če bi Jugoslavija ne uspevala, bi to moglo imeti samo tragične posledice za vso Evropo, ker ni verjetno, da bi fašizem ne porabil tako ugodne prilike, da nasiti svoj apetit. »Action fran-caise« označuje hrvatski problem ikot živ-ljensko vprašanje v jugoslovanski državi in kot del jadranskega problema, ki zanima vso Evropo.
>Petit Parisien« objavlja daljše članke
znanega publicista Jacquesa Seidouxa o italijanski politiki v zvezi s krizo, v takeri se tre-notno nahaja Jugoslavija. Spričo težkoč, ki se pojavljajo v Jugoslaviji proti konsolidaciji, se zdi Seidouxu zelo važno, kakšno politiko bo vodila Jugoslavija in kakšne težkoče bi"lahko nastale od zunaj. S tega stališča začne seveda Seidoux govoriti o italijansko-jugoslovanskih odnošajih.
Ugotavlja, da traja še vedno tisto stanje, kakor pred dvema mesecama. Italijansko-ju-goslovanska pogodba iz 1. 1924 je bila podaljšana, toda dočim se moči Jugoslavije trošijo radi notranjih nemirov, dela Italija na Balkanu tako politiko, daš mora njena aktivnost voditi do vznemirjenja, dokler stremi po ob-kroženju Jugoslavije. — Italija se prizadeva ustvariti s Sofijo ožje odnošaje in dočim se Bolgarska yidno približuje Italiji, deluje Rim obenem tudi v Atenah. Videti je, da si prizadeva Venizelos nanovo ustvariti približanje s Turčijo. Če se Grčija in Turčija sporazumeta, bi bilo s tem gotovo mnogo storjeno za italijansko politiko, katere vpliv bi postajal vsak dan večji.
Kellog bo le prišel o Evropo
Pariz, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Pariško časopisje poroča, da je francosko zunanje ministrstvo po nalogu in v imenu Kelloga uradno razposlalo vabila na konferenco, ki se vrši 23. t. m. v Parizu. Gre za sedem velesil, udeleženih pri locarnski pogodbi in za angleške dominijone. Odgovore pričakuje pariška vlada že te dni. Dalje se doznava, da je nenadna bolezen Chamberlaina zelo neugodno vplivala na druge zunanje ministre in da bo predvsem tudi Stresemann izostal. Obenem se je pričela kritika pogodbe same. Listi ji očitijo, da ni znala pritegniti k prvemu podpisu tudi drugih držav, zlasti Španije in da ie iz prvotnega navdušenja prekmalu prišla splošna ohladitev.
Kellog, ki odpotuje 17. t. m. v Evropo, izjavlja, da obžaluje, da Chamberlain ne more priti na podpis pogodbe, on sam pa da zaradi tega ne bo opustil svojega potovanja. Sovjetom bo pozneje, ravnotako kakor drugim državam, dan na prosto podpis pogodbe, a vendar tako. da ne bodo smeli staviti nikakih pogojev. Voditelj zapadnoevropske sekcije državnega departementa je dospel v Anglijo, da tam razpravlja o podpisu Kellogovega -pakta in o interpelaciji angleško-francoskega mornariškega dogovora, katerega najvažnejše določbe obstojajo po >Daily Croniclu« v tem,
Japonska se ne uda
v London, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Daily Telegraph«, obstojajo znaki, da se odnošaji med Japonsko na eni strani ia med novo nacionalistično vlado v Nankin-gru in med oblastniki v Mukdenu na drugi strani hitro bližajo kritičnemu stadiju. Po zadnjih vesteh iz Tokia je Čangsiljang, ki je po smrti svojega očeta Čangsolina postal vrhovni poveljnik v Mukdenu, odklonil japonsko zahtevo, da opusti načrt združitve Mandžurije in ostale Kitajske, ter je izjavil, da bo moral odstopiti, če bi japonska vlada še vztrajala pri svoji zahtevi. Oficielnega potrdila teh vesti še ni. Na včerajšnjem ministrskem svetu v Tokiu pa je japonski ministrski predsednik, očitno, ker je pričakoval tako odklonilno izjavo, ponovil svoje svarilo, da Japonska take združitve ne bo dovolila in odredila energične korake, da zabrani tako namero, ki je škodljiva japonskim interesom. K temu pride še svarilna japonska nota, katera grozi Nankingu z eventualnimi koraki v varstvo japonskih interesov.
da se omeji število križark s topovi kalibra 6 do 8 col, dočim je dovoljena neomejena graditev križark z lažjimi topovi. Omejiti se ima tudi število podmornic z več kot 600 tonami, dočim ostanejo proste podmornice z manj kot 600 tonami.
Pogodbe ni objaviti... Francoska vlada je zaradi ostre kritike sklenila, da ne izvrši prvotno nameravane objave mornariške pogodbe z Anglijo, ker je angleška vlada proti temu ugovarjala.
Rusi vohunijo
v Stokholm, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Na j Švedskem se je odkrila sovjetska vohunska organizacija, ki je imela za nalogo, da je poizvedovala o švedski mornarici. V Saltsjelbon se je odkrila tajna radio oddajna postaja, ki so jo uporabljali sovjetski vohuni. Sovjetske čete, ki so jih opazili popreje v bližini otoka Gotland, so pretekle dni imele vaje v Hano-zalivu na vzhodni švedski obali. Neka trgovska ladja je na to opozorila švedsko obalno brodovje, ki jc baš ta čas imelo vaje severno od otoka Oeland. V Hano-zaliv je bil odposlan torpedni rušilec, ki je ugotovil, da se je nahajalo rusko brodovje, obstoječe iz bojnih ladij, 7 torpcdovk neposredno v zoni treh milj. Rusko vojno brodovje je v noči svoje vaje nadaljevalo.
Ideali poslanca Hlinke
v Dunaj, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Poslanec Hlinka je objavil v »Slovaku« serijo člankov z naslovom »Idealni čehoslovakizem«, kjer pravi: Naš ideal je nesebični slovaško-moravsko-češki patriotizem ali republikanski panslavizem, ki ne absorbira naše slovaške narodne individualnosti. Demoraiizujoči hidri fačuuajočega če-hoslovakizma postavljamo nasproti fronto pa-triotičnega čuvstva in dela za republiko in narod. Naša češkoslovaška republika mora biti republika Cehov in Slovakov, ne pa Čehoslo-
zveza le očitna
v Pariz, 10. avg. (Tel. >Slov.«) Prihodnjih jesenskih manevrov francoske vojske se bo udeležilo tudi angleško vojaštvo, in sicer bodo poslali na le vaje en irski huzarski polk. Listi poudarjajo, da to vojaško sodelovanje, za katerega dosedaj v mirnem času še ni bilo sploh nobene primere, nanovo dokazuje tesno sodelovanje francoskega in angleškega naroda. — V ponedeljek se začne v Londonu velik zračni manever, ki temelji na osnovi, da je rusko zračno brodovje iz Skandinavije napadlo London. Pri teh manevrih bo sodelovalo tristo letal.
vakov. Vsak preobrat na Slovaškem, ki bi nastal v duhu Mičure ali protestantizma, separatizma ali materializma, bomo neizprosno uničili. Slovaški deželni predsednik mora repre-zentirati narodni suvereni slovakizem, siccr bcmo z njim obračunali.
Pilsudski gre v Vilno
v Varšava, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Priprave za zborovanje legionarjev v Vilni se vršijo v velikem obsegu. Pilsudski bo sam prišel na zborovanje in imel tam velik govor, in je zaradi tega celo odgodil svoje potovanje na dopust, ker je uvidel, da gre pri tem za ogromno politično demonstracijo, predvsem za to, ker je Litva sklenila, da imenuje Vilno za glavno mesto Litve.
Socijalisti in koloni i e
v Bruselj, 10. avg. (Tel., »Slov.«) Socialistični kongres v Bruslju se v svoji kolonialni resoluciji peča z razvojem in z osvobodilnim bojem podjarniljenih kolonialnih narodov, za katere zahteva narodno neodvisnost, narodno enakopravnost in popolno pravico do samoodločbe. Za vsa kolonialna ozemlja se zahteva politika odprtih vrat.
Albanija — kraljevina
v Atene, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Po poročilih iz Tirane je sprememba državne oblike Albanije gotova stvar. Koncem tega meseca bo sklicana narodna skupščina, ki bo oklicala Albanijo za kraljevino, dosedanjega predsednika Ahmed beg Zogu pa za kralja. Dosedanji predsednik republike je v svoji italijano-filskj politiki to spremembo že dolgo pripravljal. Ni pa še jasno, ali bodo zainteresirane velesile razen Italije v spremembo albanske ustave in oblike vladavine privolile.
Ibn Saud ne miruje
v London, 10. avg. (Tel. »Slov..<) Kakor poročajo angleške agenture iz Bagdada, so bila pogajanja s kraljem Hedžasa Ibn Saudom prekinjena brez uspeha in ker se Anglija boji, da bo Ibn SaucI proglasil sveto vojno, so bila na ogrožene točke mezopotauiske meje poslana štiri letalu in sedem oddelkov tankov.
Komunisti v Pekingu
92 komunistov ušifčijčuib. Policija je prišla na sled veliki komunistični zaroti, katero je vodila III. internacionala. Aretiranih je bilo 250 oseb, cd katerih so 192 takoj po prekcm sodu ustrelili.
Titulescu - poslanik v Londonu
v Bukarešt, 10. avg. (Tel. »Slov.«) Današnji romunski uradni list objavlja dekret, podpisan po ministrskem predsedniku Bratianu in sopodpisan po Bratianu kot začasnem zunanjem ministru, glasom katerega je bil dosedanji zunanji minister Titulescu od 1. avg. dalje imenovan za izrednega ministra in poslanika v Londonu.
Romunsko-angleški dogovor.
Dogovor med londonsko banko Schroder in romunsko vlado o zaostalih kuponih in bo-nih 4 in pol odstotnega romunskega posojila iz leta 1913, o katerem smo že poročali nedavno, je bil danes objavljen v londonskih •finančnih krogih.
Revolucija v Braziliji.
»Daily Maii« poroča iz Paraguaya, da je v južni Braziliji izbruhnila revolucija, ki je dala paraguayski vladi povod, da je zaprla mejo ob Braziliji.
Drobne vesti
Mednarodni goljufi. Pred kratkim je bil aretiran bivši nameščenec reparacijske komisije Sailly, ki je obtožen, da je ukradel važne dokumente iz ministrstva za osvobojene kraje. Čuje se, da je preiskava v zvezi z goljufijami pri nemških materialnih dobavah do-vedla do velike senzacije in da bodo sledile še nadaljnje aretacije.
Madjari za sadjerejo. Na današnji seji ministrskega sveta je dobil poljedelski minister pooblastilo, da v interesu pospeševanja sadnega eksporta da budimpeštanski zbornici za trgovino in obrt za madjarsko sadjerejo kredit 1 milijona pengojev.
Požar v Budimpešti. Včeraj popoldne je v okraju starega Budima nastala v neki špecerijski trgovini velika eksplozija bencina, ki je povzročila požar. Pri tem je bilo šest oseb smrtnonevarno ranjenih. V večernih urah so se štirji ranjenci že borili s smrtjo, dočim se tudi pri oslalih dveh dvomi, ali bosta ostala pri življenju.
Novosadska vremenska napoved: Tiho in lepo.
Dunajska vremenska napoved: Bolj vroče, večja verjetnost neviht.
Križev pot rudarjev in „3utro"
»Jutro« že dalj časa sistematično izrablja bedo rudarjev, zlasti pa bedo rudarskih vpo-kojencev v svoje strankarsko-politične namene. Namen tega Jutrovega pisanja je, odvrniti odgovornost za sedanje, res mizerno stanje rudarjev in rudarskih vpokojencev od pravih krivcev, to je v največji meri od SDS in dr. Žerjava ter jo naprtiti SLS in njenim zastopnikom.
Tu se ponavlja popolnoma ista igra, kot pri zloglasnem davku na ročno delo. Ta davek je, kakor znano, prvič uvedla vlada, v kateri je sedel kot minister dr. Žerjav. Kljub temu pa naj bi bili zanj po »Jutru« odgovorni poslanci SLS, zlasti dr. Gosar, ki so od vsega začetka vodili proti temu davku najostrejšo borbo, in dotlej, da so ga tudi resnično odpravili.
Tako se je »Jutro« od prejšnjega četrtka v posebnem članku, kjer najprej hinavsko slika vso bedo rudarjev, zopet razkoračilo nad SLS in njenimi poslanci,češ: »V takem obupnem položaju je strah pred starostjo in onemoglostjo še strašnejši. Zato je razumljivo, da rudarji največjo važnost polagajo na ureditev svojega starostnega in invalidnega zavarovanja. Ko je bila sedaj skoraj dve leti na vladi SLS in ko je bil od rudarjev izvoljeni poslanee dr. Gosar celo socialni minister, so bili rudarji trdno uverjeni, da bo to vprašanje SLS vendarle uredila, ker je bilo i zato časa dovolj i možnosti, saj je bila vlada v popolni odvisnosti od SLS in bi torej SLS ureditev mogla kratko-malo diktirati. Pa leta so minula, SLS je prišla domov. Zavarovanje rudarjev pa je ostalo tam, kjer je bilo, odnosno se je še celo poslabšalo. Pa SLS ni smatrala za ureditev rudarskega zavarovanja dejstva, da so se zmanjšale pokojnine in podaljšala službena doba. Tako »urediti« zna vsakdo in ni treba, da je to »socialna« SLS.
Da je moralni in materijalni udarec rudarjem še občutnejši, je SLS kratko pred dc-misijo na eni zadnjih sej pristala na to, da je ministrski svet razveljavil razsodbo rudarskega sodišča, ki je reklo, da jo podaljšanje zavarovanja protizakonito. S tem je SLS jasno in odkrito rekla: »Da, prav je in popolnoma v redu je, ako se rudarjem v Sloveniji pokojnine znižajo in službena doba podaljša.« S tem je SLS vzela rudarjem prav zadnje orožje za izboljšanje položaja iz rok. To jc treba podčrtati, ker bo SLS za časa volitev trdila, da se jc ta sklep ministrskega sveta storil brez njene vednosti, da je bil »utihotapljcn«.«
To se jako lepo čita ter je naravnost preračunano na to, da bodo takemu pisanju nasedli najprej tisti, ki stvari ne poznajo, potem pa zlasti tudi ubogi rudarski upokojenci, ki iih težke razmere navdajajo z nevoijo proti vsem, ki bi jim po njihovi sodbi in po »Julro-vih« hujskarijah lahko pomagali. Toda, kako stvar v resnici stoji?
Vprašanje rudarskih pokojnin je, Kakor znano, uredil s svojim zloglasnim Pravnikom« ob božiču 1925 g. dr. Žerjav, takratni minister za šume in rude.
G. dr. Z e r j a v, ki je izdal ta »Pravilnik« samo zaradi volitev, ki so se ravno takrat vršile, ne pa zaradi rudarjev, da bi njim pomagal, je pri tem pred vsem drugim popolnoma pozabil na tako zvane staroupokojence. Za njihovo bedo, ki je res neznosna, je bil •-lep in gluh ter se niti najmanj ni potrudiL da bi njihov položaj vsaj malce olajšp.L Mislil si je menda pač, saj je teh ljudi itak vodno manj, ko bodo popolnoma izumrli, tedaj bo pa njihovo vprašanje tudi popolnoma rešeno. Tako je ostalo vprašanje rudarskih st.ironpoko-jencev po zaslugi in krivdi dr. Žerjava nerešeno, nerešeno zlasti zaradi tega, ker so bra-tovske skladnice po dr. Žerjavovem »Pravilniku« zašle v tak položaj, da so danes globoko pasivne, zato ne morejo izpolnjevati niti svojih rednih obvez, kaj še, da bi mogle priskočiti staroupokojencem na pomoč.
Dr. Žerjav je namreč določil v svo-em, za volitve izdanem »Pravilniku« rudarjem razmeroma visoke pokojnine — pozabil pa je poskrbeti za primerno kritje. Dr. Žerjav je namreč hotel biti za volitve nasproti rudarjem radodaren, toda ne morda na račun Trboveljske, ali države, ki ima v tem pogledu tudi še svoje dolžnosti, katere bo morala prej ali slej izpolniti, marveč ta Žerjavova radodarnost je šla onostavno na račun rudarjev samih. Po domače se to pravi, dr. Žerjav je določil rudarjem lepe pokojnine iz njihovega lastnega žepa, on jih je enostavno pooblastil, da lahko prej potrošijo in prej porabijo denar, ki so ga tekom let zbrali v bratovski skladnici, zato, da bi mogli do smrti uživati vsaj skromno pokojnino. Kaj bo potem, ko denarja ne bo več, to njega ni zanimalo in ni skrbelo, za to bodo — si je menda mislil — odgovarjali klerikalci.
In res! Sedaj, ko so se pokazale zle posledice Žerjavove demagogije, sedaj pa so blagajne bratovskih skladnic prazne ter se mesečno pokaže visok primanjkljaj, sedaj so pa vsega tega krivi klerikalci. Kakor pri vseh gospodarskih in socialnogospodarskih ustanovah, kjer je imel dr. Žerjav svoje prste vmes, se je tudi pri bratovskih skladnicah pokazalo tisto prokletstvo, ki spremlja njegovo delo. Mesto močnih zavarovalnih ustanov, ki bi mogle vsaj deloma izpolniti svoje obveze tudi nasproti starejšim svojim članom (staroupokojencem), imamo sedaj zavode, ki kličejo po sanaciji, po nujni sanaciji, kajti drugače bo položaj vedno slabši.
Zato pa se zdi »Jutrovo« hujskanje rudarskih vpokojencev na SLS in njene poslance, kakor če bi tisti, ki je hišo zažgal, zmerjal one, ki so prišli gasit, da so prepozni, premalo vestni, požrtvovalni itd. Če hočejo rudarski vpokojenci zliti svojo upravičeno jezo nad -podaljšanjem zavarovalne dobe in znižanjem pokojnin na tistega, ki je vsega tega ,kriv, tedaj jo bodo zlili na dr. Žerjava, ki je edini privedel bratovske skladnice na rob propada.
Menda ga ni poštenega človeka, ki ne bi privoščil rudarju, ki rije v neprestani smrtni nevarnosti 30 ali celo 35 let pod zemljo, ne samo 1000, marveč tudi 1500 in 2000 Din pokojnine. Zakaj, ni dvoma, da človek s tako napornim in nevarnim delom, kot je rudarsko, zasluži tako pokojnino. Ali vsakdo, kdorkoli bi hotel rudarjem take ali podobne pokojnine zagotoviti, mora tudi povedati, odkod naj se vzamejo za to potrebna denarna sredstva!
Pota, kako priti do potrebnih denarnih sredstev, so različna. Gotovo je, da morajo en del teh bremen nositi rudarji sami. Drugi del naj nosi delodajalec, v našem primeru v prvi vrsti Trboveljska, eventualni tretji del pa bi morala prispevati država. Tu bi moralo »Jutro« povedati, kako si stvar zamišlja — to se pravi, povedati bi moralo, zakaj ni razmišljal o tem g. dr. Žerjav, ko je izdal svoj zloglasni »Pravilnik« in zakaj ni svojih nazorov v njem uveljavil?
SLS ni imela dosedaj še nobenkrat v svojih rokah ministrstva za šume in rude, zato tudi ni imela nikdar prilike to vprašanje neposredno po svojih lastnih nazorih in željah reševati. Zato je sklicevanje na dr. Gosarja, ki je bil pač minister za socialno politiko, ne' pa minister za šume in rude, jalovo. Jalovo tembolj, ker je on s svoje strani storil za rudarje vse, kar je vobče mogel storiti, dočim ne moro dr. Žerjav in cela SDS pokazati v tem pogledu še prav nobenega uspeha. Nasprotno, v tej zvezi smemo omeniti, da se je dr. Žerjav, kakor smo informirani, celo hudoval na dr. Gosarja, ker je ta preprečil, da bi se v zadnjem finančnem zakonu omogočila likvidacija tako zvanega »Pokrajinskega pokojninskega sklada«, pri čemer bi Trboveljska na račun rudarskega zavarovanja zopet lepo profitirala. Kakor vemo, je dr. Gosar baš ob tej priliki, kakor tudi sicer že javno, napovedal zastopnikom Trboveljske, da bo morala njihova družba k sanaciji rudarskega zavarovanja izdatno prispevati in da se novi pravilnik o bratovskih skladnicah, tak kot je pripravljen, ne sme in ne more uveljaviti, ker bi po tem pravilniku nosili vsa bremena sanacije bratovskih skladnic, namesto da bi se to breme pravično porazdelilo med rudarja, delodajalca in državo.
Sedanje, začasno znižanje rudarskih pokojnin je samo neizogibna posledica nerešenega dr. Žerjavovega Pravilnika in prav nič drugega ne. To vedo tudi vsi količkaj trezni rudarji sami, zakaj, »kjer nič ni, tam še cesar pravico zgubi« — pravi pregovor. Da pa je blagajna bratovske skladnice prazna, tega je danes kriv predvsem le dr. Žerjav. Zato pa on in njegovo »Jutro« pač nimata pravice napadati SLS in njene zastopnike, zakaj niso še do danes popravili vseh njegovih grehov.
Iz tele ljubljanskega oblastnega odbora
dne 9. avgusta 1928.
Ob otvoritvi seje se predsednik dr. Natla-5en spomui smrti voditelja hrvatskega naroda predsednika zagrebškega oblastnega odbora g. Stepana Radiča, na kar oblastni odbor ua poziv predsednika stoje vzklikne »Slava pokojnikovemu spominu!« in sklene poslati brzojavno sožalje njegovi vdovi Mariji in njeni rodbini ter zagrebškemu oblastnemu odboru, kar se takoj izvrši. Obenem ljubljanski oblastni odbor sklene, da se pogrebnih svečanosti ofi-cielno udeleži.
Nato se po kratkem odmoru preide na dnevni red seje.
Inž. agronom Jože čeme se sprejme v oblastno službo v VIII. činovni razred 1. plačilno stopnjo v začasni lastnosti; prideli se v službovanje h kmetijskemu oddelku.
Dr. MarSt	konceptni uradnik pri
komisarju za agrarne operacije, se pomakne v VIII. činovni razred 1. plačilne stopnje.
Na progi od km 38.5 do 42.5 oblastne ljubeljske ceste se namesti za cestarja Jože Bohinc.
Nastavijo se za oblastne cestarje v višnje-gorskem cestnem okraju: Ludvik Koščak, Jo-ško Meglen in Albin Pul, v kostanjeviškem cestnem okraju pa Martin Grgovič, Franc Lu-štek, Janez Pavlenč, Franc Jorga in Janez Pa-vlovič.
Naprosi se prof. ing. Foerster, da si z oblastnim tehnikom ogleda pogorišče v Gornjem Jezeru pri Cerknici in da da tamošnjemu pomožnemu odboru strokovna navodila glede restavracije uničenih domov.
Da se omogoči polaganje praktičnega izpita agronomom, ki se nahajajo v oblastni službi, se stopi v stik z mariborskim oblastnim odborom glede sestave enotne izprašovalne komisije za agronome obeh oblasti.
Razpisani hotelski štipendiji se dasta prosilcema Leopoldu Polajnarju in Jošku čeču. Štipendista bosta po dovršenem strokovnem študiju pomagala s svojim znanjem povzdigniti tujski promet v domovini. Porabila pa se bosta eventualno tudi kot strokovnjaka na hotelirski šoli, ki se bo v bližnji bodočnosti osnovala s sedežem v Ljubljani.
Glede mladinskih oskrbovancev se sprejme načelo, da se oskrbovanci ->bdrže po potrebi v oskrbi tudi še preko 15. leta starosti, dokler se popolnoma ne usposobijo za pridobitno delo.
Razpiše se ofertalna licitacija za zgradbo aedmih opornih zidov na cesti Kranj—Jezersko v skrajšanem roku 10 dni; razglas se objavi v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti ter v »Slovencu« in »Trgovskem listu«.
Oblastni odbor je obenem dovolil tudi več podpor iz oddelka za prosveto in iz poglavja za javna dela in deželno imetje.
Slovenci v Italiji Primorci o dr. Koroščevi vladi
s
Slovensko ljudstvo v Italiji je z zadovoljstvom pozdravilo vest, da je bil prvič v zgodovini poklican Slovenec na najvišje mesto v državi. Vsi listi, ki so res glasila kmečkega ljudstva, ki predstavljajo ogromno večino naroda, so v svojih sestavkih poudarili važnost tega dogodka ter pripisujejo to visoko odliko vanje voditelja Slovencev desetletnemu vztrajnemu delu Slovenske ljudske stranke, ki je bilo res slovensko, to je odkrito in pošteno, a tiho. Komu ne uhaja danes spomin iz kraljestva politične smrti nazaj na mladostne boje, ki jih je bila SLS na Goriškem? Shodi, volivne agitacije, orlovski nastopi, gospodarska zborovanja. To je bilo življenje! In kje najdeš danes primorsko dekle ali ženo, ki bi ne bila nabirala podpisov za Koroščevo majniško deklaracijo v begunskem taboru ali doma? Vsak podpis tudi najbolj preprostega kmeta je prinesel svoj sad: Slovenec je ministrski predsednik v svobodni Jugoslaviji. In ne hodijo prav danes
podeštati in njihovi agenti od hiše do hiše pro-povedovat, da so Slovenci v Jugoslaviji zatirani, da se jim godi slabše kakor v Italiji, da bo Jugoslavija propadla? Imenovanje dr. Korošca je tem ljudem kar sapo saprlo. Primorsko ljudstvo ve, da se pod dr. Koroščevim vodstvom za Jugoslavijo ni bati! — Omembe vredno je, da ni našla »Edinost«, glasilo slovenskih liberalcev, uiti ene besede, da bi izven brzojavnega dela omenila ta veliki dogodek v zgodovini slovenskega naroda. No, glasilo istrskih liberalcev gre še nekoliko dalje. »Istarska Riječ« namreč ugotavlja, da je dr. Korošec voditelj slovenskih »klerikalcev« in da »prinašajo zagrebški listi o Korošcu in njegovem režimu najostrejše članke, v katerih se izražajo čuvstva in mišljenje celokupnega naroda to-stran Save«.
Veliko letališče v Trstu. Letališčo v Žavljnh pri Trstu se bo razširilo ta moderniziralo, da bo odgovarjalo vsem zahtevam modernega civilnega in vojaškega letališča. Sedaj se gradi že stavba za osobje. Postavila se bo tudi brezžična postaja in lastna elektrarna. Letališče bo vojaško in civilno in bo služilo kot baza za uovo trgovsko 'taijo Trst Budapest.
Duhovniška vest. Goriški nadškof je investiral prvega župnika v Ročinju č g. Karla Rejo. Ročinj je bil nedavno povišan v župnijo.
Združevanje občin. No Primorskem se nadaljuje združevanje občin ne glede na željo kmečkega ljudstva in proti tradiciji Glavni namen višjih oblastev je le ta. da se doseže dovolj močna občina, ki bo lahko vzdrževala italijanskega občinskega načelnika. Te dni so bile združene občine Sp. Idrija, Čekovnik, Dole. Ledine in Vojsko z občino Idrija; Veliki dol, Gabrovica. Gorjansko, Pliskovica, Skrbina in Brje z občino Komen; Bate in Banjšice z občino Grgar; Brestovica in Selo z občino Opatje selo iu Vojščica z občino Temnica.
Nove zvonove so dobile na račun vojne odškodnine fare Ledine, Šempolaj in Osek.
Radi vročine umirajo. Število umrlih na Primorskem v mesecu juliju je neprimerno višje kakor število umrlih v juniju. V Trstu je n. pr. umrlo julija meseca kar 42 ljudi več kakor v juniju. Ta porast se pripisuje vročini
Praznik kočevskih nar. noš
dne 12. avgusta 1928.
Izgleda, kakor da letošnje poletje po malem ohlajenju v zadnjih dneh hoče ponovno razkazati vso svojo krasoto po hribih in dolinah. To naj zveni kot glasno vabilo: Zganite se iu pridite na praznik narodnih noš v Kočevje dne 12. avgusta! Preprosta, ampak dobra in obilna oskrba bo storila svoje; okrepitev in poživitev telesa, srca in duha ne bo izostalo. Odbor pod predsedstvom g. prof. Vav-potiča je pripravljalna dela dokončal. Slavje bo vsekakor zadostilo vsem pričakovanjem, da se bodo pokazale narodne noše, ki so v tradi-cionelnem varstvu družinske lastnine. — Tja in nazaj polovična vožnja.
„ Vsi rnc imajo radi
»s t
pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je R A D I O N!"
Varuje perilo!
Pogorišče Gorenje Jezero.
Po Južni Srbiji
(Dalje.)
Takoj prvi dan sva s tovarišem ogledala, kar se da v Štipu zanimivega videti. Veliko res ni. Izmed javnih poslopij pač nobeno ne zasluži, da bi se omenilo. Izplača se pogledati cerkev Sv. Nikolaja, ki ima svojo zgodovino sega-jočo v 14. stoletje. Bila je seveda kasneje često preaeiana. Pred cerkvijo je bil preteklo leto ustreljen general Kovačevič. Ogledala sva si judovsko sinagogo, katero so vso obnovili. Skrbno nama je razkazoval in razlagal uslužbenec vse napise po sinagogi zlasti zgodovinski pregled, nekak koledar dogodkov, ki se jih morajo verniki spominjati. Nad Bregalnico, proti postaji, stopi spomenik, ki spominja na srbsko zmago pri Bregalnici in kjer so shranjene kosti padlih. To kapelico je zidal goriimenovani general Kovačevič. Turkov se je iz štipa veliko izselilo, zato so njih džamije precej zapuščene. Ogledala sva eno, pa se je komaj izplačalo. Ko bi bila prilika, bi raje videl od znotraj samostan der :*ev, ki stoji ob poti v štipski Tivoli Kavak-lijo. Kavaklija je bila sedaj že tudi precej ožgana od vročine, veiiuai češenj je bilo še došii. Krasna pa mora biti ta točka pomladi, ko vse cvete.
Zvečer sem pr ' il med Slovenci. V tujini
človek vse bolj čuti, da smo vendar Slovenci ena celota, en narod. Saj imajo naše ljudi splošno vsi radi, a vendar se Slovenec med svojimi vse drugače počuti kot med Hrvati ali Srbi. Slovenski poročnik si je s pomočjo svoje spretne gospe uredil staro turško hišo, da je prav prijetno domovanje. Na dvorišču smo se zbrali in večer prav zadovoljno prebili. Meni vsaj je ta večer silno prav prišel, Zvedel sem iz raznih razgovorov en večer več, kot bi zvedel v debeli knjigi o Macedoniji. Sploh so neposrednji vtisi in živa beseda na licu mesta najboljša razlaga razmer. In o Macedoniji je marsikaj treba slišati, da si človek ustvari približno pravo sodbo. Zakaj tu velja, da je treba slišati oba zvona, tiste, ki vidijo vse skozi srbijanska očala in tiste, ki gedajlo na razmere s čisto nasprotnega stališča, ob kasnejši priliki mi je neki poročnik skeptično izjavljal: če boste še toliko časa v Macedoniji, Macedoncev ne boste poznali zadosti. Tudi ta večer sem le poslušal, zbiral in kar mogoče kritično motril razne sodbe, ki so jih gospodje izrekali.
Drugi dan sem šel k velikemu županu. V razgovoru mi je slikal razmere, ki vladajo v teh krajih. Ker je veliki župan, polkovnik g. Mihaj-lovič, vojak, je predvsem govoril o javni varnosti. Ta je ob množici orožnikov res velika. Povdarjal je, da je prebivalstvo udano državi, da gre oblastem na roko in da tudi oblasti pre-
bivalstvu zaupajo. To pa najbolj izpričuje dejstvo, da je razdeljenih med prebivalstvo v bre-galniški oblasti 3000 pušk i da prebivalstvo samo sodeluje proti roparjem in eventuelnim komitskim upadom. Da me opozori na znartie-nitejše stvari v Štipu mi je g. veliki župan izročil popis Štipa, ki ga je izdal odbor za postavitev spomenika padlim na Bregalnici. K velikemu županu me je peljal sluga v posebni uniformi. Prav taki spremljajo v primerni razdalji velikega župana in srezkega poglavarja na ulici. Zovejo jih kratko: komiti.
Isti dan smo šli v Novo selo pri Štipu. Znane so žveplene toplice s 55° C, znan debar-ski ikonostas v ondotni cerkvi, a še bolj je znano Novo selo kot izrazito bolgarofilsko selo oziroma štipsko predmestje. Reki: so mi, da je Veles duševm center bolgarofilskih Macedoncev, Skoplje organizacijski, toda najhujši so v Novem selu. Nisem imel prilike in tudi iskal je nisem, da bi v štipu govoril s kom o razmerju med Bolgari in Srbi ter o bolgarski propagandi v Macedoniji. Iz tega, kar sem prišel drugod v stik s prebivalstvom, bi mogel sklepati le to, da Srbov in srbske vlade ne ljubijo. Dosti več pa v razgovoru ne povedo, kar je tudi razumljivo. Sploh govore z veliko previdnostjo.. Ko sem nekoga v razgovoru nenadoma vprašal: Ali si Srb ali Bolgar, mi je s pomenljivim nasmehom odgovoril, da niti tega ne sme reči, da
40 letnica mature
Leta 1888 se je 24 abiturientov poslovilo od častitljive gimnazije novomeške. Izmed njih nas je le še 13 živih. Ker se dolgih 40 let nikdar nismo sestali kot bivši sošolci in se nekateri ves ta čas nikoli nismo srečali v življenju, smo letos sklenili, skupno proslaviti vsaj •10 letni jubilej naše mature. V ta namen '.-mo se zbrali 6. avgusta zvečer v staroslavnj metropoli Dolenjske: Janko B a r 1 e , stolni kanonik i. dr. v Zagrebu; dr. Mano D e r e a n i, mestni fizik v Celju; Oskar D o v , sodni svetnik i. dr. v Mariboru; dr. Viktor G r e g o r i č, okrožni sanitetni referent v Novem mestu; Martin K e r i n , misijonski duhovnik-lazarist v I. jubljani; Jernej K o r o š a k, inšpektor drž. železnic v Belgradu; Jožef M i h a 1 i č župnik v Slivnici pod Mariborom in Ivan W i r t h, železniški uradnik v pokoju v Celju Pridružil se nam je tudi naš bivši sošolec p. Severin F a b i a n i O. F. M. v Novem mestu, ki je Istega leta 1888 dovršil gimnazijo v Gorici. Zaradi bolezni, oziroma službena zadržanosti se sestanka, žal, niso mogli udeležiti: Hinko H r a -š o v e c, župnik v Vuhredu; Matej Kos, župnik v Leskovcu (Gor.); Ferdo P o ž e k , župnik v Ameriki; Martin Sam peri, upokojeni u&telj v Makolah, in I^an Wakonigg, višji sodni svetnik v Sarajevu. — Naslednji dan smo se v frančiškanski cerkvi vsi udeležil sv. maše v spomin našim umrlim tovarišem in profesorjem, potem pa »pri Štemburju« v družbi naših nekdanjih dobrih učiteljev, sedaj upokojenih gimnazijskih ravnateljev gg. Fr. Brežnika in Ign. Fajdige imeli slovnostni skupni obed, ki so ga spremljali navdušeni pozdravni govori, napitnice, petje itd. Po kosilu je tovariš dr. Gregorič vso družbo, pomnoženo še z nekaterimi bivšimi sošolci in prijatelji, popeljal kot svoje goste v idilične Šmarješke Toplice, ki so njegova last. Tam je proslava našega jubileja dosegla svoj višek. Kdor pozna našega dičnega Oskarja ter velikodušno, vprav brezmejno gostoljubnost g. Gre-goriča in njegove blage gospe soproge, ta si lahko vsaj približno predstavlja odlične duševne in tvarne užitke, ki so netili in stopnjevali v nas najveselejše razpoloženje pozno v čarobno poletno noč. Gg. tovariši, prihodnje leto na svidenje v Slivnici!
je Macedonec. Dr h. mi je resignirano odgovoril na tako vprašanje: Mi moramo biti s tistim, ki ima moč. Nisem pa dobil od nobenega domačina direktnega odgovora, da je Srb ali da je Bolgar. Previdnosti v kov urjenju jih je naučil že turv .i režim, vendar ima človek vtis. da so Hi 7-iriaj le navodila.

/ /
aj/e novega
Katoliškim akademikom!
Kličemo Vam vsem v spomin slovesno prisego, ki ste jo prisegli 6. januarja 1919 na ustanovnem občnem zboru J. D. Z.
Takrat ste se takole zaobljubili:
»Ako se našemu narodu stori krivica, ponižanje in nasilje, ako se mu odvzame po njem naseljeno ozemlje ob morju ter se ne urede meje na severu, se jugoslovanski katoliški a k a d e m i k i sveto za prisegajo, da ne bodo mirovali, dokler se krivica ne poravna. Eden glavnih ciljev naših vrst bo delo za osviobo jen je našega ljudstva, eden glavnih ciljev vsakega posameznika med nami bo pravična borba do zadnjega diha za zatirane, usužnjene in ponižane brate!
Katoliški akademiki!
Držite to sveto prisego in delujte odločno D tem smislu!
»Slovenska Straža«
KOLEDAR.
Sobota, 11. avgusta. Suzana, Tiburcij, Filomena, Krištof.
ZGODOVINSKI DNEVI.
11. avgusta: 1778. se je rodil oče nemškega telovadstva F. L. Jahn. — 1801. se je v Berlinu rodil sloviti gledališki igralec E. Devrient. — 1812. se je rodil francoski pisatelj 0. Feuillet. — 1848. se je z avstrijskim vladnim odlokom v slovensko pismo uvedla gajica. — 1914. je Francija napovedala Avstriji vojno. — Črna gora napove Nemčiji vojno. — 1456. je umrl Sibinjanin Janko. — 1844. je umrl Jernej Kopitar.
*	Še enkrat in zadnjikrat vas pozivljemo tovariši iz vojne na spravni sestanek ob desetletnici miru na Brezje v nedeljo, dne 12. avgusta. Slavnost prične ob 10. uri. Cel dan igra godba »Sloga«. Pevci, zberite se ob 9 pred samostanom. Polovična vožnja dovoljena samo fantom in možem. Poseben vlak vozi v nedeljo iz Ljubljane ob 7.40. Gremo pa ob vsakem vremenu. — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
k V spomin Francetu Barletu. V nedeljo, dne 19. avgusta t. 1. odkrije prostov. in reševalno društvo v Cerkljah pri Kranju spominsko ploščo blagopok. Francetu Barletu, ustanovitelju in prvemu starosti J. G. Z. Podrobnosti slavnostnega dne so razvidne na lepakih, ki so jih prejele vse župc v J. G. Z. Dolžnost vseh gasilskih društev je, da se v čimvečjem številu, ali vsaj po deputacijah udeleže tega slavlja, da naše gasilstvo pokaže s tem, da ve in zna ceniti in spoštovati spomin enega svojih največjih borcev za vzvišeno gasilsko idejo.
★	451etnica maturantov ljubljanskega
učiteljišča. Že sredi junija t. 1. je bila objavljena ne povsem točna notica o tovariših, ki obhajajo letos 451etnico mature, ne da bi bila izražena želja po sestanku teh tovarišev. Zato podpisani vabim vse tovariše, da se snidemo v ponedeljek, dne 3. septembra t. 1. ob pol 12 v Ljubljani v restavraciji Miklič, poleg glavnega kolodvora. Pričakujem, da nikdo ne izostane, vendar prosim, da mi vsakdo po dopisnici prijavi svojo udeležbo najkasneje do 30. avgusta, da poskrbim glede skupnega obeda. — Radovljica, dne 8. avg. 1928. — Jos. Turk, šolski nadzornik v pok.
jr Romanje Slovenske straže k sv. Jožefu nad Celjem bo 2. septembra. Pojdimo k Jožefu, varuhu slovenskega naroda, da nam bo izprosil božjega blagoslova. Kdor hoče imeti 50 odstotkov popusta na železnici, -'aj se čim prej prijavi Slovenski straži v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
-k Nov nemško-slovenski slovar, ki ga je sestavil dr. Franc Bradač s sodelovanjem dr. Janko Šlebingerja s slovniškimi navodili in popolno terminologijo se dobi do novega leta po subskripcijski ceni 96 Din (mesto 130 Din), za vezan izvod. Kdor se zanima za ta za naše razmere prepotreben slovar, naj zahteva prospekt Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
■jr »Delavska založba« r. z. z o. z. pri Zadružni zvezi v Ljubljani je novoustanovljena knjižna zadruga kršč. soc. organiziranega delovnega ljudstva, ki ima namen z brošurami in spisi zainteresirati delavca in slehernika, da je uspešna socialna borba zgolj v doslednem katoličanstvu v javnem in privatnem življenju. Koncem avgusta izide v tej založbi »Delavski koledarček za 1. 1929.«, ki vsebuje vse del. ustanove v Sloveniji in kršč. del. organizacije in stane 10 Din; za novo leto 1929 pa bo izšel komentiran prevod delavske okrožnice Leona XIII. »Rerum novarum«. — Posamezni delež znaša 50 Din. — Vse se naroča in dopisuje na naslov: »Delavska založba«, Ljubljana, Stari trg 2-1.
•k V knezoškofijsko dijaško semenišče v Mariboru so sprejeti: Herga Janez od Sv. Urbana pri Ptuju, Drevenček Franc iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Sande Jožef iz Sv. Petra pri Mariboru, Breznikar Viktor iz Braslovč, Dvornik Anton ir Rečic« na Paki,
Horvat Ludvik iz Turnišča, Kenda Ivan iz Skal, Lempl Bogomir iz Selnice ob Dravi, Lempl Stanislav iz Selnice ob Dravi, Žel Ka-rol iz Sv. Benedikta v Slov. Gor., Čepe Anton od Sv. Križa nad Mariborom, Goričan Henrik iz Slov. Bistrice, Jurak Jožef iz Konjic, Go-rišek Stanislav iz Teharij, Keber Jakob iz Koprivne, Knez Janez iz Zdol, Leskovar Ludvik iz Čadrama, Puncer Franc iz Braslovč, Rajh Franc od Velike Nedelje, Rogina Albert iz Starega trga, Roblek Peter iz Koprivne, Selmnik Anton iz Starega trga, Smole Franc od Sv. Štefana pri Žusmu, Škamljič Jožef od Sv. Benedikta v Slov, gor., Završnik Izidor iz Gomilskega.
ic Brezplačni učni tečaj za umetno vezenje in šivanje bo priredilo Društvo Singer šivalnih strojev v obrtni šoli v Ljubljani od 13. do 26. avgusta 1928, na katerega se cenj. občinstvo vljudno vabi.
ic Vzrok mnogim požarom je, kakor kaže izkušnja, nesrečno kajenje, ki se je zlasti ir.ed mladino po vojski silno razpaslo. Pred vojsko je kmetiška moška mladina le redko kadila. Zdaj kadi vse, čim šolo zapusti. Kak fantek se v nedeljo posebno s kajenjem postavlja, ogorek vrže v slamo, listje ali kozolec in nesreča je tu — posebno zdaj, ko je taka suša. Kajenje nedorasle mladine naj bi učitelji, du-dovniki in starši ter oblasti energično pobijali!
Državni nameščenci
ilefinitivni, dobo brez vsakih' formalnosti čevlje na obroke pri
,VGIKA' Krekov trg.
Posczij*ke cene
sivih in drap Jovljev
Din 189-
VOIKA -Krekov trg
•fr Dijaški dom in Mladika v Ptuju. V Ptuju se nahajata dva vzgojevalna zavoda, ki po svojih prostorih in notranjem ustroju lahko konkurirata z vsakim zavodom te vrste, to je Dijaški dom, ki služi kot internat za dijake ptujskih Sol in ki ima prostora za 100 gojencev ter dekliški zavod Mladika, v katerem se v letošnjem letu uvede poleg internata tudi meščansko-gospodinjska in kmečko-gospodinjska šola in ki ima prostora za 80 gojen k. V Dijaškem (lomil imajo gojenci popolno izvrstno oskrbo, nadzorstvo in pomoč pri učenju ter obenem priliko se izobraževati v glasbi in drugih veščinah. Gojencem je na razpolago velik gledališki oder, zavodov orkester, obsežna knjižnica, popolna radio postaja, bilard, obsežno lastno igrišče ob Dravi. Letos so od 57 gojencev realne gimnazije razen dveh vsi izdelali. Pridnim gojencem se hranarina zniža. Radi spopolnitve vodstva zavoda za prihodnje šolsko leto so razpisana sledeča mesta: 1. Mesto višjega prefekta. Za to mesto je potrebna akademska naobrazba in nekajletno praktično delovanje v sličnem zavodu. 2. Tri mesta prefektov. Za prefekta se zahteva srednješolska matura in po možnosti poznanje ustroja internat-nega življenja ter splošna sposobnost za vzgojno službo. 3. Mesto oskrbnice. Za to mesto se zahteva splošna usposobljenost za vodstvo celotnega gospodinjstva, oskrbovanja sosebno zavodove kuhinje ki zmožnost vodenja gospodinjskih računov Prednost imajo prosilke, ki so v sličnfh zavodih že sodelovale in od kojih je pričakovati, da bode vodstvo gospodinjstva v vsakem oziru vzorno. Nekoleko-vane z dokazili usposobljenosti opremljene prošnje z navedbo referenc predložiti kuratoriju Dijaškega doma v Ptuju najkasneje do 1a. avgusta t. 1. — Internat Mladika, ki se nahaja v krasnih, modernih prostorih, prevzamejo s prihodnjim šolskim letom šolske sestre iz Maribora. V zavodu bo kmetijska in meščanska gospodinjska šola za deklice nad 14 let stare in internat za gojenke obeh gospodinjskih šol, kakor tudi za učenke, ki obiskujejo mestne šole (meščansko 5olo, gimnazijo) Zavod, ki je opremljen popolnoma moderno z vsem inventarjem, bode tudi nudil priliko za učenje ročnih del, glasbe in tujih jezikov. Prijave sprejemajo šolske sestre v Ptuju.
it Iz vojaške službe. Za kapelnika Timoške vojne godbe, je odrejen nižji kapelnik III. razreda Franjo Strak; za kapelnika Drinske vojne godbe, nižji kapelnik I. razreda Hinko Maržinec; za kapelnika Potijske vojne godbe, višji kapelnik III. razreda Josip Čermak; za kapelnika Osješke vojne godbe, višji kapelnik III. razreda Jovan Urban in za kapelnika Sumadijske vojne godbe, nižji kapelnik I. razreda Ferdo Hercog. Razrešen je od svoje dosedanje dolžnosti, nižji kapelnik I. razr. Hugo Ridel. Na službo v mornariško izvidniško poveljstvo je odrejen poročnik bojnega broda I. razreda Josip Menig; na službo v III. pomorsko obalno poveljstvo, poročnik bojnega broda 1. razreda 'Anton Bekarič; na službo na Kr. brod »Dalmacija r, inže-njerski poročnik Vincenc Jalen in na službo na Kr. brod »Jaki«, poročnik korvete Viljem Hof-bauer. Na službo v tehniški park 1. zrakoplovnega polka, začasni nižji zrakoplovni poslovodja III. r. Ivan Pupis. V tekočem letu so položili v konjenici izpit za rezervnega konjiškega podporočnika naslednji podnaredniki-dijaki: Oskar Tolvet, Franc Rogel, Oskar Mataušek, Božidar Gajič, Andrej Frank, Ernest Weis, Karo! Knizer, Alfred RauS, Anton Ses, Miloš Studen, Oto Dragoner, Karol Ruf, Branko Slepčev, Aleksander Horvat, Ivo Bogadi, Aleksander Devič, Vekoslav Singer in Tomaž Va-radi. Z., vodnika 1. tehniškega bataljona železniškega poveljstva, je odrejen inženjerski podporočnik Alojz Budih; za vršiča dolžnosti veterinarja 10. topniškega polka v Moravskem vozarskem eska-dronu, veterinarski pomočnik IV. razreda Ivan Obruč; za arhivarja poveljstva Negotinskega vojnega okrožja, administrativni poročnik ekonomske stroke Dragotin Verhnjak; za opazovalca v 1. zra-koplovnem polku, pehotni podporočnik Jožef Kro-par in Ivan Kornhauzer; za opazovalca v 2. zra-kopiovnem polku, zrakopiovni podporočnik Joief Birtič, Dušan Sofilj in Milan Pokorni; za opazovalca v 4. zrakoplovne.m polku, topniški podporočnik Kazimir Židanik in Milivoj Šlpui; za opazovalca v 7. zrakoplovnem polku, inženjerski poročnik Kornelij Filipovič iu pehotni podporočnik Bo-
židar Otaševič; za pilota 252. eskadrile, zrakoplovni podporočnik Stanislav Malin; na službo v tehniš'" oddelek zrakoplovnega poveljstva, nižji zrakoplovno-tehniški poslevodja IV. razr. Stanko Kovacevič; za rokovalca skladišča tehničnega materijala zrakoplovnih strokovnih šol, nižji zrako-plovno tehniški poslovodja IV. razreda Vekoslav Pavlin; za rokovalca tehničnega materijala tehničnega skladišča 1. zrakoplovnega polka, nižji zrako-plovno-tehniški poslevodja IV. razreda Franjo Flajs; na služb na Kr. monitor >Vardar<, mornariško-tehniški poročnik Ivan Hrabovski; nn službo na kr. brod »Dalmacija« mornariško-tehniški podporočnik Maks Matek; za vršilca dolžnosti blagajnika 3. zrakoplovnega poveljstva, administrativni podporočnik ekonomske stroke mornarice Slavko Car ni za knjigovodjo topniške delavnice Boke Kotor-ske, administrativni poročnik topniško - tehnične stroke Ivan Rozman.
•k Kaznovan ponarejevalec dvodinarskih novcev, Frebruarja meseca so se pojavili v Karlovcu ponarejeni dvodinarski novci, katerim se je takoj poznalo, da jih je delala nespretna roka. Preiskava je ugotovila krivca v osebi strojnega ključavničarja Draženoviča iz Karlovca. Dne 9. t. m. se je vršila proti Draženoviču v Zagrebu sodna razprava. Dra-ženovič je priznal krivdo, izjavil pa je, da ni nameraval ponarejati denarja in s tem goljufati ljudi, temveč, da je bil samo radoveden, če bi ljudje odkrili, da so bili novci ponarejeni. Izdelal je na roko odlitek dvodinarskega novca, v katerega je vlival zlatino svinca, cinka in bizmuta ter je na ta način ponaredil skupaj kakih 50 novcev, ki jih je spravil v promet v Zagrebu in Karlovcu. Obtožnica jc zahtevala zanj kazen od petih do desetih let, obsojen pa je bil na pet mesecev zapora Draženovič je kazen sprejel in jo takoj nastopil.
Ponarejevalska afera v Osijeku. Osi-ješke oblasti so te dni odkrile precej obširno ponarejevalsko afero. Gre za ponarejanje spričeval o napravljeni preizkušnji za občinske tajnike. Tako so ugotovili, da ima 201etni občinski blagajnik Sava Bogič tako ponarejeno spričevalo. Bogič je bil aretiran. Pri zaslišanju je priznal, da je dobil spričevalo za 1500 Din od nekega oblastnega uradnika, cigar imena noče izdati. Odpuščen pa je bil na podlagi njegove izpovedi neki oblastni uradnik, ki je bil v to afero zapleten.
* Rešujoč otroka našel svojo smrt. Pred dnevi je v Somboru utonil obrtnik Josip Ha-joševič. Bil je nekoliko vinjen in se je šel v vročin hladit v Kralja Petra prekop. Neki njegov prijatelj ga je prosil, naj prenese na nasprotni breg njegovo petletno hčerkico. ia-joševič je plaval še dokaj spretno z otrokom, že blizu nasprotnega brega pa ga je prijel krč in izginil je z otrokom pod vodo. Imel pa je še toliko moči, da je otroka z obema rokama dvignil iz vode, ki so ga nato potregnili drugi ljudej na čoln. Hajoševič sam je aato 'zginil pod vodo in ni več prišel na površje ter ie utonil.
ir Prah povzročil železničarjevo smrt. V
Novski na Hrvatskem je pred dnevi povzročil močan veter velik prah na cestah. Neki železničar je šel domu po zasilni progi, na kateri se nahajajo stare lokomotive in nepotrebni vagoni. Radi prahu si je zakril oči z rokama, radi divjanja vetra pa ni slišal, da vozi za njim vagon, ki ga je pograbil, vrgel na tir in povozil. Vagon je železničarju odtrgal levo roko in levo nogo v stegnu. Za pridobljenimi poškodbami je nesrečnež km.-lu nato umrl.
ir Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesih, slabo prebavo, glavobol,
belino na jeziku, bledico odpravi, kdor pije naravno »Franz-Josef« grenčico, en kozarec zvečer preden gre spat. Zdravniki-špecialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« - vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
•k Ako nimate apetita, tedaj pijte Radensko kislo vodo. Ona vsebuje velike množine za človeško telo zelo važnih zdravilnih mi-neralij, pospešuje prebavo ter Vas' ohrani zdrave.
if Otvaritev brzojava in telefona. Dne 4. avgusta t. 1. je bila pri pošti Gorje pri Bledu otvorjena brzojavna in telefonska služba.
Telefunken
radio je
najboljši
Konferenca utiteiiev kmetskih nadalj. šol
Dne 4. in 5. avgusta se je vršila v Ljubljani konferenca učiteljev kmetijskih nadaljevalnih šol ljubljanske oblasti, ki jo je priredil odsek za nadaljevalno šolstvo pri poverjeni-štvu U. J. U.
Med slovenskim učiteljstvom opažamo zadnja leta resno stremljenje, da se podeželsko šolstvo približa potrebam kmetskega ljudstva. Odtod izhaja tudi vnema, s katero se je lotilo vprašanja kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol. Največja ovira za razmah tega šolstva je bilo nerešeno vprašanje njegovega vzdrževanja. Pridržano je oblastni samoupravi, da to vprašanje ugodno reši. Saj si ne moremo predstavljati res uspešnega in progranmtičnega delovanja kmetijske pospeševalne službe, organizirane pri oblastnih odborih, brez razvi-
tega kmetijskega nadaljevalnega šolstva, ker mora le-ta v vsakem kraju računati z nekim kadrom dovzetnih, za strokovno izobrazbo vnetih mladih ljudi. Le to šolstvo bo zaneslo v zadnjo gorsko vas nekaj one poklicne izobrazbe, brez katere ni mogoč gospodarski dvig širokih plasti kmetskega ljudstva.
Konferenco je vodil poverjenik g. Andrej Škulj. Udeležili so se je tudi zastopniki oblastnega odbora, prosvetnega oddelka in oblastnega šolskega odbora. Predsednik g. Škulj je poročal o delu odseka v pretečenem letu, v katerem je izdelal učne načrte in pravilnike za kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole, načrte za daljše in krajše učiteljske tečaje in priredil celo vrsto sestankov in anket. Referent g. Mencin je v kratkih obrisih očrtal vso problematiko tega šolstva in s poudarkom opozoril na njegove vzgojne naloge in na važnost vprašanja učiteljske izobrazbe, ki ga moramo v pogledu na to šolstvo v Sloveniji samostojno rešiti.
Prvi dan konference je bil v glavnem posvečen poročilom posameznih voditeljev kmetijskih nadaljevalnih šol. V celoti so podali prav živo in plastično sliko svojega dela, ki se vrši pod najrazličnejšimi pogoji in izključuje vsako šabloniziranje učnega postopka in učnega načrta. Originalno je bilo poročilo zlasti učitelja Jurančiča, ki je nudilo globok pogled v socialne in gospodarske razmere hribovskega ljudstva njegovega okraja.
Sledil je referat o učilih in pomožnih knjigah. V izčrpni diskusiji je bilo stavljenih in sprejetih več predlogov. Posebno čitanko za kmetijsko nadaljevalne šole je večina odklonila z motivacijo, da se nam nudi vsepovsod aktualnejše čtivo, zlasti v strokovnih listih.
Drugi dan konference je zavzela največ časa obravnava pravilnika, ki ga je sestavil odsek. Popolno soglasje je vladalo v tem pogledu, da se mora odvzeti krajevnim činite-ljem breme personalnih izdatkov za kmetijsko nadaljevalno šolstvo. Računati se more tu edi-nole na oblastno samoupravo.
Obširnega programa žal ni bilo mogoče izčrpati, vendar je imela konferenca prav lep uspeh in je dala udeležencem mnogo pobude za nadaljnje delo.
Sklicanje konference je omogočil oblastni odbor z naklonitvijo primernega zneska za povračilo potnih stroškov udeležencev.
Nič m ni bolečin po jedi
Le tisti, kateri so že čutili velike bolečine in muka slabe prebave, napetosti in slabosti po jedi, morejo ceniti veliko olajšanje, katero nudi Magna-prašek. Učinkuje hitro in gotovo. V j/ar minutah preneha vsaka bolečina. Magna-prašek je najboljS«, kar mp. 70j rete vzeti pri slabi prebavi, ker nevtralizira kislino ^ in preprečuje vretje hrane ter razvijanje plinoV,'' ' tako da more želodec pravilno in nemoteno delovati. Kupite še danes v najbližji lekarni zavoj Magna-praška in če čutite po jedi bolečine, vzemite eno polno malo žličko v polovici kozarca vode in kmalu boste pozabili, da ste kdaj trpeli na slabem prebavljanju. Magna-prašek priporočajo zdravniki in uporabljajo ga v bolnicah. — Mogoče ga je dobiti v vseh lekarnah in drogerijah 1 zavoj z navodilom za 4 Din. Če ga ne dobite, ga naročite po pošti na naslov: »Laboratorij Alga, Sušak, Tvornička 56.« Za dva paketa je treba priložiti pismu 10 dinarjev,
Cfublf€nna
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Drevi mata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu.
G Podpornemu društvu slepih je daroval g. Jože Medvešček iz Šiške 100 Din.
© Radio-Ljubljana. »Halo! Tukaj Radio-Ljubljana. Na valu 566 metrov.« Te besede, ki gredo v svetovni eter, naznanjajo svetu že tretji dan, da je Radio-Ljubljana pričel s poskusnimi oddajanji. Včerajšnje popoldansko oddajanje je povsem uspelo. Na programu so biie sledeče točke; klavir, trije solospevi n moški zbor. Pri oddajanju se še ugotavljajo razne motnje in druge okolnosti, ki vplivajo na čistočo. Petje se je v Ljubljani dobro culo. Zlasti ;e prišel do veljave ženski glas v višjih legah. Nekoliko temen je bil baritonski glas pri Vilharjevem »Mornarju«. Koncem oddajanja je napovedovalec v štirih jezikih prosil poslušalce in poslušalke, da javijo na Radio Ljubljana, s kakšnimi aparati so sprejemali in kakšen je bil sprejem. Dosedaj došli glasovi o sprejemanju so ugodni in laskavi. Radio postaja bo prihodnji teden zopet nadaljevala 9 poskusnim oddajanjem.
© Berači. Odkar so prišle v Ljubljani strožje naredbe glede beračenja v veljavo in odkar so takoj ob prvih petkih po tem spravili stražniki v zapor malo ne vse ljubljanske berače, jih v šoli dežurnega uradnika še ni bilo toliko kot včeraj v petek. Berači so se dolgo časa bali policije, včeraj pa so najbrže mislili, da je v izvrševanju stroge naredbe popustila. Seveda'so se hudo zmotili. Že takoj dopoldne jih je bilo aretiranih 13, popoldne pa še nekoliko. Med njimi so bili štirje i starčki, — najstarejši je imel 83 let, ostali i trije pa ne dosti manj. Povedali so, da morajo I beračiti, če hočejo sploh še živeti. In kdo jim ne bi verjel. Gospod Podreberšek, ki jih je zaslišal na policiji, jih je takoj razumel in jim radi visoke starosti in stiske, v kateri se nahajajo, odpusti! ter spusti! na prosto, ostalih devet pa je izročil sodišču, naj tam razsodijo, koliko so krivi. Kakor kaže, pa je v Ljubljani potrebna za omejitev beračenja mnogo boli obširna socialno-karitativna akcija, kot
pa jo predstavlja takale naredba o prepovedi beračenja.
O Izjemna vožnja električne cestne železnice v Ljubljani. P. n. občinstvu se uljudno naznanja, da bodo čakala konec predstave cirkusa »Kludsky« v dnevih petek, soboto, nedeljo in ponedeljek ena garnitura električne cestne železnice pred kavarno »Evropa« in ena garnitura pred glavno pošto in bodo imele zvezo tudi na dolenjsko stran. Mesečne in proste vozne karte pri tej vožnji nimajo veljave.
0 Obisk menažerije Kludsky, Učencem (-kam) meščanskih šol v Ljubljani sporočam, da sem izposloval pri cirkusu Kludsky znižano vstopnino za obisk menažerije od 15 na 5 Din, če se jih udeleži 80—100. Kdor si želi ogledati to menežarijo, ki ima čez 570 živali, naj pride v ponedeljek, t. j. 13. t. m., ob pol desetih pred sejmišče v Tivoliju. — Anton Fakin, strokovni učitelj.
© Padec z vlaka. V noči od četrtka na petek, malo pred polnočjo, so obvestili tele-fonično iz Zaloga, da so našli ob železniški progi med Ljubljano in Zalogom nezavestnega in hudo ranjenega moža. Neznanec jc bil ranjen ob levi strani čela io na ustnih. Rešilni avto je ranjenca prepeljal v bolnico. Iz dokumentov je razvidno, da gre tu za 331et.nega Nikolaja Zalaka iz Karlovca. Pri njem so našli potni listek za v Ameriko, potni list, 15 dolarjev in nekaj desetdinarskih bankovcev. Orožništvo v Zalogu je uvedlo preiskavo. Dosedaj je ugotovljeno le, da je moral Zalak pasti iz vlaka, ni pa še ugotovljeno, ali gre tu za nesrečo, ali pa morda za zločin. Zalak je v bolnici še vedno nezavesten.
© Huda poškodba. Včeraj popoldne sta ■e v baraki na Ižanski cesti sprla in stepla delavca Martin Z. in Anton Ambrož. V prepiru je Ž. udaril Ambroža precej močno s sekiro po plečih in mu prizadejal precej hudo poškodbo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
Zahtevajte povsod sodo vodo, pripravljeno z
SPARKIET steklenico
orign angl.
Borba sa kolektivno pogodbo v Združenih papirnicah
Združenim papirnicam Vevče—Goričane i—Medvode je Jugoslovanska strokovna zveza predložila te dni nov osnutek kolektivne delovne pogodbe. Združene papirnice so preko Zveze industrijcev odgovorile, da ga ne priznajo, ker da gre preko delavsko-zaščitne zakonodaje. Analogno temu odgovoru Zveze industrijcev so odgovorile tudi papirnice same. Delavstvo je čakalo na odgovor 14 dni. Papirnice 30 odgovorile s tem, da so zadnji teden napravile delavstvu troje krivic, spričo katerih je delavstvu zavrela kri.
Petek, 10. t. m. dopoldne je delavstvo zahtevalo, da se krivice, storjene zadnje dni popravijo. Ce ne, zahtevajo zadoščenje in odklanjajo odgovornost. Ob dveh popoldne so se delavci zbrali, zahtevajoč, da se zboruje za novo kolektivno pogodbo in da se popravijo krivice.
Gen. ravn. Zeeler pa je odklonil kompe-tenco. Delavstvo ga je zavrnilo. Na shodu je bil od Jugoslovanske strokovne zveze g. Pi-tako, enako delegat g. Kravos. Do torka se bo počakalo o sklepanju pogodbe.
Prišlo je do burnih prizorov, da je interveniralo orožništvo. Krivice bodo popravljene danes, kot je obljubljeno. Delavstvo je zahtevalo preiskavo o nacijonalizacijah, da se preženejo tujci.
Podjetju in Zvezi industrijcev v interesu Skupnosti, gospodarskega blagra in socialnih zahtev zelo priporočamo potrebno odjenlji-vost, da ugodi delavstvu, ker le delovna skupnost na podlagi umevanja tako potreb produkcije kakor delavstva garantira splošni gospodarski napredek in je v korist tudi državi, katero moramo imeti vedno pred očrnil
Marftoar
□	Rasztava v II. dekliški meščanski šoli (v Cankarjevi ulici). O priliki Glavne skupščine UJU v Mariboru bo otvorjena od sobote 11. t. nt. do 15. t. m. v dekliški meščanski šoli razstava deškega in dekliškega ročnega dela. Prvič bo razstavljena mladinska knjiga; knjige so poslala v razstavo srbska, hrvatska m slovenska založništva, zelo zanimiva bo razstava Esperantskega kluba v Mariboru, in prav tako prvič razstavlja svoje knjige pedagoška centrala v Mariboru. Vabimo vse goste in meščane, da si ogledajo to velezanimivo razstavo. Otvorjena je dnevno od 8 zjutraj do 6 zvečer.
□	Pomočniška in vajeniška razstava. Olede razstave, ki se otvori 2. septembra t. 1. in ki bo imela svoje razstavne prostore v dvorani »Union«, naj poudarimo, da hočejo naši pomočniki in vajenci pokazati javnosti svoj napredek v posameznih strokan. Obenem hočejo z razstavljenimi predmeti dokazati, da so dobri in pridni pomagači obrtnim mojstrom in da hočejo tudi sami postati dobri samostojni mojstri. Razstavljeni predmeti pa bodo hkrati izpričevalo za same mojstre ter njinove delavnice. Na podlagi posebnega sklepa glavnega razstavnega odbora se bodo razstavljeni predmeti lahko prodajali na razstavnem prostoru samem. — Odveč bi bilo poudarjati, da vzpodbujajo take razstave obrtniški naraščaj k pridnosti, delavnosti ter višji strokovni izobrazbi.
□	V Konjice na orlovski tabor pojdemo Mariborčani jutri z jutranjim v'akom (5.20). Polovična vožnja dovoljena. Telovadni nastop se prične ob pol 16.
□	Umrla je Bader Josefa, posestnica, stara 82 let. Pogreb bo danes ob pol 18 v Studencih.
□	Poziv. V dneh 11., 12. in 13. avgusta t. 1. se vrši v Mariboru VIII. glavna skupščina Združenja Jugoslovanskega učileljstva. Ti dnevi, ko se zbira v našem mestu učiteljstvo iz cele države, pomenijo za Maribor posebno čast. Izrazimo jugoslovanskim učiteljem na zunaj svojo radost, da ;ih moremo pozdraviti kot svoje mile goste, s tem, da okrasimo hiše z zastavami. Župan: dr. Juvanc s. r.
□	Vzpenjača na Pohorje. Ze svojčas smo poročali o tej zadevi, ki ie povzročila med Mariborčani veliko zanimanje. Istočasno se je bila sprožila tudi misel avtomobilske ceste na Pohorje, o čemer smo tudi že poročali. Kakor izvemo, prispejo te dni v Maribor zastopniki neke francosko-švicarske družbe, ki se za stvar zanima in ki bi bila eventu-elno pripravljena iinancirati napeljavo vzpenjače na Pohorje. Bomo videli!
□	Vlom. Ponoči so udrli neznani volmilci v pisarno tukajšnje lesne tvrdke Seifert v Gregorčičevi ulici ter odnesli iz pisalne mize nekaj čez 2000 dinarjev. Kakor kažejo sledovi, so si pomagali v notranjost poslopja skozi okno. Storilcem so že na sledu.
□	Ribarenje s sacilom prepovedano. V zmi-
slu sklepa mestnega sveta mariborskega z dne 31. julija t. 1. je ribarenje s sacilom v Dravi in sicer v mestu in mestnem okolišu mariborskem prepovedano. Kakor čujemo se namerava zabraniti tudi veslanje na malih čolničkih po Dravi.
□	Z Iifta je padla včeraj dopoldne 17 letna Matilda Vargek, zaposlena v lajteršberški opekarni. Pri padcu je revica dobila težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v bolnišnico.
□	sSunbe koles. Nekaj časa so mirovali neznani grešniki, ki imaio to veselje, da »sunejo« temu ali drugemu mariborskemu občanu kolo. — Zdelo se je kakor da je rod odvajalcev koles izginil iz našega mesta in da se je preselil v celjski okoliš, kjer se je zadnie dni uveljavljal z vso silo. Pa so se zopet pojavili. Žrtvi sta postala 15 letni brivski vajenec Karol Riedl in pa neki Ivan Sinič. Prvemu je neznanec odpeljal kolo izpred Glavne pošte, kjer je sploh zelo pripraven kraj za take eksperimente. Siniču pa je izginilo kolo izpred trgovine z železom Kiiher na Aleksandrovi cesti. Tat kolesa je s polno paro brzel proti Lajtersbergu; pred gostilno Prah ie zn^lcdal boliše kolo. šini-čevo pusti pred gostilno, drugo boljše in lepše pa odpelje neznano kam. Tatovi koles so torej tudi — izbirčni! Ni jim vsaka roba, ki jim slučajno pride pod roke, kar tako po godu.
Cel/e
Na Veliko Gospoinico 15. t m. v Petrovče na veliko prireditev Orla, avantgarde slovenske krščanske liudske in jugoslovanske misli!
& Mestna stanovanjska akcija. Za gradnjo hiši*- iz posojila ministrstva za socialno politiko se ie c' !ej v mestnem okolišu zglasilo 7 reflektantov. S tem številom je na mesto odpadajoči kvantum izčrpan. Za splošno gradbeno akcijo mestne občine, ki jo občina financira iz posebnega posojila, so se oglasili doslej samo 4 reflektanti in je na razpolago še okoli 400.000 Din. Nadaljnji reflektanti naj se'čimprej zglasijo na mestnem magistratu. V okoliški občini posoiilo ministrstva socialne politike še ni izčrpano. Reflektanti nai se takoj prijavijo na občinskem uradu na Bregu. Pravilnik za mestno stanovanisko akcijo je izdelan in ga bo mogoče prihodnie dni vpogledati na mestnem magistratu. Tudi dela se bedo te dni razpisala. Z ozirom na pozno sezono, bo trajal razpisni rok samo 8 dni. Dela iste stroke se bodo za vse objekte oddala samo enemu obrtniku.	.
S! Zgradba mestne hiše »Pri krom«. Gradbo mestne stanovanjske hiše »Pri kroni« je bila oddana stavbeniku g. Kališniku kot naiugodneisemu ponudniku. Glasom pogodbe mora biti stavba do jeseni pod streho. Stavbenik ie z deli že pričel.
0 Važen sestanek. V četrtek dne 16. t. m. se vrši na mestnem magistratu sestanek vseh onih, ki so se prijavili za stanovanjske hišice bodisi za one iz posoiila ministrstva za socijalno politiko bodisi za one iz mesine akcije. Pri tej priliki bodo reflektanti podpisali potrebne po^dfce in vplačali na-plačila ednosno položili potrebne garancije.
pr Iz celjske bolnice. Včcrai smo poročali o smrti 36 letne Mariie Rems (ne Bems). Včeraj pa je v bolnici izdihnila tudi njena hčerka Valpurira, stara komai 0 let. Obe sta podlegli težki nalezljivi bolezni škrlatinki. - Dne 10. t. m. ie »mrl se Jakob Podrgajs, hlapec v T očah. star 50 let. - Dne 8 t m. so pripeljali v bolnico težko poškodovanega Ivana Sveta, 24 letnega posestmkovega sina iz Petrov?. Dne 5. t. m. se je v vunenosti spri z Ivanom Kelneriem iz Kasaz. V prepiru je Kelner z nožem zabodel Sveta.
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
Kranjska gora
Brv čez Pi?onco pod Kranjsko goro je odnesla narasla voda že 29. julija. Zdaj je potrebno, da se postavi nova, sicer ne morejo letoviščarji na ono stran ne na solnce, ne v g07/l. Dali so pač eno bruno čez potok, pa to je premalo; svetovali bi Letoviškemu društvu, naj naredi na tem mestu enkrat pošteno in stalno brv preko vse struge. Saj bi tudi toliko ne stala, bilo bi enkrat za vselej mir in v kras bi bila Kranjski gori.
Mir bi moral vladati na cesti ponoči vsaj po 10 zvečer. Kranjska gora je bila dozdnj znana kot kraj odpočitka in oddiha in taka naj bi bila tudi poslej. Pa so nekateri domačini in tudi letoviščarji, ki nimajo nobenega ozira-do bližnjega, ki je potreben počitka. Tudi v gostilnah in kavarnah se mora strogo držati policijska ura. Poklicani faktorji, pozor!
Škofja Loka
Blagoslovitev orlovskega prapora odseka
Škofja Loka se vrši dne 19. avgusta; proslava pa se prične že na predvečer. Ob pol 9 zvečer podok-nica g. kumici; ob 9 pa se vrši v Društvenem domu akademija Orlov in Orlic 8 prav zanimivimi novimi točkami. Drugega dne ob 8 zjutraj zbirališče v Društvenem domu. Ob pol 9 se uvrsti sprevod ter zavije proti župni cerkvi. Tam se vrši sv. maša, cerkven govor in blagoslovitev orlovskega prapora; nato tabor pred cerkvijo. Takoj po taboru sprevod po mestu do Pepetove pristave, kjer se prične izkušnja za telovadbo. Popoldne ob en četrt na 3 litanije v župni cerkvi. Pb litanijah javni nastop Orlov, Orlic in naraščaja. Po javni telovadbi veselica na Društvenem dvorišču. Vabimo orlovske odseke in prijatelje Orlovstva, da se udeležite te slavnosti.
Ribnica
Visok obisk. Dne 7. t. m. je obisknl Ribnico armad ni general gosp Božidar Terzič, komandant 5. armade v Nišu. Imenovani gospod je bil za časa svetovne vojne vojni minister v najhujšem času, ko se je šlo za biti ali ne biti srbskega naroda. Spremljal ga je načelnik štaba, brigadni general g. Bogoljub ilič in ordonančni častnik g. Zika. PriSli so na obisk k našemu rojaku, i£.

Alojziju Dejaku, višjemu vojaškemu duhovniku, ki službuje že več let pri 5. armadi v Nišu. Gosp. Terzič si je ogledal tudi našo veličastno cerkev. Najlepši vtis pa je napravil nanj tabernakelj s svojimi umetniško izdelanimi vratmi. Sinu slavne Šumadije se Ribničanje zahvaljujejo za visoki obisk in želijo gospodu generalu srečo junaško!
Škocijan pri Mokronogu
Samomor ali nesreča. V petek, 3. t. m., je popival v družbi dekleta hlapec Miha Bovha, doma iz Planine pri Sevnici star okoli 30 let. Pozno zvečer, ko je bilo treba plačati, pa jo je odkuril naravnost proti potoku Radulji. Dva fanta sta na prošnjo gcstilničarke stekla za njim, a on je v temi skočil v vodo, ki je na tistem mestu precej globoka. Radi teme niso mogli ugotovili, če je Bovha potok preplaval, ali pa utonil. Šele 8. t. rn. so našli kopalci njegovo truplo. Če gre tu za samomor ali za nesrečo, se ne da ugotoviti.
Dol. Logatec
Na pomoč gorenjejezerskim pogorekem. Ko se je po občini raznesla vest o strašni katastrofi požara v Gorenjem Jezeru, je tukajšnja občina takoj organizirala pobiranje darov za pogorelce. Pohvalno moram omeniti, da je tvrdka Antičevič dala brezplačno na razpolago svoj tovorni avto, ki je vozil kar od hiše do hiše, da so se darovi hitreje nabrali in še isti dan na licu mesta dostavili. Nabralo se je obleke, moke in živil sploh. Požrtvovalno je sodeloval pri pobiranju tudi g. Lu-kančič Jak. čevlj. mojster na Cevici. Pogorelei so bili pri tej prvi pomoči naravnost gin j eni, kar velja posebno v tem slučaju rek: Kdor hitro da, dvakrat da.
Trbovlje
V rudniku jc spet delo. Kot čujemo, je rudnik začasno z naročili preskrbljen. Zaloge zdroba, ki so bile ogromne, tudi pojemajo. V tem oziru ne obstoja nobena bojazen za praznovanje šihtov. Kakor smo že zadnjič omenili, se je preteklo soboto praznovalo radi tega, ker lii bilo dovolj vagonov na razpolago za kocke, katerega je glavni odjemalec železnica, dočim se je zdrob ta dan, v kolikor so bili vagoni še na razpolagi, odvažal. Deponiranje se je tudi začasno ustavilo.
Slovenska Krajina
Nesreča pri mlntilniri. V Dobrovniku se je Jožef Kovač na mlatilnici po neprevidnosti preveč približal z roko stroju. Stroj mu je roko pograbil in jo vso razmesaril. V bolnici v Murski Soboti so mu roko morali odrezati.
Rogaška Slatina
Nenadna smrt. Umrla je v zdravilišču gospa Milena Nikolajevič, vdova iz Belgrada. Bolehala je na srčni kapi. Prepeljali so jo 9. t. m. v Belgrad.
Sezona. Koncem julija se gosti navadno menjavajo in ni pozneje več takega navala. Letos
je to izjemno. Obisk v avgustu in pomanjkanje sob je še veliko večje kot v juliju. Če bi bilo to sezono 300 sob na razpolago, bi bile gotovo vse zasedene. Izhod iz te zagate je neizogiben, ako se hoče, da zdravilišče ne bo nazadovalo. Kako rešiti zadevo, je seveda vprašanje, ki se bo moralo takoj po sezoni temeljito prerešetavati ln poiskati način, da se bo v zdravilišču pričelo zidati
Mežiška dolina
Polovična vožnja za okrožno prireditev ko* roškega orlovskega okrožja, ld se vrši 19, t. m. v
Mežici, je dovoljena. Udeleženci naj si na vstopni postaji kupijo celo karto, jo dajo na zadnji strani žigosati z mokrim žigom, nakar velja tudi za nazaj, s potrdilom, da se je prireditve v resnici udeležil. To potrdilo dobi vsak udeleženec v Mežici popoldne na telovadišču pri blagajni. Iz Prevalj do Mežice in nazaj vozi rudniška železnica iz Mežice. Kakor je videti iz predpriprav, bode prireditev prav dobro izpadla. Bog živi!
Najlepši dan za mladino in odrasle bo Orlovski dan v Konjicah, jutri, 12. avgusta.
Vransko. Na Vranskem bo v nedeljo dne 19. avgusta orlovski tabor z javno telovadbo na dvorišču kat. prosv. društva na Hrašanovem. Naši ljudje bodo raje gledali, kako znajo telovaditi njihove hčere iu sinovi. Zato na svidenje prijatelji naše mladine!
Kresnice. Dne 29. junija 1928 se je na Iniciativo domačinov ustanovilo Prostovoljno gasilno društvo Kresnice-Poljane s sedežem v Kresnicah.
PrirediKve in društvene vesti
Vsaka objava pod tem naslovom »e mora ptafati in siccr prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po B Din.
V novi kapelici v Vratih bo meseca avgusta vsako nedeljo in praznik sv. maša ob polil, tako da pridejo do božje službe še izletniki turistov-skega vlaka. — Aljažev klub.
Strokovno društvo javnih nameščencev v Ljubljani ima danes svojo običajno redno sejo.
Kam? V nedeljo gremo k Janžekoviču, kjer iina Meljsko društvo veselico. Raznovrstna zabava.
pje oci
odstranile brez botcAn ln ama*.
nosli i
b U R a i T
Pr« 20 let po tdrnvlnikimn prepo rojeno ia T porabi. Borgil-kopelj la noga odstrani poleni« in zgauje nog. B U R G I T O. M. B. H.. rRKII,ASSING. Ovnaralnl aastopnlki IVAN SVCTBC, Ha—
dil tudi njegov polubrat Tut-AnK/.-Athon in se istotako poročil s častilko solnčnega boga, hčerjo princa Ankh-Sapatona (Moje življenje je solnce).
Iz neznanih razlogov se je pa Tut-A.nkh-Athon novi veri izneveril; zapustil je mesto solnčnega božanstva Heliopolis in se vrnil v Thebe. Dospevši na vlado, je začel mladi kralj zopet uvajati čaščenje starega boga Amona ter izpremenil v tem zmislu tudi svoje ••me v »Tut-Ankh-Amon«. Toda kmalu nato je umrl zagonetne smrti v cvetu svojih let. Kdo ga je pogubil — Athon ali ženske in dvorne spletke?
Pravijo, da je imel v svojem lastnem vojskovodji Hor-em-Heb tajnega sovražnika. Dejansko se je le-ta po smrti mladega kralja polastil prestola in vseh njegovih zgradb in spomenikov ter dal uničiti njegov kip. Morda je pa imela v tej dramatični igri svoje prste zraven tudi mlada, lepa kraljica. O njej se ni nič ohranilo razen majhne srebrne plošče, ki je pa tembolj zanimiva. To ploščo je poslala mlada vdova kralju v Mitani, kjer je slavil solnčni kult tedaj največje zmagoslavje; kraljica sporoča kralju smrt svojega od Athona odpadlega soproga in ga prosi naj ji da enega svojih sinov za moža. Iz tega se vidi, da je bil ostal mladi kralj s starim bogom Anionom čisto sam v svojem taboru in je moral dati življenju slovo. Ako so njegov grob kljub temu prenapolnili z ogromnimi, skoraj bajnimi zakladi, bi se dalo sklepati iz tega, da ni manjkalo tajnih častilcev starega boga, ki so na ta način počastili zadnjega kralja, ki je nosil njegovo ime.
To so glavice
V Sofiji imajo risarja, ki se peča predvsem z risanjem bankovcev, znamk, vrednostnih papirjev, čekov itd. Piše se Kristo Arnau-dov in ima dve bivališči: ali stanuje v Sofiji ali pa v njeni okolici v centralni kaznilnici. Od časa do časa si je dal v kaznilnici dopust, izvršivši ponarejene jamstvene izkaze, osvobodilne odloke in razsodbe. Nazadnje je pa nakopičil toliko ponaredb in goljufij, da mu je sodišče na en mah naprtilo 20 let ječe.

S/
m
mič. mirne h vrvenk^
Emil Vandervelde,
bivši belgijski minister, je predsedoval mednarodni socialistični konferenci v Bruslju in v velikem govoru nastopil za izpraznitev Porenja.
šlo vse po sreči in človek bi rekel, da takim-le pretkancem nikoli in nikjer ne more izpod-leteti. Toda slednjič je bilo pa le tudi te glo-rije konec: zasačili so jih in jim ustavili obrat. Poslej bodo težko več kdaj prišli v položaj, da bi ustanovili kako novo skupno podjetje.
tranjosti pa so vrezane molitve, ki prosijo varstva.«
Tako Hovvard Carter. Njegova odkrtja so dala znanosti ogromno snovi za vsa mogoča raziskovanja. Zgodovinarji se strinjajo v tem, da krije T^utankliamcnov grob veliko tajno tragedijo, kateri se še do danes ni posrečilo priti do dna. Kraljeva mumija, čez in čez obložena z zlatom, je tako krhka, da se je Woward Carter niti ni upal rentgenizirati — ali pa se je morda bal maščevalnih duhov pokojnega kralja, katerih žrtev je postal Carnavon? Na vsak način leži kraljeva mumija nedotaknjena v muzeju faraonov v Kairu. Zato pa se znanstveniki tembolj zanimajo za življensko tajno tega mladega kralja, ki je veljal kot eden najlepših in najljubezni"ejših mladeničev svoje dobe. Bil je velik, vitek in imel je sanjave otroške oči; vendar je bil nekoliko ozkoprsen in nekateri egip-tologi so zato mnenja, da je najbrže umrl za jetiko — umrl je komaj 18-letet Toda kdo ve resnico?
Mladi kralj je živel okolu 1. 1350. Bila je to ena najburnejših dob egiptovske zgodovine; divjal je boj za čaščenje Solnca, za stare in nove bogove. Nekateri pravijo, da je stal Tut-Ankh-Amon sredi tega boja za bogove in da je postal žrtev maščevalnih duhov solnčnega boga Athona, pa govore drugi o ljubezenskih in dvornih dramah, v katerih je mladostni kralj podlegel. Zgodovinsko je ugotovljeno, da je bil sin velikega kralja Amenophisa III. Slavnega in to iz zakona z eno izmed stranskih žena. Kralj je bil pa popolnoma pod vplivom svoje prve žene, kraljice Taje, ki je bila vernica solnčnega boga Athona in si je prizadevala za uvedbo solnčnega kulta. Kralj je dal zato svojemu sinu iz stranskega zakona ime »Tut-Ankh-Athon« (Živa podoba solnčnega boga Athona).
devet gora!« In tako se je tudi tem trem umetnikom posrečilo, da so prišli vsi skupaj v ent celico. Sedaj so se mogli lotiti svojih umetnij 7. združenimi močmi. Dočim je Arnaudov s pomočjo kemikalij, ki jih je dobil od zunaj, napravil klišeje, je Pecev ustvaril potrebno barvo. V tem se je bil Nedelov naučil šivati na stroj in si izprosil od uprave, da je dobil v celico šivalni stroj. Tako so imeli tudi stroj za perforiranje; delavnica je bila opremljena in minolo zimo so pričeli z obratom. Topot so izdelovali kolke po 500 levov, ki jih je neki stražnik odnašal v mesfo nadaljnemu sotrud-niku, ta pa jih je spravljal v denar. Dolgo je
Pot h kitajskim cesarskin. grobovom,
ki so jih pleneči vojaki severne armade oropali. Grobovi so stari 2000 let. Vojaki so odnesli iz njih redkih dijamantov, smaragdov in drugih dragocenosti za 740 milijonov dinarjev. — Ob cesti k cesarskim grobovom stoje kameni ti kipi velblodov in slonov.
Kako je kmet plačal sodnika
Tam blizu Tolmina je v hribih vas z imenom Šebrelje, ki je daleč okoli razvpita in znana, da so imeli predniki v Šebreljah kozo, ki je imela vsak dan sedem rešet mleka. Nekega dne pride kmet iz Šebrelj v Tolmin in gre v gostilno. Tam je sedel sodnik, katerega je kmet dobro poznal. Sodnik vpraša kmeta, odkod je doma in kmet pove, da je iz Šebrelj. Sodnik ga je hotel potegniti, zato ga je vprašal, če imajo še tisto kozo, ki ima sedem rešet mleka na dan. Kmet pa pravi: Ne, smo jo prodali dol na Laško, tam je postala breja in dobila dva kozliča, pa so jih nazaj poslali v Tolmin: eden je za sodnika, eden pa za davkarja.
Največja mesta sedanjega časa
so: London (7 milijonov 800.000 prebivalcev), New York (5.9), Berlin (4.0), Chicago (3.1), Osaka na Japonskem (2.1), Philadelphi.i (2.0), Moskva (2.0), Tokio (1.9), Dunaj (1.8), Bue-nos Aires (1.7), Petrograd (Leningrad, 1.6), Changhai (1.5), Hankau (1.4), Detroit (1.3), Boinbay (1.1), Rio de Janeiro (1.1), Kalkutta (1.1), Hamburg (1.0), Glasgovv (1.0). Mesta: Cleveland, Sydney, Varšava, Birniingham, Budapest, Melbourne (Avstralija) in Kanton imajo po 900.000 do blizu enega milijona ljudi.
Zastonj pa ne več
Neki penzijonist bi ponoči rad spal, pa ni mogel, ker so mu pod oknom peli in razgrajali. V kleti je imel precej vina. Natoči, nese med fante in jih pohvali: še en liter — še za eno. Fantje so peli in prišli drugi večer spet in spet so dobili pijače. Tretji večer pa je bila luč v sobi — a vina — nič. Morda je zaspal, pa so nehali. Prihodnji večer — pa zopet luč v sobi, a vina nič. Zdaj so pa sklenili: Ker ni več vina, pa mu tudi ne bomo več peli, in so šli na drugi konec vasi. Penzijonist pa je imel odslej ponoči mir.
Zakladi in tajne Tutan-khamenovega groba
Howard Carter, ki je z Lordom Carnovo-nom odkril največjo arheološko zakladnico zadnjih dob — TutankJiamenov grob v »Dolini kraljev« je te dni v Kairu izdal poročilo o na-daljnih zikladih v kraljevem grobu, to je o predmetih, ki so se nahajali v tretji in četrti grobni celici.
Gospa Malmgreen,
mati profesorja Malmgreena, ki .je našel še nepojasnjeno, tragično smrt kot član Nobilove ekspedicije na severni tečaj.
V tretji celici so našli med drugim brodov-je 18 majhnih ladij, na katerih naj bi umrli kralj po pradavnem običaju nastopil svoje romanje k Osirisu. Mrtvim so dajali te ladje v grob, da bi bili neodvisni od nebeških brod-
nikov in bi tako z gotovostjo dosegli deželo blaženih. V štirih miniaturnih krstah so našli predmete, ki so se podedovali v kraljevi družini od roda do roda. Med drugim so našli tu majhen zlat kip Amenhotepa III. in šopek las kraljice Tyi. Te svetinje je kralj podedoval po svoji stari materi, katere zadnji dedič je bil; kajti Tutankhamen je bil zadnji vladar iz družine Amenhotepa III. V četrti grobni celici so našli v nasprotju s tretjo celico, kjer je bil najlepši red, vse navzkriž. Nered so napravili brez dvoma grobni roparji, ki so se pri delitvi plena očividno sprli. Po Carterjevem mnenju sta bili morali dve različni roparski skupini udreti v grob) ena obeh skupin je iskala zlata, druga pa se je polastila dragocenih olj v alabastrskih vrčih; poslednja skupina so bili najbr": podurad-niki, ki so udrli v grob, predno so ga zaprli.
Četrta stanica je služila kot shramba za olje, vino in živila, ki so jih dali kralju v grob. Razen tega pa so našli v njej postelje in stole, igralne deske, obuvala, sadne košare, alabastr-ske posode, vinske vrče, orožje, igrače in zaboje, vse zmetano navzkriž, vsebina raztresena okolu in okolu.
Carter potem natančno opisuje dragoceno skrinjo, v kateri se je nahajalo kraljevo drobovje. Pod veličastnim baldahinom, visečim na štirih stebričih in stoječem na saneh, je stala čudovita skrinja iz napol prozornega alabastra. V tej skrinji, ki je počivala s svojim zlatim pod-steberjem na saneh, pokritih s platnenim prtom in okrašenih s srebrnimi držaji, so stale štiri posode dečka-kralja. Ko so dvignili pokrov skrinje, so se pokazali štirje pokrovi iz alabastra v obliki človeške glave, podobne Tutan-khamenu. Vsak pokrov je stal na majhni zlati krsti s prekrasnimi vložki. Te majčkene krste, v katerih se je nahajalo mumificirano drobovje, predstavljajo višek tega, kar je tedaj zmogla egiptovska zlatarska in draguljarska umet-
, -r- i__^~ ;..«1,-»n tnlnnrrtn ru"i veliki
nosi 1C maic o\j iiajv.io">.	r- """
krsti, v kateri je ležala kraljeva nr .ija, toda okrašene so z dragocenimi vložki in perorisba-mi. Na vsaki krsti jc formula božairtva, čegar varstvu jc bil izročen tisti del drobovja; v no-
Tudi naslednik Amenophisa III. princ Ankh-Natona, ki je kot Amenophis IV. zasedel prestol, je bil pristaš solnčnega kulta. Poročil se je z lepo princezinjo Notrititi in premestil svojo prestolico iz Theb v Heliopolis, solnčncmu bogu Athonu posvečeno mesto. Tje mu je sle-
Toda Kristo zaradi tega še davno ni obupal. V ječi je našel dve drugi bistri glavici: Vasila Nedeleva. ki je bil pospravil stare novce v Narodnem muzeju, in Nikolo Pečeva, po-narejalca bankovcev po 500 levov. Bolgarski pregovor pravi: «Garjevi psi se najdejo preko
Slabe izkušnje g. Modri;ana pri zaščiti živali
Dijaška tekma za govorniško mojstrstvo
prvem letniku visoke politične šole v Berlinu. Zmagovalca pošljejo jeseni v \Vashingtcm, kjer se bo vršila tekma za nagrado, ki je razpisana za najboljši ustavni govor.
gospodarstvo
Naše nabavne in prodajne zadruge
Dr. Albin Ogris je zbral podatke o poslovanju naavnih in prodajnih zadrug za 1. 1926. Najzanimivejše stvari iz zbrane statistike priobčujemo tukaj, da se spozna obseg in pomen delovanja te vrste zadrug. Omenjamo, da so v tej statistiki za-popadeni poleg konsumov tudi kmetijske nabavne zadruge, ki posredujejo samo nakup kmetijskih potrebščin.
Koncem 1. 1926 smo imeli 112 nabavnih in prodajnih zadrug, 40 od teh pa jih je bilo v likvidaciji ali v konkurzu, 72 pa jih je poslovalo redno. 6 lajdrug je imelo podružnioe, ki jih je vseh skupaj v zadnjih letih bilo nehalo 75—80. Ena zadružna prodajalnica pride na vsakih 8000 prodajalcev.
Vseh 72 zadrug je imelo skupaj 52.61 Članov; od tega je imelo samo 7 zadrug 33.613 članov, kar je skoraj dve tretjini. Obadva ljubljanska velika konsuma imata okrog 25.000 članov, torej malo manj nego polovic« vseh. — Dr. Ogris je mnenja, da odpade polovico članstva na kmetsko prebivalstvo, ostala polovica pa na druge stanove.
Težko je določiti, koliki odstotek potrošnje tistih slojev, ki so jim zadruge naimenjene je organiziran v kosumih. Dr. Ogris simatra, da odpade na zadruge kvečjemu 3% vseh nakupov od strani kmetskega in dolavsko-uslužbenskih slojev in še to velja le za dnevne potrebščine, ne pa za sezijsko blago.
Od denarnih sredstev, s katerimi zadruge delajo odpade nad 80 odstotkov na tuj kapital (izr posojila, dolg na blagu, hranilne vloge). Na lasten kapital ne odpade niti 20 odstotkov. Od skupne vsote aktiv, 51 milijonov dinarjev, odpade 23 milijonov na zaloge, 12 na terjatve, 9 na premičnine in nepremičnine. Seveda je pri inventarju treba ra-Sunati, da je v bilancah vstavljen z nižjo vrednostjo in da se tu skrivajo rezerve. Faktična vrednost inventarja bo okrog 25 milijonov dinarjev.
Ker prevladujejo pri nabavnih in prodajnih zadrugah tuja sredstva, je obrestna režija zelo visoka. Pri zadrugah, ki imajo v primeri s tujim le do deset odstotkov lastnega kapitala znaša obrestna režija 24.8 odstotkov kosmatega dobička na blagu.
Neugodna postavka za zadruge je tudi postavka terjatev (blago dano na kredit), ki dosega pri 90 zadrugah nad 10 odstotkov prodanega blaga.
Od skupnega kosmatega dobička na blagu v iznosu 14.4 milijonov dinarjev odpade na obrestno režijo 21.3 odstotke, na davčno 11.6 odstotkov, na splošno 63.0 odstotkov. Za odpis je poslovni prebitek ostane 4.1 Odstotek. Vendar pa je mnogo zadrug, kjer kosmati dobiček na blagu ne zadostuje za režijo, in da more zadruga izhajati je vzrok le to, da ima tudi druge vire dohodkov (aktivne obresti, upravne prispevke, najemnine, subvencije itd.)
Čisti prebitki pri 66 zadrugah, ostale jih ne Izkazujejo, so znašali 1.7 milijonov din; 4 zadruge so imele več nego po 100.000, skupaj pa 1.4.
Glede blagovnega prometa (prodanega blaga) odpade na skupino s prometom do 0.5 milj. din. 88 zadrug, skupnega pnometa 7.8 v odstotkih skupne vsote 5 2; s prometom 0.5—1 milj. 17 zadrug, skupni promet 12.2, v odstotokih skupne vsote 8.7; s prometom od 1—5 milj. din 1 6zadrug, skupnega prometa 33.4, v odstotkih skupne vsote 28.8; s prometom nad 5 milijonov 6 zadrug, skupnega prometa 87.8, v odstotkih skupne vsote 62.3.
Ce razdelimo ves promet na prebivalstvo Slo-e.oniip. dobimo 120 Din na osebo, v Nimčiji odpade 250 Din, v nekaterih okrajih Anglije pa celo 8000. Sicer je treba te številke presojati s previdnostjo, a vkljub temu je razlika še dosti velika, da smemo sklepati na manjši pomen zadrug v našem gospodarstvu, kot pa v gospodarstvu omenjenih držav.
Ofertalna licitacija ljubljanskega oblastnega odbora. — Ljubljanski oblastni odbor razpisuje na podlagi 61. 86, do 89. zakona o drž. rač. z dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb odnosno dopolnitev II. pismeno ofertalno licitacijo za zgradbo 7 opornih zidov na oblastni cesti Kranj—Jezersko.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
10. avgusta 1928.
Proračunjena vsota znaša 457567 Din; potrebna kavcija 45.900 Din. Licitacija se bo vrSila dne 20. avgusta 1,928 ob 11. uri dopoldne v prostorih gradbenega oddelka oblastnega odbora v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15. I. Ostali pogoji so razvidni iz razpisa za I. licitacijo (glej uradni list »Samouprava« št. 7 z dne 20. julija 1928)
Razglas o ofcrtalni pismeni licitaciji o oddaji gradbenih del za zgradbo stanovanjskih hiš za uslužbence oblastnega odbora v Mariboru. Na podlagi sejnega sklepa oblastnega odboro mariborske oblasti v Mariboru z dne 7. avgusta 1928 se razpisuje pismena ofertalna licitacija o oddaji del za zgoraj navedene zgradbe. Pismene ponudbe kol-kovane s 100 Din (priloge pa s kolekom od 5 Din) se morajo izročiti neposredno licitacijski komisiji v sobi št. 28 I. nadstr. oblastnega dvorca v Mariboru in sicer med 9 in 10 uro dne 27. avg. 1928. Licitacljska komisija bode točno postopala po predpisih državnega računovodstva, kakor so isti v veljavi pri oddaji del za državne javne zgradbe. — Ponudbe je vložiti v zapečatenem kuvertu z označbo: »Ponudba za zgradbo stanovanjskih hiš za uslužbence oblastnega odbora v Mariboru, ponudnik N. N.< in sicer po ponudniku osebno ali po pooblaščencu. V posebnem nezapečatenem ovitku je obenem vložiti vse druge dokumente (potrdilo o vplačanih davkih, uverenje, da se sme ponudnik udeležiti javnih licitacij, potrdilo o vloženi 10odstotni kavciji). Celokupna stavbena vsota je proračunjena na okroglo 3,200.000 Din. Vsak ponudnik mora podati pismeno obvezno izjavo, da se stranja z vsemi splošnimi in posebnimi stavbenimi pogoji, ki so mu znani. Ponudbe se Lahko glasijo na vsa dela ali pa tudi na posamezna dela oficijel-nega proračuna, tako, da je dana obrtnikom mož-most, da oferirajo svoja dela posrbej Offcijelni proračuni, pogoji, načrti in vsa pojasnila se dobijo v zgoraj navedeni sobi. Licitacija se izvrši točno o blO. uri dne 27. avgusta 1928. Oblastni odbor si pridržuje pravico oddati dela ne glede na višino ponudbe. Ponudnik mora ostati v besedi 60 dni. Oblastni odbor mariborske oblasti v Mariboru. — Dr. Josip Leskovar 1. r., predsednik
Preselitev tovarne. Tovarna rumbov v Karlov-cu, ki pripada podjetju Titatint d. d. se bo s celim inventarjem preselila v Zagreb. To je v zadnjem času že druga tovarna, ki zapušča Karlovcc.
Iz bosanske lesne industrije. Iz Sarajeva poročajo, je »Šumsko-industrijsko-preduzeče Dobrljin-Drvar (pred 1919 Steibeis) prevzelo upravo poslov Varde d. d.« v Sarajevu za 500.000 Din najemnine letno. Obe podjetji bosta torej upravljani iz iste centrale in bosta pod istim komercialnim vodstvom. — K tem vestem je pripomniti: Varda ima dve sazi: Višegrad v Bosni m Lačarak (Srem). Kapital, ki znaša 10 milijonov Din, je na polovico v rokah Banke Gajret d. d., v Sarajevu, 37.834 delnic (od 100.000) pa ima podjetje Dobrljin-Drvar. Ze v poslovnem letu 1927 sta obe podjetji sodelovali tako n. pr. v interesiranju pri lesni industriji Durmilar, kar je v očigled navedenim lastninskim razmeram popolnoma razumljiva. Ur.
Jugoslavenska Standard Oil Kompanija d. d. v Belgradu bo imela 21. t m. občni zbor, na katere mse bo sklepalo o fuziji z »Danico« d d. za petrolejske proizvode ter o povišanju delniške glavnice.
Trine cene širine v sremski oblasti v času od 26. julija do 3. avgusta zfl kg žive teže: voli 5 do 6.50, biki 4.50-6, krave. 4.50—6.50, jimice 4 do 650, teleta 9—<10, prašiči (debeli) 13—14, prašiči (suhi) 10—12, jagnjeta 200—300 Din komad.
Bora: o
Dne 10. avgusta 1928.
DENAR.
Danes je bil promet na deviznem trgu srednji. Največ ga je bilo za London, Curih in Prago. Privatno blago je bilo v devizah Trst in Nevvvork, in večina tudi Dunaj. Ostalo Dunaja in pa druge devize je dalo Narodna banka. Tečaji so isti kot včeraj razen Dunaja in Berlina, ki sta se dvignila.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 9.V11I
Amsterdam	2281.—	2287.—	2281.-	—
Berlin	1355.25	1358.25	1356.75	1356.50
Bruselj	—	791.82	—	—
Budimpešta	—	992.47	—	—
Curih	1094.10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	801.70	804.70	803.20	803.13
London	276,-	276.b0	276 40	276.40
Newyork	56.83	57.03	56.9 i	56.93
Pariz.	—	222.47	—	222.55
Praga	168.30	169.10	16«.70	168.70
Trst	296.60	298.60	297.60	297.60
Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.75, Budimpešta 90.45. Dunaj 73.28, London 25,2175, Ne\vyork 519.45, Pariz 20.30, Praga 15.3925, Italija 27.165, Bukarešt 3.16, Sofija 3.74, Varšava 58.20, Madrid 86.60.
Zagreb. — Amsterdam 2281 — C2P7, Berlin 1355.25—1358.25, Curih 1094.10-1097.10. Dunaj 801.70—804.70, London 270—276.80 >Te\vyork 56.83 do 57 03, Pariz 221.47—223.47, Iraga 16S.30 do 169.10, Italija 297.675—298.675.
Dunaj. Belgrad 12.4-625, Kodanj 180 "5, London 34.415, Milan 37.05, Ne\vyork 708.95, P. riz 27.705, Varšava 79.48 Valute: dolarji 706.65, lira 37.30, dinar 12.42, češkosl. krona 21.0025.
Praga. Devize: Lira 176.5, Belgrad 59.30, Pariz 132, London 163.875, Newyork 33.745.
Dinar: Ne\vyork 175.75, Berlin 7.36, London 276.30.
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna
128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den., Ruše 205—285, Kranjska industrijska 300 denar, Stavbna 56 den., Šešir 105 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.55, Alpine 45.40, Greinilz 3.10, Leykam 9.40, Trbovlje 57.75, Ruše 32.50, Gutmann 27.75.
BLAOO.
Ljubljana. Les: Hrastovi ueobrobljeni hlodi
fko vag. nakl. postaja, po 900; zaklj. 2 vag. Bukovi plohi, nežamaui, I., II., III., monte, fko vag. meja, po 530; zaklj. 1 vag. Zaključek 3 vagoni. Tendenca nespremenjena.
Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg, 2%, 290—295, pšenica za avgust 297.60 —300, za september 300—302.50, moka stara 0 g bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 520—525, moka nova 455—465, koruza 350—352.50, oves, nov, za avg. 205—270, ječmen baški 70-71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 325—327.50. Zaključeno je bilo 5 vagonov in sicer 2 vag. koruze, 1 in pol vag. moke in 1 in pol vag. ječmena. Tendenca nespremenjena.
Novi Sad. Pšenica: bč. 240—422.50, gor. bač. 241.50—245, potiska 245—247.50, ban. 232.50—235, srem. 235—23750. Ječmen: bč., ban. in srem. 225 do 230. Koruza: bč., srem. in ban. 300—302.50. Moka: Og 370—380, št. 2 350—360, št. 5 330-840, št. 6 295-305, št. 7 255—265, št. 8 185—195. Otrobi: bč in srem. 177.50—180, srem. 175—177.80. Promet: M vag. pšenice, 10 koruze, 26 moke, 2 ječmena, 2 ovsa, 2 otrobov, 12 sena.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: okt. 28.22—28.18, zaklj. 28.20-28.22, marec 36.56 do 36.46, zaklj. 30.48-36.56, maj 31.30—84.26, zaklj. 31.24—31.26, rž okt. 26.20—26.12, zaklj. 26.18 do 26.20, marec 28.18—28.16, zaklj. 28.14—28.16, koruza maj 27.60—27.76, zaklj. 27.74-27.76.
SALDA-KONTE 8TRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE OJDJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
HODI PO I2HEDNO OOODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 "II. NADSTROPJE
Lastnik Miloš Bušelič
Makarska, Dalmacija
Biser Dafmacije
Najpriljublienejše kopališče ua Jadranu. Kopalna obala nad I km dolga. Fini morski pesek. Kopališče posečajo v sezoni ninogobro ni tujci. Dnevni pension s sobo Din 55-00. Pogled ua Makarsko s kopališčem se vidi v izložbi tvrdke Breznik >k Fritsch. trgovina z železnino, Ljubljana
Mag. št. 28.277 — ref. VI.
miline
kupuje LOVRO SEBENIK, LJUBLJANA, Knezova ulica, Spodnja Šiška,
Anton Boc
kemična pralnica in barvanje
se je preselila
v Šeleburgovo ulico i (dvorišče).
Rmpis
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo
kamnoseških, ključavničarskih, elektro-instalacijskih in steklarskih del
pri zgradbi nove mestne stanovanjske hiše na Poljanah.
Potrebni pripomočki za vlaganje ponudb sc dobe pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II.
Ponudbe je vložiti pri gori imenovanem uradu do dne 17. avgusta 1923 do 11 dopoldne.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1928.
Mag. št, 10.680/28 — ref. IX.
Razglas
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo
zidarskih in ključavničarskih del za napravo ograje na Erjavčevi cesti
ob hiši «t. 15. Oferte je treba vložiti do 11. ure dne 17. avgusta v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II, kjer se tudi dobijo med uradnimi urami na vpogled potrebni razpisni pripomočki.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 10. avgusta 1928.


O star an u Pauia Claudeia
»Hochland« ocenjuje »Knjigo o Claudelu«, ki jo je napisal Robert Grosche kot uvod v razumevanje težko umljivih Claudelovih del. Knjiga je izšla v založbi Jakoba Hegnerja v Helerau-u. Grosche je zvezal Claudelovo miselnost z deli sv. Tomaža in Pascala in tako naznačil globino in širino Clau-delovega dela. Ker pa je vsa pesniška vsebina pri Claudelu prelita v besedni simbol, odkriva pisec trojno funkcijo Claudelove besede. Prvič posebnost besede v njenem fizičnem, materialnem svojstvu. Že v fizični posebnosti Claudelove besede se odkriva njena metafizičnost, kajti ime, s katerim človek zaznamuje stvari, ima tvorno moč duha. Druga posebnost Claudelove besede je njena posredujoča sila s pomočjo simbolov. Pri Claudelu ni nič alegoričnega, vse je čista simbolika, ki spaja enake pojme. S simboliko veže pesnik vse telesno in duhovno v enoto. Tako pesniška beseda reši njihove ne-mosti in odveze duše od molka. Tedaj po jeziku, po besedi, po njeni izrazni, tvorni in smotreni sili je mdgoče kakor vsakega pesnika tako še posebej Claudeia doumeti. Pesniška beseda vendar le jiplje po dtrti, ga drami, zajame ga ne — kajti pesniški simbol je samo znamenje resničnosti, ne pa resničnost sama. Pravi namen poezije je molčeča molitev. Tako *dkriva Grosche skrivnost Claudelovo pesem, ki je pribežališče k Bogu. Ta svoja izvajanja je Groscne nedvomno oprl na himno, ki jo je Claudel zapel Pesniški besedi. Naj navedemo nekaj stavkov: »'I vo-ja pesem, o muza pesnikova, ni čebljanje ptička, stuaenčka... temveč kakor je sveti Bog vse izmislil, tako je tvoje veselje, da nosiš njegovo ime, in kakor je On rekel v molku: Postani, tako ponavljaš ti jjolna ljubezni, kakor je storil On, kot detece, ki slovkuje: Bodi. O dekla božja, milosti jjolna! Ti da-ješ vsemu poroštvo, da v resnici biva, ti gledaš vse v svojem srcu, za vsako stvar iščeš, kako bi povedala. Ko je On ustvarjal svetovje, ko si je z lepoto delil igranje, ko je začenjal velike slovesne obrede, tedaj se je nekaj našega veselilo z Njim, ki vse vidi v svojem delu njegova čuječnost v njegovem dnevu, njegovo delo v njegovi Soboti. Tako, pesnik, kadar govoriš in z dražestnim naštevanjem imenuješ ime vaške stvari, kakor jo skrivnostno imenuješ kot oce v svojem prabistvu, ker si bil vendar z njim, ko je ustvarjal, pomagaš njegovemu bivanju. Vsaka beseda je ponovitev. Taka je pesem, ki jo molče poješ, taka je blažena harmonija, s katero sam v sebi hra-uiš prilikovanje in razlikovanje. In tako, o pesnik,
ne bom več rekel, da si se kdaj učil pri naravi, nej Ti si, ki ji daješ svoj red, Ti, ki daješ vsaki stvari njene misli.«
NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR s slovniškitni navodili in popolno terminologijo
je pravkar izšel. Sestavil ga je dr. Fran Bradač
s sodelovanjem dr. Janko šlebingerja.
Cena v platno vezanemu izvodil je Din 130. Po subskripcijski ceni Din 96.— dobi slovar, kdor ga naroči in plača do 1. januarju 1929. Poštni naročniki naj pridenejo še Din 4 za poštnino in pošljejo denar naprej (Din 100). Čekovni račun poštne hranilnice št. 10.547.
Kot posebne prednosti tega slovarja navajamo sledeče:
1.	Slovar je zasnovan in urejen tako, da ga bodo z lahkoto rabili tudi nemščine malo vešči. V uvodu je podan kratek obris slovnice, ki obsega točno izdelane vzorce zn sklanjatev samostalnikov, pridevnikov in zaimkov ter vzorcev za spregatev glagolov (pomožnih, krepkih, šibkih, nepravilnih) z natančnim pravilom o rabi sestavljenih glagolov. Vsak vzorec je jasno označen s številko. V slovarju samem je pri vsakem samostalniku označen spol (m, f, n) in poleg stoječa številka pove, po katerem vzorcu sc samostalnik sklanja; prav tako je pri glagolih označeno, ali imajo v preteklem času haben (h) uli scin (s), in poleg stoječa številka te točno pouči, kako se dotični glagol sprega; pri sestavljenih glagolih veš takoj naglas in uvidiš, ali je predpona ločljiva ali ne. Številka 59, ki je pridejuna, kaže |jravilo, kako se sestavljeni glagoli spregajo iu rabijo. S tem je odstranjen vsak dvom o sklnnji ali spregi, tako da bo slovar v veliko korist zlasti dijakom in nemščine malo veščim.
2.	Slovar obsega večji besedni zaklad nego katerikoli naš dosedanji nemški slovar. Poleg bogate frazeologije je upoštevana tudi vsa doslej dognana terminologija. Ekscerpirane so vse naše strokovne kn jige in slovarčki, ki vsebujejo obrtno, trgovinsko, tvorniško, železniško, poštno, tiskarniško, knjigoveško itd. terminologijo, tako da so za onega, ki bo imel tu slovar, nepotrebni vsi dosedanji terminološki slovarčki in drugi pripomočki.
Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Nedelja, 12. avgusta.
Zagreb: 11.30. Vojaška glasba; 20. Prenos iz Salzburga: »Cosi fan tutte«, komična opera (Mozart). — Breslau: 20.30. Operni večer: Overtura k »Cosi fan tutte« (Mozart); »Don Giovanni« (Mozart); overtura k »Rienzi« (Wagner); arija »fudinja«; 22.30. Plesna glasba. — Praga: 20. Prenos iz Kiilna: Koncert; 22.20. Prenos koncerta iz brnske razstave. — Stuttgart: 20. Prenos iz Salzburga: »Cosi fan tutte<. komična opera v dveh dejanjih. — Bern: 20.30. Orkestralni koncert s sodelovanjem Marietta in Marta Amstad; 22. Bernski orkester. — Katoviee: 20.15. Koncert; 22.30. Plesna glasba. — Frankfurt: 20. Simfonični orkester; nato do 0.30 plesna glasba. — Rim: 21. Simfonični koncert. — Langenberg: 20. »Čardaška princezinja«, opereta; nato plesna glasba. — Daventry: 21. Kontoma glasba. — Dunaj: 11. Koncert simfoničnega orkestra. 16. Popoldanski koncert. 18. Komorni večer. 20. Prenos iz Salzburga »Cosi fan tutte«, komična opera v dveh dejanjih, nato plesna glasba. — Milan: 20.50. Prenos opere »ftigoleto« (Verdi). — Budimpešta: 22. Poročila iz Amsterdama, nato ciganska glasba._
Telovadba v Amsterdamu
Amsterdam, 7. avg. 1928.
Stadion je prejel danes drugačno lice. V areni je postavljeno telovadno orodje: krogi, bradlje, konji, drogovi in mize. Tudi kraljica je priria, da prisostvuje telov. nastopu Nizozemcev, Madžarov in Nemcev
Viharno pozdravljeni so prikorakali Nizozemci v areno. Po rajalnein nastopu so izvajale dekleta proste vaje, kojih sestava je bila mestoma moderna, mestoma po starem Spiessu. Kot godba in služil klavir, oiačen z mikrofonom. Dalje so izvajali še simultane vaje, skoke čez razna orodja in ob koncu neko »plesu podobno stvarc. Ljudstvo je bilo zadovoljno.
Madžarke so nastopile v raznobarvnih narodnih nošah. Njih plesi bi bili dobri, ako jih ue bi vaditelj tako razčlenil v počasno gibanje,
Nemci so poslali na olimpijado 100 visoko-šolcev, ki so pokazali pod vodstvom dr. Klinge-ja moderno telesno vzgojo. S pesmijo so prikorakali v areno. Imeli so posebno godbo: piščali, gosli, kitare itd. Dekleta so pokazala »Korperscliule«, t. j. vaje brez godbe, svobodno po ritmu telesa. Pri naslednjih točkah: boksanje, igre z žogo, naravna telovadba, tek preko zaprek ... so pokazali, da obvladajo vse. Učinkovit je bil met kopja: jx> 25 funtov ga jo metalo hkratu iz ravne čelne vrste. Pri plesnih študijah, ki so jih izvedli ob koncu yK ure trajajočega sporeda smo videli umetniško vrednoto v sestavi in dovršenost v izvedbi. Še Italijane na tribuni je vžgalo, ki sicer tujerodcem sploh ne ploskajo.
Telovadne tekmo so se že pričele. Prišle so vse prijavljene vrsle: Nizozemska, Finska, Luxen-burška, Francoska, Švicarska, Italijanska, Angleška, Jugoslovanska, Madžarska, Čehoslovaška in Amerikanska. Danes so tekmovali na konju in na krogih v obveznih in poljubnih vajah. Švicarji so se posebno odlikovali na konju, sicer so pa vse
vrste dobro pripravljene.
•
SK Ilirija, nogometna sckcija. Danes, v soboto ob 19 sestanek juniorskega pokalnega moštv* na igrišču. Polnoštevilno! — Načelnik.
JUNIORSKI NOGOMETNI TURNIR.
V tekmovanju za juniorski pokal SK Ilirije so preostali po I. kolu, ki je bilo absolvirano preteklo nedeljo, se 4 ljubljanski klubi: Mladika, Slavija, Reka in Ilirija ter mariborska kluba Železničar in Rapid. Navedenih šest klubov odigra med seboj danes in jutri II. kolo turnirja.
Na prostoru SK Ilirije se srečata danes, v soboto ob 18 Slavija in Mladika (sodnik e. Ahčati, jutri ob istem (asu pa Reka in Ilirija (sodnik g. Cimpennan). Zmagovalca v teh dveh tekmah igrata prihodnji teden 14., 15. ali 18. t. m. polfinale in prihodnjo nedeljo 19. f. m. se snideta v odločilni tekmi jimiorska prvaka ljubljanske in mariborske skupiue.
Juniorski turnir je prinesel že v I. kolu lepe in zanimive tekme. V II. kolu, ko se srečajo močnejši, odpornejši in bolj ivezžbani nasprotniki, bodo tekme brez dvoma tembolj zanimive in napete,
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Na]manjsi znesekiO Din. Pristojbina zaiifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole.ee je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.Telefon štev.2328.
Službodobe
Čevljarskega
pomočnika
za najfinejša dela in vajenca s hrano in stanovanjem v hiši sprejme ta-lcoj Franc Šifrer, splošno čevljarstvo, Školja Loka.
Mizarski vajenec
krepak, poštenih staršev, sc sprejme takoj. Naslov v upravi pod štev, 7338.
10 dobrih zidarjev
sprejme gradbeno podjetje Probuda.
Dva dobra pomočnika za pleskarsko in soboslikarsko obrt
sprejme takoj B. Jančar, Breg št. 6.
c ■ v i v r ■<■'*'• . V
iluzbeiscejo
Šofer - monter
išče mesta za takoj ali za september. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Sposoben«.
Kuharica
išče službe v župnišče. -Ponudbe na upravo lista pod »Mir« št. 7376.
Šoler
trezen, zanesljiv, zmožen vseh popravil, nastopi službo na željo takoj, -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Abstinent« št. 7365.
Dekle
že vajena nekoliko kuhanja, išče službe, kjer bi sc izučila v dobro kuharico. - Ponudbe upravi pod: »Pomoč gospodinji«.
Iščem službo
kot hlapec pri kravah. — Naslov v upravi Maribor.
Trgovski pomočnik
kolonijalne stroke, išče mesta. Vprašati v upravi lista Maribor.
Prodamo
Žaga - samica
vodno kolo, ter vse malenkosti, ki spadajo k njej, naprodaj. Poizve se Ljubljana, Stari trg 32 aH Študa pri Domžalah 24.
Obleke
dobro ohranjene, poceni naprodaj. - Naslov pove oglasni oddelek Slovenca pod št. 7385.
Kupimo
Meh in nakovalo
Kupim rabljen, okrogel meh in nakovalo, v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene. Peregrin Novak, kovač, Ambrus -pošta Zagradec.
Stanovanja
Stanovanje
v centru Ljubljane, 2 do 3 sobe, z vsemi pritiklinami, išče majhna dobra družina za ceno 600 do 800 Din meseč. za takoj. - Ponudbe se prosijo pod »Zanesljiv plačnik« na upravo »Slovenca«.
Trgovino
dobro idočo oddam v najem. Naslov v upravi pod št. 7348.
Gostilno in pekarijo
vzamem v najem oboje ali posamezno. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Slov. pod šifro »Gostilna 7347«.
Oprava za jcdilnico
hrastova, se radi selitve proda, in fino salonsko ogledalo. Ogled od 3 do 5. Posredovalci izključeni. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7284.
Stanovanje
z 2 do 3 sobami iščeta dve mirni osebi. Ponudbe na upravo pod »Takoj ali pozneje«.
Čedno sobico
z elektriko in z zajtrkom oddam solidnemu gospodu. Jurčičev trg 2/1, levo — Slatner.
Veliko posestvo
v bližini Ljubljane, oddam v najem. Poleg je hiša z vsemi gospod, poslopji in živino 2 konja in 2 kravi). Redi se lahko 10—12 glav živine. - Natančna pojasnila se dobe: Šelenbur-gova ulica št. 3 (Singer).
V Kranju na glavnem trgu {najprometnejša točka, industrijsko mesto), se dobi v najem šest večjih in manjših
skladišč
pripravnih za vsako obrt, Interesentje naj se javijo pri lastniku: Franc Majdič-u.
Šiviljsko obrt
vzamem v najem z ali brez sodelovanja. — Ponudbe pod: »Šivilja 50«.
Posestva
Piodam ali zamenjam
posestvo v Celju, vila s takojšnjim stanovanjem: 5 sob, kopalnica, plin, elektr. luč, parketirano, velik vrt (4500 m5), poslopje za garažo in delavnico; cena 350.000 dinarjev. Sedanji čisti donos 30.000 Din za posestvo ali hipoteko v Avstriji. Polnomočno posreduje Realitiiten-Verkehrs-kanzlei Heinrich Scag-netti, Graz, Girardigasse Nr. 8.
Hišo z vrtom
kupim v Ljubljani ali v bližini, do 100.000 Din. -Ponudbe z natanč. opisom potrebnega na oddelek »Slov.« pod »Vselitev novembra« št. 7363.
Trgovcem meš. blaga
se nudi sijajna eksistenca z nakupom enonadstrop-ne trgovske hiše po zelo ugodni ceni ali s prevzemom v najem na najpro-metnejši točki v Krapin-skih toplicah. Več pove lastnik Stjepan H r u š . Krapinske toplice, Hrv.
Več stavbnih parcel
v predmestju Ljubljane, od 400 do 550 m» velike, se ugodno proda. Pri prodaji cele površine večji popust, - Naslov pove »Slovenec« pod št. 7375.
Posestvo
5 oralov pri Ljubljani, ob državni cesti in žel. postaji, pripravno za kupčijo in obrt, takoj naDro-daj. Potrebno le 50.000 dinarjev. Naslov v upravi Slovenca pod štev. 7383.
Ob priliki učiteljskega kongresa
vljudno opozarjamo po-setnike na najboljša pristna vina, dobra domača topla in mrzla jedila. Za točno in solidno postrežbo jamči Magda Jamnik, gostilničarka, Maribor, Dravska ulica št. 11, po stopnicah, pri veliki kavarni.
Sejmarji, pozor!
Najlepše in najboljše piškote dobite v rac-dičariji B. Grah, Kolodvorska uL 11. Ljubljana.
Debele
Volna in bombaž
za strojno pletenje ln ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
lusktate drobe
kupite najceneje pri tvrdkf
A. vosi*. Mutmano
Hcsljeva cesta !4.
Trboveljski
cement, traverze, strešna lepenka, okovje za stavbe in pohištvo, cevi, pumpe, kopalne banje, kloseti vedno najceneje pri Fr. Stu-pici, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Mlatilnice
slamoreznice, čistilniki za žito, kotli za žganjekuho in krmo vedno najceneje pri Fr. Stupici, Ljubljana, Gosposvetska 1.
Pozor! Damske torbice
vseh vrst dobite najceneje pri Fran Jenko, sedlar, Medvode. Trgovci popust.
Otomane
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din, oto-manska pregrinjala, mo-droce itd. kupite najboljše. - Rudolf SEVER tapetništvo, Marijin trg 2.
verziran bilancist z večletno eksportno, bančno in industrijsko prakso -vešč tujih jezikov - želi spremeniti mesto. - Dopisi na upravo »Slovenca« pod »Inicijativa 7777«.
Klavirji prvih svetov, znamk I
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana, Mestni trs 3 Na man ši obroki
Zaloga lu Izposojevalnica nalbolJSih klavirjev, pi-aiunov in harmonijev, Stolnway. Bilscnilorfer. KOrster, Iieizl, Hofmnn, Original Stlngl. Popravila iu uglaševan m uaj-eenojSo. - Najbogatejša Izbira vseh ostalih glasbenih instrum. in strun.
KLOBUKE
modno blago in telovadne potrebščine priporoma trg. »Pri AMERIKANCU« Ljubllana Stori (rit 10
SLOVENCA
..............................
(LEIPZIGFR HERBSTMESSK) OD 26. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1928.
Največji in najstarejšisvetovni vzorčni velesejem, na katerem so zastopane vse stroke trgovine inindusirije. Najugod. prilika za nakup vsukršoega blaga, strojev itd. Posebni tehoični, stavbarski. tekstilni, čevljarski in usnjarski veles. /.vezan z znanstvenimi predavanji, razkazovanjem in prakt. predavanji del iz vseh navedevih panog.
Pojasnila daje častno zastopstvo
STEGU, LJUBLJANA, Gledališka ulica St. 8.
Maime
kupuje vsako množino
,,ALKO"
družba z o. z. Ljubljana-Kolizej

Danes je umrla po kratkem in muke-polnem trpljenju naša dobra mamica, stara mamica in tašča, gospa
Katarina Dežman
previdena s sv. zakramenti v 72. letu starosti.
Pogreb nepozabne rajnke bo v soboto 11. avgusta ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Zg. Šiška, Knezova ulica št. 36. Ljubljana, dne 10. avgusta 1928.
Žalujoče rodbine: Dežman, Dejak, Bertoncelj.

ZAHVALA
Za številne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli o priliki prerane izgube naše dobre soproge, mamice, stare mamice, tete in tašče, gospe
MARIJE RADOVAN
soproge čevljarskega mojstra
in za poklonjeno krasno cvetje in vence se vsem najiskrcneje zahvaljujemo. - Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti. Vsem in vsakemu naša ponovna globoka zahvala.
V Ljubljani, dne 10. avgusta 1928.
Žalujoči ostalL


Lokomobilni kotel
event. lokomobilo 15-30 m2 kurilne ploskve iščemo začasno na posodo.
Tekstilindus Kranj-Stražišce
Henrik Sienkiewicz:
69
Na polju siave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Strast, strah in bojaželjnost so ga torej kakor trije viharji zibali semintja. Da bi dal duška tej burji in si obenem ohladil svojo kri, ki mu je vrela kakor krop, je v pričakovanju nadaljnih dogodkov divjal, razuzdano razgrajal po vaških krčmah, podil konje, tako da so se mu zgrudili mrtvi, izzival ljudi, ter popival za žive in mrtve po vseh gostilnah, ki so bile v Jedlini, Radomu ali Przytyku. Tam si je zbral tolovajsko družbo, ljudi, ki niso bili odšli k vojakom, ker so bili preveč zloglasni ali pa niso imeli denarja. Plačal jim je, kar so zapravili, in pometal ž njimi, kakor je hotel. Storil je to v prepričanju, cla mu ti tovariši lahko še prav pridejo v bodočnosti. Vendar ni dovolil nobenemu izmed teh svojih pajdašev, da bi bil ž njim preprijateljski in nikoli ni vpričo njih omenil imena gospodične. Ko se je je nekoč neki Viš iz bogvekje ležečega Viškova spomnil na prostaški in nesramen način, ga je oplazil s sabljo po ličili, da se mu je kri ulila.
Domov se je vračal navadno šele ob jutranjem svitu in je podil konja na vso moč čez drn in strn. Ta prismojena ježa ga je navadno popolnoma streznila. Potem se je oblečen zgrudil na konjsko kožo, s katero je bila pregrnjena postelj, in zaspal kakor klada. Nekaj ur je spal, potem pa se je zbudil, oblekel najboljše, kar je imel, šel k damam ter se trudil, da se prikupi gospodični. Niti za trenutek ni odmaknil pogleda od nje, pasel je oči po vsej njeni postavi in si podžigal poželenje. Ce je ostal ž njo na samem, se mu je večkrat napela šoba in so mu drgetale pošastne, dolge roke, kot da bi se več ne mogel upirati poželenju, da jo pograbi v svoj objem. Glas mu je postajal' zamolkel, besede — nejasne, drzne, dvo-
rezne: zdaj so bile polne zvitega prilizovanja, zdaj je iz njih mrko donela s težavo potlačena grožnja.
Panna Sieninjska se ga je naravnost bala, kakor bi imela strah tudi pred udomačenim volkom ali medvedom. Komaj je premagovala v sebi stud, ki jo je navdajal vselej, ko je videla zoprno prikazen. Rad se je sicer papagajsko-pestro oblačil, na vratu so se mu lesketali dragulji in nikdar ni spustil iz rok bogato-ekrašenega čekana, a kljub temu je bil vsak dan bolj oduren in izmozgan. Noči brez spanja, nebrzdano življenje, pijančevanje in neukrotljive strasti so mu vtisnili svoj žig. Shujšal je in pleča so se mu povesila: že od rojstva dolge roke so se mu še podaljševale in dlani so segale nižje od kolen, česar sicer ni nikdar videti na človeškem telesu. Njegovo orjaško truplo je postalo grčavemu panju podobno in rogovilaste, kratke noge so se mu od divjega jahanja še bolj skrivile. Razen tega je postala njegova polt zelenkasto bleda, lica pa so se mu tako vdrla, da so njegove izbuljene oči in usta še bolj ven štrlele. Zlasti v trenutkih, ko se jo smejal, je postajal vprav strašen: če mu jo iz zenic blisnil smehljaj, se je zrcalila v njih vsa besna, nebrzdana jeza jn pretnja.
A zavest lastne nesreče, globoka otožnost in udarci usode so preoblikovali značaj panne Sieninj-ske. Bil je povsem drugačen kakor prej in je Kše-peckega navdajal s spoštovanjem. Nekdanje mnogo-besedno dekletce, ki je ves dan žlobudralo kakor mlinček, se je zdaj naučilo molčati. Izraz njenih oči je postal nekam resnejši in stanovitnejši. Dasi ji je v navzočnosti Kšepeckega večkrat srce zadrhtelo od strahu, ga je vendar krotila s svojim molkom in mirnim pogledom. V takem slučaju se jo umaknil, kakor cla bi se bal razžaliti neko veličanstvo. Zdela se mu je sicer baš zato še vedno bolj zaželjena, a obenem vedno težje dostopna.
Ko je slednjič zaslutila, da ji od njega preti velika nevarnost, in se je pozneje popolnoma prepričala, cla ni o tem nobenega dvoma, se je trudila, da
bi se ga izogibala, da bi bila ž njim čim manj na samem in zasukala pogovor proč od stvari, ki bi mu utegnile olajšati razodetje ljubezni. Naposled se je včasih celo toliko opogumila, da mu je mimogrede namigovala: saj vendar nisem tako od vseh zapuščena na svetu, ni se mi treba kar tako vdati v dobro ali slabo usodo, kakor se menda zdi.
Sicer pa se je izogibala vsakemu spominu na Jacka Tačevskega. Jasno ji je bilo, da je po vsem, kar se je bilo med njima odigralo, ne more več braniti in da ji ne bo nikoli več zaščitnik. Slutila je tudi, da bi vsaka besedica o njem zbudila v Marcianu jezo in zlobo. Ko pa je zapazila, da Kšepecki ne zaupajo prelatu Tvorkovskemu in ga tako gledajo, kakor da bi se ga na tihem bali, jim je večkrat namignila, da je izročena duhovniku v posebno varstvo. Govorila je, kakor da je to posledica tajne pogodbe, ki jo je rajni Pongovski sklenil z duhovnikom za vsak slučaj. Prelat, ki je Ksepecke tuintam obiskoval, je gospodično v tem njenem početju izdatno podpiral. Zabavalo ga je namreč napram njim nadaljevati svojo igro. Zato se je izražal tajinstveno, navajal dvoumne latinske reke in pustil Marciana slutiti različne reči, ki si jih je ta potem lahko poljubno tolmačil.
Najvažnejše pa je bilo, da je »našo gospodično« ljubila služinčad in vsa vas. Kmetom so bili Kšepecki pritepenci, Anulja pa prava dedična. Marciana so se vsi bali — Vilčopoljski je bil edina izjema. A tudi po odslovitvi mladega šlahčiča je deklico obdajalo ljudsko varstvo kakor neviden zid. Še Marcian je vedel, da ima strah, ki ga vzbuja, svoje meje, onstran katerih bi se pričela zanj resnična nevarnost. Razen tega ni dvomil, da Vilčopoljski (ki mu je -predrznost gledala iz oči'') ne pojde predaleč stran in cla se ničesar ne ustraši, če bo gospodična kdaj potrebovala zaščite. Zato si jc moral na tihem priznati, da gospodična v resnici ni tako od vseh zapuščena kakor je sprva snm mislil in kakor je to svoječasno zatrjeval svojemu očetu.
IISEI!I=S
s s
n	_
Nf
O	— pr B
m OO 'Ji
F* E
S w , «-■ w
B >
D
* "
8.2
' n as
' -o 9
0	S»
«1
®	cr
m	N
£?' S
?r o
ifig DS to*
S a. 7
O rt M * ,
1	e
P « n
«
4— rt
IsS »
rt	(t —
B = p
S £	g
-i	_
e —	C
2. B	5-
S
!
B jq
S s	g
e
to	<*
g-	S
_ C	N
P f *
S o «i
3 u
0
so "s: ra
H3
B n
s -
« o „
2 o K
si> i o
tO b.
to
c! k cr
n B
— H • pr
p-r
n 33
g
S <
B ~
S Z i
EiUEiš!
1+ Jutfo»lovan»ko tiskarno i Ljubljani! Karel C*L
Izdajateli dr. Ft. kulovec.
Urednik: Franc IerseUlavi