Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 51 / Leto 78 / 21. december 2023 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU Str. 22-23 AKTUALNO Str. 3 LAŠKO Str. 2 CELJE Str. 6 Str. 12–13 Foto: Andraž Purg SPORED MAGNIFICO: 30 let samostojnega glasbenega potovanja SPORED MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: MAGNIFICO: 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega 30 let samostojnega glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja 30 let samostojnega 30 let samostojnega glasbenega potovanja 30 let samostojnega 30 let samostojnega glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja 30 let samostojnega 30 let samostojnega glasbenega potovanja 30 let samostojnega glasbenega potovanja SPORED glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja glasbenega potovanja »Verjamem, da mora božič vsakdo najprej poiskati v svojem srcu.« Bernarda Žarn ŠT. 51 21. DECEMBER 2023 Damjan Murko Nov voditelj na Aktualu? PET. 22. 12. SOB. 23. 12. NED. 24. 12. PON. 25. 12. TOR. 26. 12. SRE. 27. 12. ČET. 28. 12. PRIL OGA Nuška Drašček, pevka: »Vse se preliva, vse je glasba« Osrednji cilj je sprejetje občinskega prostorskega načrta KOLEDAR 2024 Zelene zime narekujejo drugačno ponudbo Najbolj navdušeni ljubitelji smučanja so v začetku decembra že lahko uživali na belih strminah. A le na višje ležečih smučiščih, kjer so snežne padavine in dovolj nizke temperature, med drugim tudi na Rogli, upravljavcem omogočile ustrezno pripravo prog. Da bodo gorski centri lahko preživeli zelene zime, bodo morali ponudbo prilagoditi tako, da bo obiskovalce privabljala v vseh letnih časih. Soočajo se tudi s pomanjkanjem kadra in z visokimi cenami elektrike. Zato so smučarske vozovnice v večini zimskih centrov pri nas podražili, a so še vedno bistveno cenejše kot na primer v sosednji Avstriji. Odstopila direktorica zdravstvenega doma Rejniške družine je vedno težje najti Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 5 1, 21. december 2023 AKTUALNO ZADETKI Posekana drevesca iz slo- venskih gozdov, ki bodo v prazničnem času krasila domove in poslovne prosto- re, morajo biti v letošnjem decembru med prevozi in prodajo označena z nalep- ko rdeče barve, na kateri je letnica 2023. Tako sporoča Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki usmerja pridobi- vanje okrasnih drevesc na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Drevesca, na katerih je napis Darilo gozda vašemu domu, so pridobljena s kmetijskih povr- šin, ki se zaraščajo, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter iz namenskih nasadov na kmetijskih povr- šinah. Če izvirajo iz redčenj pregostega mladega drevja v gozdu, ima njihovo pridobiva- nje celo ugoden vpliv na goz- dove, saj jih s tem gozdarji ne- gujejo. Takšna drevesca imajo tudi najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile gozdove. Zdravstveni dom v novem letu čakata pomembna izziva Odstopila direktorica ZD Laško Zdravstveni dom Laško je v pričakovanju imenovanja novega direktorja in začetka gradnje prizidka. (Foto: Andraž Purg) Odslužena drevesa je po koncu praznikov najbolje razrezati in odložiti v zabojnike za organske odpadke ali jih skuriti v pečeh. Tista, ki niso bila vzgojena v Sloveniji, predsta- vljajo nevarnost za vnos bolezni v gozd, zato ZGS svetuje, naj jih ne odlagamo v gozdove ali na gozdni rob. Prav tako tam ne sadimo odsluženih okrasnih dreves iz loncev. Drevesca z rdečo nalepko z napi- som Darilo gozda vašemu domu so pridobljena na naravi prijazen način. (Foto: arhiv ZGS) Letos imajo drevesca rdečo nalepko Nalepke pridobijo lastniki gozdov v ZGS skupaj z odloč- bo, v kateri so zapisani usme- ritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število nalepk morajo odšteti po 40 centov za eno. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc izvaja gozdarska in- špekcija. Tudi pri nabiranju mahu za postavitev jaslic je treba upoštevati, da ga je dovoljeno nabrati največ 2 kg in pri tem na eni površini odvzeti največ petino vsega mahu. TC Pred leti se je morala Knapičeva otepati očitkov zaradi odhoda zdravnice iz Zdravstvene postaje Rim- ske Toplice, zaradi česar je brez izbranega zdravnika ostalo približno 400 kraja- nov, medtem ko je ambu- lanta v Jurkloštru za nekaj časa celo zaprla svoja vrata. Krajani Rimskih Toplic so zaradi tega s peticijo zahte- vali razrešitev direktorice. Z odhodi zdravnikov so se soočali tudi v ZD Laško. Zadovoljni z zdravstveno oskrbo Nato so se razmere tako v Rimskih Toplicah kot v Laškem uredile. V Laškem Zdravstveni dom (ZD) Laško, ki ga v prihodnjem letu čaka velik projekt, začetek gradnje težko pričakovanega in prepo- trebnega prizidka, je ostal brez vodstva. Direktorica Janja Knapič, ki je ta zavod vodila od leta 2014, pred tem je bila eno leto vršilka dolžnosti direktorja, je namreč pred dnevi podala odstopno izjavo. Odstopila je zaradi osebnih razlogov. Obja- vljen je že razpis za novega direktorja, prijave v ZD zbirajo do vključno 29. decembra letos. je v začetka septembra zaživel center za krepitev zdravja, ki pomeni nadgra- dnjo zdravstvenovzgojne- ga centra. Nudi razširjeno dejavnost na področju pre- ventive, več individualnih obravnav posameznikov ter več delavnic. Prinesel je tudi štiri nove zaposlitve. Kot je ob odprtju prostorov centra za krepitev zdravja poudaril župan Marko Šan- tej, pridobitev pomeni velik doprinos za vse občanke in občane Laškega. »Osebnih zdravnikov je v Zdravstve- nem domu Laško dovolj. Želeli bi si še kakšnega do- datnega zobozdravnika in specialista, kot je na primer pedontolog. Sicer pa smo v Laškem z zdravstveno oskr- bo lahko zelo zadovoljni,« je dejal. V laškem zdravstvenem domu je trenutno zaposle- nih šest splošnih zdravni- kov in dve urgentni zdrav- nici. »K sreči že kar nekaj časa nimamo težav s po- manjkanjem zdravnikov,« je ob tem dodala direktorica Janja Knapič. Gradnja prizidka Zdravstveni dom Laško v novem letu ob imenovanju novega vodstva čaka tudi po- membna naložba. Po dolgo- trajnih pripravah in številnih zapletih naj bi se vendarle začela težko pričakovana gradnja prizidka. Občina La- ško je po intenzivnem delu v zadnjih mesecih pridobila dokumentacijo PZI oziroma projekt za gradnjo prizidka. S tem so ustvarjeni pogoji za uresničitev naložbe. Zaradi gradnje v starem mestnem jedru je bilo treba upošte- vati tudi mnenje in zahteve zavoda za varovanje kultur- ne dediščine. Poleg tega je bilo treba najti tudi rešitve, kje bo ZD Laško v času gra- dnje izvajal zobozdravstve- ne storitve, saj bo treba del stavbe, ki je zdaj namenjen zobozdravstveni dejavnosti, porušiti. V Občini Laško načrtujejo objavo javnega razpisa za izbor izvajalca del še v tem letu. Če ne bo zapletov, je za- četek gradnje prizidka pred- viden v spomladanskih me- secih in dokončanje del do konca leta 2025. Po gradnji prizidka bo sledila prenova stare zgradbe zdravstvenega doma. Na osnovi projektant- ske ocene je gradnja prizidka ocenjena na približno štiri milijone evrov brez davka. Ministrstvo za zdravje bo prispevalo milijon evrov nepovratnih sredstev. Poleg stroškov gradnje bo treba zagotoviti še sredstva za vso notranjo opremo in manjka- joče medicinske aparate. V občini načrtujejo, da bo ZD Laško sredstva za ta namen zagotovil iz lastnih virov. »Ne glede na to, kako zahtevna ali obsežna je moja točka, vedno čutim tremo kot odgovornost do občinstva in do svoje izvedbe.« Nuška Drašček, pevka in nagrajenka Prešernovega sklada »Ljudje gore vedno bolj jemljejo kot športni poligon. Manj jih doži- vljajo, manj se na poti ustavljajo.« Marijan Denša, načelnik komisije za varstvo gorske narave v PZS »Če bi lahko ponovno izbi- rala svojo pot odraščanja, ne bi ničesar spreminjala. Čeprav nisem odraščala v toplem objemu svojih pravih staršev, sem s pomočjo številnih dobrih ljudi postala to, kar sem. Zadovoljna ženska.« Patricija Halužan, ki je od- raščala v rejniških družinah »Glavno sporočilo božiča je mir. Želim si, da bi se božična zgodba dotakni- la čim več ljudi in da bi pripomogla k temu, da bi na svetu spet zavla- dala mir in sožitje med ljudmi in narodi.« Jože Žlaus, zbiratelj in izdelovalec jaslic »Na tekmovanjih v izdela- vi plastičnih maket sodelu- jejo ljudje najrazličnejših poklicev. Veliko je zoboz- dravnikov in čeljustnih kirurgov, ki so navajeni natančnega dela.« Rudi Škornik, izdelovalec maket BOJANA AVGUŠTINČIČ Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 5 1, 21. december 2023 AKTUALNO V šentjurski enoti CSD Ce- lje, kjer so letos uspešno rešili potrebo po štirih namestitvah mladoletnih otrok, ocenjujejo, da je potreba po rejniških dru- žinah velika. Omenjena enota v letih 2022 in 2023 ni prejela niti ene nove vloge za izvajanje rejniške dejavnosti. Enako ugotavljajo v konjiški enoti CSD Celje, kjer je na ob- močju, za katerega so pristoj- ni, trenutno v rejništvu enajst otrok. V letih 2022 in 2023 so imeli dve novi vlogi za izvaja- Ko otroci ne morejo bivati v svoji biološki družini… Rejniške družine je vedno težje najti Na spletnih straneh nekaterih občin s Celjskega je bilo v zadnjem času objavljeno obvestilo o potrebi po rejniških družinah, ki bi lahko sprejele otroke, ki zaradi različnih socialnih okoliščin ne morejo bivati v svoji biološki druži- ni. V šmarski, šentjurski, konjiški in laški enoti Centra za socialno delo (CSD) Celje so pojasnili, da je bilo pred leti lažje najti rejnike kot danes. Okoliščine za oddajo otrok v rejništvo so zdaj bistveno drugačne kot včasih. Primeri so namreč vedno bolj zapleteni, zahtevni in večplastni. »Ve- dno več je otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo več skrbi, nege, varstva. Kadar ne najdemo ustreznih rejniških družin, otroke namestimo v katerega od kriznih centrov ali strokovnih zavodov,« pravi Lidija Herman, pomočnica direktorice CSD Celje, ki dela v šmarski enoti omenjenega centra. TINA STRMČNIK Novembra letos je bilo v rejništvu skupaj 758 otrok in polnoletnih oseb, od tega 616 oseb do 18. leta in 142 oseb od 18. do 26. leta. 194 otrok oziroma oseb je bilo nameščenih v družine, ki izvajajo rejniško dejavnost kot sorodniki. Novembra letos je bilo v Sloveniji 545 rejnikov, in sicer 500 žensk in 45 moških. (Vir: gov.si) Po končanem rejništvu se večina otrok osamosvoji, manjši del jih za vedno ostane v rejniški družini kot njen družinski član. (Foto: Pexels) Lidija Herman iz šmarske enote CSD Celje je povedala, da je iskanje rej- niških družin vseslovenska težava, čeprav na območju Obsotelja in Kozjanskega trenutno ni otrok, ki bi čakali na namestitev v rejništvo. Letos sta bila sicer na novo v rejni- štvo nameščena dva otroka z obmo- čja krajevne pristojnosti omenjene enote. (Foto: osebni arhiv) Za rejništvo se lahko odločijo polnoletne osebe, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji, končano vsaj poklicno oz. strokovno izobrazbo, so poslovno sposobne. Pomembno je, da njim ali njihovemu partnerju ni bila odvzeta starševska skrb in da nihče ni bil pravnomočno obsojen. nje rejniške dejavnosti, otroke so v ti dve družini namestili takoj. Če se izkaže potreba po rejniški družini, slednjo iščejo tudi zunaj krajevne pristojno- sti. Včasih za otroke iščejo dru- ge oblike namestitve. Slednje, kot so pojasnili, niso vedno optimalne. Tudi v laški enoti CSD Celje, ki je pristojna za občini Laško in Radeče, v zadnjih letih be- ležijo upad izvajalcev rejniške dejavnosti. »Če je bilo še pred dvajsetimi leti v naši krajevni pristojnosti približno 15 rejni- ških družin, smo ob koncu tega leta pristojni le še za tri rejniške družine. Novih kandidatov za izvajanje te dejavnosti nismo dobili vse od leta 2016. Pa če- prav smo si prizadevali za to, predvsem s promocijo dejavno- sti.« Čeprav v njihovi krajevni pristojnosti trenutno ni otrok, ki bi čakali na takšno name- stitev, se lahko razmere spre- menijo že jutri, so sporočili. Center namreč spremlja precej družin, ki pri skrbi za otroke potrebujejo njegovo pomoč in podporo. V rejniških družinah na območju krajevne pristoj- nosti laške enote CSD Celje je trenutno nameščenih 23 otrok in mladostnikov. Po rejništvu se le redki vrnejo domov Lidija Herman iz šmarske enote CSD Celje je pojasnila, da sodišče otroka staršema od- vzame, kadar je ta ogrožen in kadar njegovih koristi ni mogo- če zavarovati drugače kot z iz- ločitvijo iz družinskega okolja. Odvzem otroka in namestitev k drugi osebi, torej v rejništvo, ali v zavod sta smiselna samo v primerih, kjer obstajajo mo- žnosti, da se bo otrok še lahko vrnil k staršem. Primeri, da bi se otroci po obdobju v rejništvu vrnili domov, so sicer redki. So- govornica je povedala, da se po končanem rejništvu (slednje lahko traja, dokler se otrok oz. mladostnik šola oz. najkasneje do 26. leta, če se rejenec s tem strinja) večina mladostnikov osamosvoji. Manjši del pri- merov je takšen, da otrok oz. mladostnik za vedno ostane v rejniški družini kot njen dru- žinski član. Drugačen dan za rejniške otroke Otroci iz občin Celje, Voj- nik, Dobrna in Štore, ki ži- vijo v rejniških družinah, se vsako leto razveselijo srečanja in obdarovanja, ki ga decembra pripravi višja svetovalka Matejka Brečko iz celjske enote Centra za socialno delo Celje. Ni običajno, da strokovni delavci centrov za socialno delo pripravljajo take dogod- ke, Matejka Brečko pa pravi: »Leta 2017 sem se odločila, da bom nekaj naredila za te otro- ke. Zanje pripravim pomla- dno in novoletno srečanje, na katerem dobijo darila tako otroci kot tudi rejnice.« Darila kupi s pomočjo donacij, ce- lotno akcijo pa vodi v okviru centra za socialno delo. »Dela je sicer nekaj več kot običaj- no, a so nasmehi otrok in rej- nic tisti, ki štejejo.« Letos je povabila 43 otrok in 15 rejnic in dogodek orga- nizirala s pomočjo Celjskega mladinskega centra. Otroci so si ogledali gledališko-ple- sno predstavo v izvedbi Hiše umetnosti Igen, nato so pri- pravljali piškote in izdelovali novoletne voščilnice. MCC je poskrbel tudi za to, da so dobili pice. »Sodelovali so vsi otroci. To je bila priložnost za druženje rejnic, ki smo jih pred časom tudi povabili na skupno ko- silo. Otroci pa so v preteklih mesecih spoznavali delo poli- cije, kjer smo bili gostje,« na- števa sogovornica, ki ob tem opozarja na pereče pomanj- kanje družin, ki bi se odločile za rejništvo. »Otrok je vedno več in jih pogosto nimamo kam namestiti, zato so več mesecev v različnih kriznih centrih za otroke in mladino. Rejnikov primanjkuje v vsej državi.« Takšno delo je na- mreč vse prej kot preprosto in rejniki tega tudi ne počne- jo zaradi denarja, saj nagrade zanje niso visoke in tudi če bi bile višje, to po njenem ne bi rešilo težav. Ne nazadnje vsak tudi ni primeren za tovrstno delo. Brečkova meni, da bi bila nujna celovita prenova sistema rejništva in sodeluje v skupini za prenovo v okviru ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake mo- žnosti, le da ugotavlja, da se zade v e pr emik ajo z elo počasi. TC Foto:arhiv CSD Celje NE PREZRITE, STRAN 25: Zgodba Patricije Halužan, ki je odraščala v rejniških družinah. Izdelovanje voščilnic in darila za otroke in rejnice, ki so se udeležili letošnjega decembrskega druženju v Celjskem mladinskem centru. Otroci v rejniških družinah bodo že 15. leto dobili darila tudi v okviru akcije Citycentrovo srce. Kupci Citycentra Celje se za nakup darila odločijo na osnovi risb otrok, razstavljenih v avli centra. »Na območju naše krajevne pristojnosti trenutno ni otrok, ki bi potrebovali namestitev v rejniški družini. A se lahko razmere spremenijo že jutri.« Kako center bdi nad rejniki in rejenci? Kadar je otrok nameščen v rejništvu, je CSD dolžan spre- mljati njegov razvoj in izpolnje- vanje obveznosti, dogovorjenih z rejniško pogodbo. Po name- stitvi otroka v rejniško druži- no je oblikovana individualna projektna skupina, v kateri sodelujejo strokovni delavec, ki bdi nad otrokom, strokovni delavec centra za socialno delo, ki bdi nad rejniško družino, rej- nik, starši in otrok. Individual- na projektna skupina načrtuje in predlaga ustrezno ravnanje in strokovno obravnavo otroka ter spremlja njegovo življenje v rejniški družini. Za vsakega otroka pripravi individualni na- črt, prilagojen starosti oziroma njegovi stopnji razvoja in nje- govim potrebam. Po besedah Lidije Herman mora biti načrt zastavljen tako, da zagotavlja celostno obravnavo in spre- mljanje otroka. CSD spremlja, kako je poskrbljeno za otroka v rejništvu, tudi s pomočjo obiskov na domu, pogovorov na centru, obiskov v šoli. Nad razvojem otroka v rejništvu bdi tudi tako, da sodeluje z drugi- mi ustanovami. Različne izkušnje z biološkimi starši Hermanova je poudarila, da je rejništvo odgovorno in zahtevno delo. »Je tudi hvale- vredno, izpopolnjujoče in nav- dihujoče, saj rejniki s svojimi osebnostnimi značilnostmi, z vzgojnimi pristopi in zavze- manjem ohranjajo oziroma izboljšujejo kakovost življenja rejencev, ki jim to v matičnem okolju ni bilo omogočeno.« Rejniki imajo po njenih be- sedah zelo različne izkušnje glede sodelovanja z matično družino rejencev. V nekaterih primerih se stkejo lepe, pristne vezi. V nekaterih primerih je zaradi težkih razmer, v kate- rih se znajdejo biološki star- ši, sodelovanje oteženo ali ga sploh ni. Zakaj rejništvo in ne posvojitev? Nekateri pari, ki ne morejo imeti otrok, so pred časom za Novi tednik povedali, da so otroka lažje posvojili v tujini. Zato nas je zanimalo, zakaj pri nas posvojitev ni bolj uve- ljavljena. Hermanova je poja- snila, da država staršema, ki jima je bil odvzet otrok, nudi podporo pri ustvarjanju raz- mer za njegovo vrnitev. Center za socialno delo izdela načrt pomoči družini, ga redno pre- verja ter vanj vključi opis sta- nja, potrebe otrok, možnosti družine, način spremljanja, oblike pomoči in opis uresni- čevanja ukrepa. »Zato traja ukrep odvzema otroka največ tri leta, vendar se ga lahko po uradni dolžnosti ali na predlog CSD podaljša vsakič še za tri leta. Število podaljšanj ni ome- jeno. Sodišče mora po vsakem podaljšanju ukrepa preveriti, ali so se možnosti za vrnitev otroka od izreka ukrepa po- večale.« Če sodišče glede na okolišči- ne primera ugotovi, da starši po nekem času ne bodo mo- gli ponovno prevzeti skrbi za otroka, je zanj bolje najti dru- go nadomestno skrb, podobno starševski skrbi, torej posvo- jitev. Tako določa Družinski zakonik, veljaven od leta 2019. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 5 1, 21. december 2023 GOSPODARSTVO SRE ČNO 2024 GREEN STEEL www.store-steel.si Lastniki se umikajo iz družbe Štore Steel Kdo se bo pri prodaji jeklarne pridružil Uniorju? Kot je že znano, bo vodenje Uniorja, druge največje proizvodne družbe na Celjskem, 1. junija prihodnje leto prevzel Robert Vuga. Od letošnjega julija je bil predsednik nadzornega sveta zreške družbe, a je 12. decembra, ko so ga imenovali za predsednika uprave, odstopil s tega položaja. Vuga trenutno vodi eno od petih dejavnosti nem- ške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Bil je predsednik uprave Ete, pred časom je delal tudi v Adrii Airways kot član uprave. Delo, ki ga čaka v Uniorju, bo vse prej kot preprosto, saj je podjetje zelo zadolženo in stara posojila odplačuje z najemanjem novih. Svoje dolgove bo Unior poskušal zmanjšati tudi s prodajo dela premoženja, med katerim sta turistična družba Unitur in malo manj kot 30-odstotni lastniški delež v štorski jeklarni. JANJA INTIHAR Za Unitur so v Uniorju že napovedali, da naj bi bil prodajni postopek končan v drugi polovici prihodnjega leta, podatkov o tem, kako je s postopkom za prodajo de- leža v družbi Štore Steel, je bolj malo. Za zdaj je uradno znano le to, da ga vodi NLB in da svojega deleža v jeklar- ni ne bo prodajal le Unior, ampak še kdo od njenih la- stnikov. Ti naj bi pogodbo o skupnem nastopu pri prodaji podpisali kmalu. Unior lastnik skoraj četrt stoletja Družba Štore Steel ima šti- ri velike lastnike – poleg Uni- orja še družbo pooblaščen- ko Železar ter Kovintrade in Dinos. Unior je s švedsko Inexo postal solastnik štor- ske jeklarne leta 1999. Švedi so takrat kupili 60-odstotni delež, Unior 20-odstotnega, 20 odstotkov lastništva so, kot je določala zakonoda- ja, zaradi neizplačanih plač dobili delavci ter ustanovili družbo pooblaščenko. Ko se je Inexa po štirih letih umaknila iz Štor, je njen lastniški delež odkupil Unior. Hkrati se je s podje- tjema Dinos in Kovintrade dogovoril, da bosta od njega odkupila vsak po malo več kot 15-odstotni delež. Za odkup 11 odstotkov delnic so se odločili tedanji vodil- Družba Štore Steel, ki je edina proizvajalka jekla v Sloveniji v domači lasti, bo prihodnje leto morda dobila nove lastnike. Bodo njeni lastniki spet tujci? (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 5 1, 21. december 2023 GOSPODARSTVO SREČNO 2024 GREEN STEEL www.store-steel.si Lastniki se umikajo iz družbe Štore Steel Kdo se bo pri prodaji jeklarne pridružil Uniorju? Kot je že znano, bo vodenje Uniorja, druge največje proizvodne družbe na Celjskem, 1. junija prihodnje leto prevzel Robert Vuga. Od letošnjega julija je bil predsednik nadzornega sveta zreške družbe, a je 12. decembra, ko so ga imenovali za predsednika uprave, odstopil s tega položaja. Vuga trenutno vodi eno od petih dejavnosti nem- ške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Bil je predsednik uprave Ete, pred časom je delal tudi v Adrii Airways kot član uprave. Delo, ki ga čaka v Uniorju, bo vse prej kot preprosto, saj je podjetje zelo zadolženo in stara posojila odplačuje z najemanjem novih. Svoje dolgove bo Unior poskušal zmanjšati tudi s prodajo dela premoženja, med katerim sta turistična družba Unitur in malo manj kot 30-odstotni lastniški delež v štorski jeklarni. JANJA INTIHAR Za Unitur so v Uniorju že napovedali, da naj bi bil prodajni postopek končan v drugi polovici prihodnjega leta, podatkov o tem, kako je s postopkom za prodajo de- leža v družbi Štore Steel, je bolj malo. Za zdaj je uradno znano le to, da ga vodi NLB in da svojega deleža v jeklar- ni ne bo prodajal le Unior, ampak še kdo od njenih la- stnikov. Ti naj bi pogodbo o skupnem nastopu pri prodaji podpisali kmalu. Unior lastnik skoraj četrt stoletja Družba Štore Steel ima šti- ri velike lastnike – poleg Uni- orja še družbo pooblaščen- ko Železar ter Kovintrade in Dinos. Unior je s švedsko Inexo postal solastnik štor- ske jeklarne leta 1999. Švedi so takrat kupili 60-odstotni delež, Unior 20-odstotnega, 20 odstotkov lastništva so, kot je določala zakonoda- ja, zaradi neizplačanih plač dobili delavci ter ustanovili družbo pooblaščenko. Ko se je Inexa po štirih letih umaknila iz Štor, je njen lastniški delež odkupil Unior. Hkrati se je s podje- tjema Dinos in Kovintrade dogovoril, da bosta od njega odkupila vsak po malo več kot 15-odstotni delež. Za odkup 11 odstotkov delnic so se odločili tedanji vodil- Družba Štore Steel, ki je edina proizvajalka jekla v Sloveniji v domači lasti, bo prihodnje leto morda dobila nove lastnike. Bodo njeni lastniki spet tujci? (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 5 1, 21. december 2023 GOSPODARSTVO Novi TEDNIK št. 42 19. 10. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 42, 19. oktober 2023 V družbi Liko, d.d., Liboje iščemo dva sodelavca za delo na delovnem mestu: Industrijski varilec – preoblikovalec kovin (m/ž) Opis delovnega mesta: • delo v proizvodnji jeklenih cestnih varnostnih ograj • upravljanje strojev za varjenje, varjenje kovinskih elementov • upravljanje oblikovalnih strojev, izvajanje del na strojih za oblikovanje kovine • strojna in ročna obdelava kovin, izdelovanje izdelkov in polizdelkov – posameznih kovinskih elementov po predloženih načrtih in navodilih, priprava za nadaljnjo obdelavo ali vgradnjo v kovinske konstrukcije Pričakujemo: • II. ali višjo stopnjo izobrazbe • najmanj 6-mesečne izkušnje z varjenjem • zanesljivost in sposobnost dela v ekipi v delavnici, sodelovanje z ostalimi sodelavci in upoštevanje navodil vodje delavnice Nudimo: • delovno razmerje za določen čas enega leta, z možnostjo podaljšanja zaposlitve • delo v urejenem in dinamičnem okolju • stimulativno plačilo za opravljeno delo Za več informacij nas prosim pokličite na telefon 031 644 322. Kmalu konec stečaja nekdanjega imperija Darka Zupanca Predvidoma še letos naj bi bil končan stečaj celjske družbe PSZ. Trajal je pri- bližno devet let in kot pravi stečajni upravitelj Radovan Triplat, je bil eden njegovih največjih in tudi najtežjih. Največji zaradi velikega premoženja, ki ga je imela družba, zato je potreboval veliko časa, da ga je prodal, najtežji pa zaradi težav, ki so mu jih pri vodenju po- stopka povzročali nekdanji lastnik in upniki. Njihove pritožbe na delitev kupnine od prodaje premoženja so namreč stečaj podaljšale za najmanj dve leti, pravi Triplat. Družba PSZ, ki je bila v ve- činski lasti Darka Zupanca, je šla v stečaj oktobra 2014. Pod okriljem družbe je Zu- panc v več kot dvajsetih letih nakopičil različna podjetja, ki so z izjemo šentjurske Meje prav tako končala v stečaju, ter mnoge gostilne, trgovine in poslovne pro- store na najboljših mestih v središču Celja, med njimi tudi upravno stavbo PSZ v Kocenovi ulici in stanovanj- sko-poslovni objekt v Prešer- novi ulici. Imela je tudi sta- novanje v Rečici pri Laškem, zemljišče s hišo v Šmartnem v Rožni dolini, apartmaje na otoku Pag in v Pelegrinu pri Umagu ter 17-metrsko jahto. Upniki so do PSZ prijavili za kar 169 milijonov evrov terjatev, stečajni upravitelj jih je priznal za 20 milijonov evrov manj. Polovico terjatev je priznal le pogojno. Večina teh terjatev se je nanaša na terjatve hčerinskih družb, ki so nastale zaradi danih po- S propadom družbe PSZ je povezan tudi propad nekoč znamenitega hotela Turška mačka v središču Celja. Hotel je bil v lasti nepremičninske družbe Domine, ki je bila del skupine PSZ in je eno leto po stečaju »matere« tudi sama šla v stečaj. Leta 2019 je stavbo, ki je še vedno prazna, za nekaj več kot pol milijona evrov kupila celjska občina. roštev in hipotek na njiho- ve nepremičnine. Največji upnik skupine PSZ je bila Družba za upravljanje ter- jatev bank. Terjatev ponudil Rdečemu križu Stečajni upravitelj Ra- dovan Triplat še ne razkri- va, kako so bili poplačani upniki. Kot pravi, končuje pisanje končnega poročila o poteku stečaja, kjer bodo navedeni tudi ti podatki. Kot zadnjo je poskušal prodati terjatev, ki jo je PSZ imela do Darka Zupanca in zaradi katere je upravitelj sprožil tudi kazenski postopek. Gre za terjatev v višini 666 tisoč evrov, za katero je pred ča- som objavil nezavezujoče zbiranje ponudb. Najvišja ponudba, ki jo je dobil, je bila 400 evrov. Ker je ocenil, da resnega zanimanja za na- kup terjatve ni in je torej ne bo mogel unovčiti, je pozval upnike, naj jo prevzamejo. Upniki so njegovo ponudbo zavrnili, zato je terjatev ponu- dil ministrstvu za finance, ki je prav tako ni hotelo prevzeti. V skladu s 374. členom Zako- na o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventno- sti in prisilnim prenehanjem je zdaj terjatev ponudil dobro- delni organizaciji. Odločil se je za Rdeči križ, od katerega vsaj v začetku tega tedna še ni dobil odziva. Upravitelj upa, da bo od- ziv pozitiven, saj je prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, pogoj za konec ste- čaja. JI Foto: arhiv NT/Sherpa V stečajni masi družbe PSZ je bila tudi stavba na stičišču Prešernove ulice in Glavnega trga (na fotografiji). Hišo je leta 2016 na dražbi za milijon evrov kupila ljubljanska nepremičninska družba Inversio, a jo je dve leti kasneje prodala. Kupilo jo je celjsko podjetje Merkscha, ki je leta 2016 prav tako na dražbi kupilo tudi nekdanjo upravno stavbo PSZ v Kocenovi ulici. Peter Merkscha je za prvo nepremičnino napovedal, da jo bo temeljito prenovil in v njej uredil poslovne prostore in stanovanja, na mestu, kjer stoji druga, pa je napovedal gradnjo novega stanovanjskega bloka. Svojih napovedi za zdaj še ni uresničil, saj so, kot je večkrat dejal, postopki za pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj zelo dolgi, nenehno se mora usklajevati tudi z zavodom za varovanje kulturne dediščine. ni delavci jeklarne. Unior je zase obdržal 19-odstotni delež in z deležem, ki ga je imel že prej, postal največji lastnik družbe Štore Steel. Po finančni krizi leta 2008, ki ga je pahnila v visoko iz- gubo, je Unior prodal še 10 odstotkov štorske jeklarne. Ker drugi lastniki za nakup niso imeli denarja, je delež odkupila kar jeklarna sama. Poskus prodaje že leta 2015 Unior se je iz jeklarne želel umakniti že leta 2015. Razlog so bile, prav tako kot zdaj, finančne težave. Pri proda - ji sta se mu pridružila tudi Kovintrade in Dinos. Med najbolj resnimi morebitnimi kupci je bila takrat SIJ – Slo- venska industrija jekla, ki je v večinski ruski lasti. Kupni- na ni bila znana, nekateri so omenjali, da naj bi znašala od 40 do 45 milijonov evrov. Za nakup se je takrat v imenu češke korporacije Mo- ravia Steel zanimal sloven- sko-češki poslovnež Tomaž Subotič, vendar s prodajo potem ni bilo nič. Čehi naj bi menda za delnice ponudili prenizko ceno. Ko se je Uni- or leta 2016 z najemom 113 milijonov evrov sindicirane- ga posojila rešil finančne sti - ske, o prodaji svojega deleža v Štorah ni več razmišljal. Kovintrade že član konzorcija V konzorcij za prodajo družbe Štore Steel naj bi se tudi tokrat vključili vsi štirje veliki lastniki. Če bo prodana celotna družba ali vsaj njena večina, bo namreč kupnina višja, kot bi bila v primeru prodaje manjšega deleža. Lastniki naj bi pričakovali od 60 do 65 milijonov evrov kupnine. Kupec naj bi bil najverjetneje iz tujine. V družbi Kovintrade so po- vedali, da so se že pridružili konzorciju prodajalcev, če- prav s Štore Steel sodelujejo že dolgo. »Verjamemo, da bo tako ostalo tudi naprej,« je povedal predsednik uprave Jože Kastelic. Dodal je, da o uspešnosti prodaje in more- bitnih investitorjih ne more niti ne želi ugibati. »Želim, da družba dobi dolgoročne- ga strateškega lastnika, ki ji bo omogočil nadaljnjo rast, predvsem pa ji odpiral nove trge in zagotovil dolgoročno stabilnost in razvoj,« je še de- jal Kastelic. Ali so pogodbo o skupnem nastopu pri prodaji poslovnih deležev podpisa- li tudi v Dinosu, ni znano. Tomaž Subotič je povedal, da Moravio Steel nakup je- klarne tokrat ne zanima, je pa svoj delež v njej pripra- vljen prodati tudi Železar. Vendar le pod pogojem, da bo cena primerna. Subotič je večinski lastnik te družbe pooblaščenke in je tudi zelo pomemben lastnik Uniorja. Neposredno in posredno ima v zreški družbi malo manj kot 9-odstotni delež, kar ga v lastniški strukturi uvršča na drugo mesto, takoj za dr- žavo. Malo manj kot 11 odstot- kov lastništva družbe Štore Steel je še vedno v rokah ma- lih delničarjev, ki se o tem, ali bodo prodali svoj delež, še odločajo. Poslovanje družbe Štore Steel letos slabše Družba Štore Steel je naj- večja naložba Uniorja in mnenja o tem, ali je zdaj pravi čas za njeno prodajo, so različna. Nekateri namreč ocenjujejo, da Unior v trenu- tnih ekonomskih razmerah ne bo iztržil toliko, kot bi lahko v času gospodarske rasti. Ob tem tudi jeklarna letos ne posluje najbolje, za- radi recesije v avtomobilski industriji, ki je njen največji kupec, tudi za prihodnje leto ne napoveduje nič dobrega. Potreb po jeklih, kakršna proizvaja, je namreč veliko manj kot prejšnja leta. Letos bodo njeni prihodki od pro- daje v primerjavi z lanskimi, ki so znašali 189 milijonov evrov, nižji za 20 odstotkov oziroma za približno 40 mi- lijonov evrov. Namesto lan- skega čistega dobička v višini 10,5 milijona evrov, bo letos zabeležila izgubo, ki naj bi znašala od enega do dveh milijonov evrov. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 5 1, 21. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Dolgo pričakovani OPN je bil pred tednom javno raz- grnjen in bo do petka, 9. fe- bruarja, na ogled občanom. V tem času bodo organizi- rane tudi javne obravnave tega izjemno pomembnega prostorskega in strateške- ga dokumenta za občino. Občinsko vodstvo načrtuje, da bi bil OPN lahko sprejet spomladi. Kot je dejal župan Matija Kovač, je bila to ena ključnih točk njegovega pred- volilnega programa, saj vidi urejanje prostora kot temelj za nov razvojni preboj obči- ne. »Dokument je razvojno naravnan predvsem z narav- no delitvijo območij, in sicer vzhoda občine kot gospo- darskega območja in zahoda s stanovanjskimi, z zelenimi in s kulturnimi programi. Na osnovi tega dokumenta nas čaka še veliko izvedbenega dela predvsem za vse tiste, ki v zadnjih letih niso mo- gli priti do gradnje oziroma ustreznih zemljišč za svojo dejavnost.« Dokument je rezultat zah- tevnega dela minulih let in CELJE – Mestni svet MOC je na svoji zadnji letošnji redni seji z večino glasov prisotnih svetnikov potrdil proračun za leto 2024. Ta bo zelo razvojno naravnan in za približno de- set odstotkov višji od letošnje- ga, so napovedali v vodstvu občine. Odmeva pa odstopna izjava občinskega svetnika Bojana Šrota (CŽL), ki je brez podrobnejše obrazložitve od- stopil s svetniškega mesta. Županu in svetnikom ter zaposlenim v občinski upravi se je Šrot zahvalil za korektno sodelovanje ter napovedal, da naj bi ga v mestnem svetu na- sledila mag, Hana Fideršek in prinesla novo kakovost v delu mestnega sveta, če bo spreje- la mandat. S tem je nekdanji župan uresničil svojo napoved ob lanskem volilnem porazu CELJE – Župan Matija Kovač o letošnjih in prihodnjih projektih Občinski prostorski načrt je razgrnjen »Prihodnje leto si kot osrednji cilj delovanja občinske uprave zastavljamo sprejem občinskega prostorskega na- črta (OPN),« je med drugim dejal župan Matija Kovač na zajtrku z novinarji, kjer je spregovoril o delu v letu, ki se izteka, in o načrtih v Mestni občini Celje. TATJANA CVIRN Župan je poleg petih načrtovanih posegov s področja poplavne varnosti, ki jih načrtuje država, omenil še projekte, ki jih je Mestna občina Celje prijavila za sofinanciranje v okviru mehanizma Celostne teritorialne naložbe (CTN) do leta 2027 za pridobitev nepo- vratnih evropskih sredstev. Prijavila je ureditev Centra urbanih dejavnosti v nekdanjem Kajuhovem domu, ki bo omogočil razvoj ljubiteljskih in profesionalnih dejavnosti, ure- ditev nekdanje drevesnice v Medlogu in zelenega območja v Škapinovi ulici ter projekt ureditve Ceste na grad in varne šolske poti na Skalni kleti. mesecev ter usklajevanja s ključnimi nosilci urejanja prostora. A kljub temu bodo načrtovalci skušali kar v naj- večji meri upoštevati pripom- be občanov iz javnih razprav, ki bodo v veliki dvorani Na- rodnega doma 9., 12., 23., in 30. januarja. Letošnje večje naložbe Med letošnjimi projekti je župan izpostavil urejanje kul- turne in športne infrastruk- ture, kar je pomembno za mlade družine. Začela se je prenova atletskega stadiona, ki se bo nadaljevala prihodnje leto, prenovljenih je že nekaj igrišč v krajevnih skupnostih in MČ, veliko teh je še v na- črtih. Med posegi v dediščino je omenil postavitev dvigala v Stari grofiji in delno prenovo romanskega palacija na Sta- rem gradu. »Eden pomemb- nejših je bil projekt uvedbe Centralke, centralne mestne aplikacije, ki za zdaj ponuja parkiranje, uporabo Celebusa in Kolesca. Po zadnjih podat- kih ima več kot sedem tisoč uporabnikov in se bo še raz- vijala z dodajanjem drugih storitev v mestu.« Župan je omenil še konča- no gradnjo kolesarskih pove- zav po mestu ter načrtovano širitev mreže in števila avto- busov. Urejenih je bilo kar nekaj cest, nekatere tudi ob gradnji kanalizacije v okviru projekta čiščenja in odvajanja voda v občinah Celje, Vojnik in Štore. V Celju je bilo zgra- jenega 17 km kanalizacijske- ga omrežja, urejenih je bilo več kot 400 novih priključ- kov. Tudi na tem področju je predvideno nadaljevanje projektov. Projekti za Staro cinkarno »Območje Stare cinkarne je odprto že vrsto let in letos smo stopili na pot iskanja dol- goročnih rešitev,« je povedal Kovač. Vlada naj bi v kratkem sprejela odlok o sanaciji tega območja, dolgoročno vizijo, kaj mesto želi, naj bi dobili s pomočjo mednarodnega natečaja Europan. »Med- narodna komisija je izbrala projekt Parlament Cinkarna, ki dobro združuje potrebo prihodnje pozidave in reme- diacije območja z naravnimi pristopi. To bo lahko kako- vostna strokovna podlaga za izdelavo OPPN za to ob- močje skupaj s sanacijskim programom,« je dejal Kovač. Izpostavil je tudi nedavno nagrajen projekt širitve PEC Trnovlje – jug, ki bo dal nov zagon gospodarski in podje- tniški dejavnosti v občini. Proračun za leto 2024 »Sprejet proračun za priho- dnje leto, ki je po višini rekor- den, je razvojno naravnan in večinoma bo občina z lastni- mi sredstvi zagotavljala razvoj na vseh ključnih področjih z nekaj pomembnimi projekti,« je napovedal župan. Izposta- vil je začetek gradnje vrtca Čira čara v Škapinovi ulici, kjer je občina te dni pridobila gradbeno dovoljenje. Omenil je gradnjo komunalne infra- strukture in cest v EPC Trno- vlje – jug, projekt Grajske poti za še boljši turistični dostop do Starega gradu, ureditev cest na Ljubečni in Babnem, drugi del obnove Ceste v Lo- krovec, obnovo Razlagove ulice … Končana bo prenova stavbe zdravstvenega doma, načrtovana je nadaljnja preno- va na gradu, medtem ko naj bi se v Stari grofiji začela dela za ureditev razstavišča, kjer bo mogoče razstaviti edinstvene rimske freske z Muzejskega trga. Večje naložbe bodo na po- dročju vodooskrbe (vodovod Pepelno–Rupe) in energetike (posodobitev v Toplarni Ce- lje). V prihodnjem letu je pred- videna tudi prenova nogome- tnega stadiona Z'dežele, kar bi omogočilo prehod na višjo raven kategorizacije UEFA. Sprejem te dni razgrnjenega občinskega prostorskega načrta je eden od ciljev celjskega župana Matije Kovača v prihodnjem letu. (Foto: TC) CELJE – Nov javni vzgoj- no-izobraževalni zavod v Celju se imenuje Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin. Ustanovljen je bil pred dnevi s sklepom vlade in je pravni nasle- dnik dosedanje Srednje šole za gostinstvo in turi- zem Celje. Dijaški in študentski dom Celje že nekaj let deluje v okviru šole, ki je oblikovala tudi Medpodjetniški izobra- ževalni center (Mic). Ime zato ni več ustrezalo vsem dejavnostim, ki so združene v enem zavodu. »To je po- sledica našega razvoja, saj smo že v letu 2014, ko se je priključil dijaški dom, vede- li, da bo treba nekaj storiti,« je dejal ravnatelj Iztok Le- skovar. Težnja, da bi dom postal samostojna organi- zacijska enota, se sicer ni uresničila, a kot napoveduje Leskovar, bo to v prihodnje verjetno treba storiti. Nov center tako povezuje izobraževanje s področja gostinstva, turizma, farma- cije, biotehnologije, Mic, ki je namenjen izobraževanju in sodelovanju z gospodar- stvom ter mednarodnim izmenjavam dijakov, ter dejavnost dijaškega in štu- dentskega doma. To pomeni 95 zaposlenih, več kot 400 dijakov šole ter 290 mladih v dijaškem in študentskem domu. »Pri izbiri imena smo is- kali povezave z vsemi dejav- nostmi, ki jih izvajamo, in s prepoznavno osebnostjo iz našega okolja. Boljšo zgod- bo, kot je Almina, bi težko našli in upam, da ji tudi tako postavljamo spomenik. V življenju je počela ogromno stvari, ki jih lahko poveže- mo z dejavnostmi našega centra,« meni Leskovar. V tem šolskem letu sta v šoli zelo dobro zaživela nova programa farmacevt- ski tehnik in gimnazijski program biotehnologije. Polni so tudi vsi drugi ra- zredi, kjer se izobražujejo mladi za poklice v gostin- stvu in turizmu. Tudi v di- jaškem domu so zapolnjene vse zmogljivosti. »Ministr- stvo je imelo posluh za našo željo po prenovi in trenutno prenavljamo 14 kopalnic, lo- tili se bomo tudi energetske prenove stavbe.« TC Nov center dobil ime po Almi M. Karlin Proračun sprejet, Šrot odstopil Med zanimivejšimi sklepi, sprejetimi na zadnji seji, je tudi tisti, ki ceno enkratne vo- zovnice za Celebus, kupljene na avtobusu, vrača z dveh evrov na evro. Na pobudo Turističnega in kulturnega društva Celje, Zgodovinskega društva Celje in Pokrajinskega muzeja Celje so svetniki potrdili sklep, da se del med Mariborsko cesto in Levstikovo ulico imenuje Park svetega Maksimilijana Celjskega. Na tem območju, kjer stoji istoimenska cerkev, naj bi bil leta 284 usmrčen sv. Maksimiljan Celjski, škof in mučenec, zavetnik mesta in sozavetnik Škofije Celje. (Foto: Andraž Purg) proti Matiji Kovaču, da se bo umaknil iz lokalne politike. Zaprosili smo ga za pojasni- lo o razlogih glede izstopa iz mestnega sveta in ali morda razmišlja o spremembi imena stranke Celjska županova lista. Izstopa iz osebnih razlogov in ne razmišlja o spremembi ime- na, smo izvedeli iz odgovora. Več denarja Svetniki so kar nekaj časa tudi tokrat namenili razpravi o proračunu, a manj kot v prvi obravnavi. Skupni predvideni prihodki bodo v primerjavi s prvim branjem višji za 3,3 milijona evrov in bodo znaša- li 80,8 milijona evrov. Skupni odhodki bodo znašali 84 mili- jonov evrov in bodo višji za 2,5 milijona evrov oziroma za tri odstotke v primerjavi s prvim branjem proračuna ter za pribli- žno deset odstotkov v primerja- vi z letošnjim proračunom. K povišanju predvidenih pri- hodkov so prispevali višji davč- ni prihodki, ki vključujejo tudi novo vrednost povprečnine, kar v prvem branju še ni bilo zaje- to, višja nadomestila za upora- bo stavnega zemljišča ter višji transferni prihodki iz naslova uravnoteženosti občin. V primerjavi s prvim branjem je predvideno za pol milijona evrov nižje zadolževanje Me- stne občine Celje, v prihodnjem letu bo odplačala še dolg v viši- ni 3,8 milijona evrov. Najvišji delež, več kot 40 milijonov evrov oziroma pet milijonov evrov več kot letos, je v proračunu namenjen dejav- nostim in projektom s področja okolja, prostora in komunale. Za varnost pred poplavami Pomembna sprememba v sprejetem besedilu glede na prvo branje predloga proračuna je milijon evrov več za protipoplavne ukre- pe. Denar bo namenjen za odkup zemljišč in pripravo projektne dokumentacije za ukrepe na Ločnici v Zagra- du, na Koprivnici s pritoki, na Savinji na Polulah in na Voglajni pri Topru, v za- dnjih dveh primerih gre tudi za gradnjo novih mostov. Več sredstev v primerjavi s prvim branjem proračuna bo namenjenih tudi gradnji otroških in športnih igrišč, v načrtu je tudi gradnja pr- v ega pasjega par k a v Cel ju. TC Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 5 1, 21. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Dolgo pričakovani OPN je bil pred tednom javno raz- grnjen in bo do petka, 9. fe- bruarja, na ogled občanom. V tem času bodo organizi- rane tudi javne obravnave tega izjemno pomembnega prostorskega in strateške- ga dokumenta za občino. Občinsko vodstvo načrtuje, da bi bil OPN lahko sprejet spomladi. Kot je dejal župan Matija Kovač, je bila to ena ključnih točk njegovega pred- volilnega programa, saj vidi urejanje prostora kot temelj za nov razvojni preboj obči- ne. »Dokument je razvojno naravnan predvsem z narav- no delitvijo območij, in sicer vzhoda občine kot gospo- darskega območja in zahoda s stanovanjskimi, z zelenimi in s kulturnimi programi. Na osnovi tega dokumenta nas čaka še veliko izvedbenega dela predvsem za vse tiste, ki v zadnjih letih niso mo- gli priti do gradnje oziroma ustreznih zemljišč za svojo dejavnost.« Dokument je rezultat zah- tevnega dela minulih let in CELJE – Mestni svet MOC je na svoji zadnji letošnji redni seji z večino glasov prisotnih svetnikov potrdil proračun za leto 2024. Ta bo zelo razvojno naravnan in za približno de- set odstotkov višji od letošnje- ga, so napovedali v vodstvu občine. Odmeva pa odstopna izjava občinskega svetnika Bojana Šrota (CŽL), ki je brez podrobnejše obrazložitve od- stopil s svetniškega mesta. Županu in svetnikom ter zaposlenim v občinski upravi se je Šrot zahvalil za korektno sodelovanje ter napovedal, da naj bi ga v mestnem svetu na- sledila mag, Hana Fideršek in prinesla novo kakovost v delu mestnega sveta, če bo spreje- la mandat. S tem je nekdanji župan uresničil svojo napoved ob lanskem volilnem porazu CELJE – Župan Matija Kovač o letošnjih in prihodnjih projektih Občinski prostorski načrt je razgrnjen »Prihodnje leto si kot osrednji cilj delovanja občinske uprave zastavljamo sprejem občinskega prostorskega na- črta (OPN),« je med drugim dejal župan Matija Kovač na zajtrku z novinarji, kjer je spregovoril o delu v letu, ki se izteka, in o načrtih v Mestni občini Celje. TATJANA CVIRN Župan je poleg petih načrtovanih posegov s področja poplavne varnosti, ki jih načrtuje država, omenil še projekte, ki jih je Mestna občina Celje prijavila za sofinanciranje v okviru mehanizma Celostne teritorialne naložbe (CTN) do leta 2027 za pridobitev nepo- vratnih evropskih sredstev. Prijavila je ureditev Centra urbanih dejavnosti v nekdanjem Kajuhovem domu, ki bo omogočil razvoj ljubiteljskih in profesionalnih dejavnosti, ure- ditev nekdanje drevesnice v Medlogu in zelenega območja v Škapinovi ulici ter projekt ureditve Ceste na grad in varne šolske poti na Skalni kleti. mesecev ter usklajevanja s ključnimi nosilci urejanja prostora. A kljub temu bodo načrtovalci skušali kar v naj- večji meri upoštevati pripom- be občanov iz javnih razprav, ki bodo v veliki dvorani Na- rodnega doma 9., 12., 23., in 30. januarja. Letošnje večje naložbe Med letošnjimi projekti je župan izpostavil urejanje kul- turne in športne infrastruk- ture, kar je pomembno za mlade družine. Začela se je prenova atletskega stadiona, ki se bo nadaljevala prihodnje leto, prenovljenih je že nekaj igrišč v krajevnih skupnostih in MČ, veliko teh je še v na- črtih. Med posegi v dediščino je omenil postavitev dvigala v Stari grofiji in delno prenovo romanskega palacija na Sta- rem gradu. »Eden pomemb- nejših je bil projekt uvedbe Centralke, centralne mestne aplikacije, ki za zdaj ponuja parkiranje, uporabo Celebusa in Kolesca. Po zadnjih podat- kih ima več kot sedem tisoč uporabnikov in se bo še raz- vijala z dodajanjem drugih storitev v mestu.« Župan je omenil še konča- no gradnjo kolesarskih pove- zav po mestu ter načrtovano širitev mreže in števila avto- busov. Urejenih je bilo kar nekaj cest, nekatere tudi ob gradnji kanalizacije v okviru projekta čiščenja in odvajanja voda v občinah Celje, Vojnik in Štore. V Celju je bilo zgra- jenega 17 km kanalizacijske- ga omrežja, urejenih je bilo več kot 400 novih priključ- kov. Tudi na tem področju je predvideno nadaljevanje projektov. Projekti za Staro cinkarno »Območje Stare cinkarne je odprto že vrsto let in letos smo stopili na pot iskanja dol- goročnih rešitev,« je povedal Kovač. Vlada naj bi v kratkem sprejela odlok o sanaciji tega območja, dolgoročno vizijo, kaj mesto želi, naj bi dobili s pomočjo mednarodnega natečaja Europan. »Med- narodna komisija je izbrala projekt Parlament Cinkarna, ki dobro združuje potrebo prihodnje pozidave in reme- diacije območja z naravnimi pristopi. To bo lahko kako- vostna strokovna podlaga za izdelavo OPPN za to ob- močje skupaj s sanacijskim programom,« je dejal Kovač. Izpostavil je tudi nedavno nagrajen projekt širitve PEC Trnovlje – jug, ki bo dal nov zagon gospodarski in podje- tniški dejavnosti v občini. Proračun za leto 2024 »Sprejet proračun za priho- dnje leto, ki je po višini rekor- den, je razvojno naravnan in večinoma bo občina z lastni- mi sredstvi zagotavljala razvoj na vseh ključnih področjih z nekaj pomembnimi projekti,« je napovedal župan. Izposta- vil je začetek gradnje vrtca Čira čara v Škapinovi ulici, kjer je občina te dni pridobila gradbeno dovoljenje. Omenil je gradnjo komunalne infra- strukture in cest v EPC Trno- vlje – jug, projekt Grajske poti za še boljši turistični dostop do Starega gradu, ureditev cest na Ljubečni in Babnem, drugi del obnove Ceste v Lo- krovec, obnovo Razlagove ulice … Končana bo prenova stavbe zdravstvenega doma, načrtovana je nadaljnja preno- va na gradu, medtem ko naj bi se v Stari grofiji začela dela za ureditev razstavišča, kjer bo mogoče razstaviti edinstvene rimske freske z Muzejskega trga. Večje naložbe bodo na po- dročju vodooskrbe (vodovod Pepelno–Rupe) in energetike (posodobitev v Toplarni Ce- lje). V prihodnjem letu je pred- videna tudi prenova nogome- tnega stadiona Z'dežele, kar bi omogočilo prehod na višjo raven kategorizacije UEFA. Sprejem te dni razgrnjenega občinskega prostorskega načrta je eden od ciljev celjskega župana Matije Kovača v prihodnjem letu. (Foto: TC) CELJE – Nov javni vzgoj- no-izobraževalni zavod v Celju se imenuje Strokovni izobraževalni center Alme M. Karlin. Ustanovljen je bil pred dnevi s sklepom vlade in je pravni nasle- dnik dosedanje Srednje šole za gostinstvo in turi- zem Celje. Dijaški in študentski dom Celje že nekaj let deluje v okviru šole, ki je oblikovala tudi Medpodjetniški izobra- ževalni center (Mic). Ime zato ni več ustrezalo vsem dejavnostim, ki so združene v enem zavodu. »To je po- sledica našega razvoja, saj smo že v letu 2014, ko se je priključil dijaški dom, vede- li, da bo treba nekaj storiti,« je dejal ravnatelj Iztok Le- skovar. Težnja, da bi dom postal samostojna organi- zacijska enota, se sicer ni uresničila, a kot napoveduje Leskovar, bo to v prihodnje verjetno treba storiti. Nov center tako povezuje izobraževanje s področja gostinstva, turizma, farma- cije, biotehnologije, Mic, ki je namenjen izobraževanju in sodelovanju z gospodar- stvom ter mednarodnim izmenjavam dijakov, ter dejavnost dijaškega in štu- dentskega doma. To pomeni 95 zaposlenih, več kot 400 dijakov šole ter 290 mladih v dijaškem in študentskem domu. »Pri izbiri imena smo is- kali povezave z vsemi dejav- nostmi, ki jih izvajamo, in s prepoznavno osebnostjo iz našega okolja. Boljšo zgod- bo, kot je Almina, bi težko našli in upam, da ji tudi tako postavljamo spomenik. V življenju je počela ogromno stvari, ki jih lahko poveže- mo z dejavnostmi našega centra,« meni Leskovar. V tem šolskem letu sta v šoli zelo dobro zaživela nova programa farmacevt- ski tehnik in gimnazijski program biotehnologije. Polni so tudi vsi drugi ra- zredi, kjer se izobražujejo mladi za poklice v gostin- stvu in turizmu. Tudi v di- jaškem domu so zapolnjene vse zmogljivosti. »Ministr- stvo je imelo posluh za našo željo po prenovi in trenutno prenavljamo 14 kopalnic, lo- tili se bomo tudi energetske prenove stavbe.« TC Nov center dobil ime po Almi M. Karlin Proračun sprejet, Šrot odstopil Med zanimivejšimi sklepi, sprejetimi na zadnji seji, je tudi tisti, ki ceno enkratne vo- zovnice za Celebus, kupljene na avtobusu, vrača z dveh evrov na evro. Na pobudo Turističnega in kulturnega društva Celje, Zgodovinskega društva Celje in Pokrajinskega muzeja Celje so svetniki potrdili sklep, da se del med Mariborsko cesto in Levstikovo ulico imenuje Park svetega Maksimilijana Celjskega. Na tem območju, kjer stoji istoimenska cerkev, naj bi bil leta 284 usmrčen sv. Maksimiljan Celjski, škof in mučenec, zavetnik mesta in sozavetnik Škofije Celje. (Foto: Andraž Purg) proti Matiji Kovaču, da se bo umaknil iz lokalne politike. Zaprosili smo ga za pojasni- lo o razlogih glede izstopa iz mestnega sveta in ali morda razmišlja o spremembi imena stranke Celjska županova lista. Izstopa iz osebnih razlogov in ne razmišlja o spremembi ime- na, smo izvedeli iz odgovora. Več denarja Svetniki so kar nekaj časa tudi tokrat namenili razpravi o proračunu, a manj kot v prvi obravnavi. Skupni predvideni prihodki bodo v primerjavi s prvim branjem višji za 3,3 milijona evrov in bodo znaša- li 80,8 milijona evrov. Skupni odhodki bodo znašali 84 mili- jonov evrov in bodo višji za 2,5 milijona evrov oziroma za tri odstotke v primerjavi s prvim branjem proračuna ter za pribli- žno deset odstotkov v primerja- vi z letošnjim proračunom. K povišanju predvidenih pri- hodkov so prispevali višji davč- ni prihodki, ki vključujejo tudi novo vrednost povprečnine, kar v prvem branju še ni bilo zaje- to, višja nadomestila za upora- bo stavnega zemljišča ter višji transferni prihodki iz naslova uravnoteženosti občin. V primerjavi s prvim branjem je predvideno za pol milijona evrov nižje zadolževanje Me- stne občine Celje, v prihodnjem letu bo odplačala še dolg v viši- ni 3,8 milijona evrov. Najvišji delež, več kot 40 milijonov evrov oziroma pet milijonov evrov več kot letos, je v proračunu namenjen dejav- nostim in projektom s področja okolja, prostora in komunale. Za varnost pred poplavami Pomembna sprememba v sprejetem besedilu glede na prvo branje predloga proračuna je milijon evrov več za protipoplavne ukre- pe. Denar bo namenjen za odkup zemljišč in pripravo projektne dokumentacije za ukrepe na Ločnici v Zagra- du, na Koprivnici s pritoki, na Savinji na Polulah in na Voglajni pri Topru, v za- dnjih dveh primerih gre tudi za gradnjo novih mostov. Več sredstev v primerjavi s prvim branjem proračuna bo namenjenih tudi gradnji otroških in športnih igrišč, v načrtu je tudi gradnja pr- v ega pasjega par k a v Cel ju. TC Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 5 1, 21. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Tomo Česen je v pogovoru s Samom Rošem razkril nekaj razmišljanj o svojih dosežkih in alpinizmu nasploh. Najprej dovoljenje, nato priključitev ŠTORE – Zakaj se gospodinjstva ne morejo priklju- čiti na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje, čeprav je infrastruktura že zgrajena? To zanima eno od občank občine Štore. Kot so pojasnili v podjetju Vodovod-kana- lizacija Celje, občanka verjetno živi na območju, kjer upravna enota za novozgrajeno kanalizacijo še ni izdala uporabnega dovoljenja. V omenjenem podjetju so pojasnili, da sta v Štorah še dva odseka kanalizacije, ki še nimata uporabnih dovoljenj. Predvideno je, da bosta dovoljenji izdani do konca leta. Podjetje bo po izdaji dovoljenja lastnike stavb, ki so glede na zakonodajo dolžni priključiti svoja gospodinjstva, po- zvalo, naj to storijo. Lastniki bodo postopek začeli tako, da bodo vložili vlogo za priključitev. Če bo vloga popolna, bodo dobili dovoljenje za priključitev. Na podlagi tega bodo lahko sami ali s pomočjo usposobljenega gradbe- nega izvajalca izvedli priključek. S tem so povezani tudi stroški izvedbe priključka (višina je odvisna od dolžine priključka), lastniki stavb pa morajo plačati še komunalni prispevek za novo komunalno opremo (višina je odvisna od velikosti stavbe). »Če je stavba od nove kanalizacije oddaljena do sto metrov, je priključitev obvezna. Lastnik ima od poziva k priključitvi šest mesecev časa, da priklju- ček tudi izvede. Če tega ne stori, gre za kršitev občinskega Odloka o oskrbi s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, kar nadzira med- občinski inšpektorat,« so še sporočili iz podjetja Vodovod- -kanalizacija Celje. TS ŠENTJUR – Energetsko obnovili OŠ Hruševec in telovadnico Z novo streho in osveženimi barvami Učenci in zaposleni Osnovne šole Hruševec Šentjur so novo šolsko leto začeli v energetsko obnovljeni stavbi. Pridobitev bo namenu predana ta petek, 22. de- cembra. Naložba, vredna 1,9 milijona evrov brez DDV, prispeva k manjši porabi energentov ter zagotavlja boljše učne in delovne pogoje. Šola in telovadnica, ki sta bili zgrajeni pred malo manj kot tremi desetletji, imata med drugim novo kritino. Dolgoletno puščanje strehe je tako preteklost. TINA STRMČNIK Ravnatelj hruševske osnov- ne šole Robert Gajšek je kot eno od izboljšav omenil raču- nalniško voden nadzor ogre- vanja, kar omogoča nadzor temperature vsakega posame- znega prostora. Omenjeni sis- tem opozori, če je v prostoru izguba energije, če je morda ostalo odprto kakšno okno. Šola ima zdaj novo fasado, nova okna s trislojno zastekli- tvijo, nove žaluzije. Energetska obnova je po njegovih besedah pomembna zaradi zmanjšanja porabe energentov, kar vpliva na skrb za okolje, a tudi na pro- račun šole. »Učencem smo ra- zložili, kako deluje nov sistem ogrevanja in da je cilj njihovo dobro počutje. Prosili smo jih, naj nam sporočijo, če je kje preveč toplo ali prehladno, da bomo pogoje lahko prilagodili tako, da bodo kar najbolj op- timalni za učenje.« Prihranke pri porabi energentov bo pri- nesla tudi sončna elektrarna, ki je predvidena na strehi šole, nosilci zanjo so že pripravljeni. V OŠ Hruševec, ki je druga največja šola v občini po številu učencev, so imeli velike težave s puščanjem strehe, ki so se pojavile kmalu po njenem od- prtju. Kritina tegola canadese je bila namreč predvidena za območja z majhnimi tempera- turnimi razlikami, medtem ko so v našem podnebju nihanja precejšnja. »Streho smo morali ves čas popravljati, s tem je bilo povezanih veliko preglavic in stroškov. Zamakanje v prosto- re je vplivalo na slabo počutje vseh. Občina Šentjur je pred časom poskrbela za začasno sanacijo kritine, zdaj ko je stre- ha povsem obnovljena, težav ni več,« je omenil ravnatelj. Veliko izboljšav v telovadnici V telovadnici so na novo urejeni prostori za garderobe, sanitarije, kabineti so preraz- porejeni, bistveno boljše je prezračevanje. Gajšek je po- vedal, da so zdaj v telovadnici višje temperature, kar prej za- radi dotrajanih oken in strehe ni bilo mogoče. V prihodnje je predvidena še ureditev dela te- lovadnice, kjer je trenutno vhod za goste. Načrtovana dela so po besedah ravnatelja odvisna od finančnih zmožnosti, saj tovr- stna vlaganja veliko stanejo. V šoli je v bližini garderob urejen dodaten izhod, zato ima- jo otroci, ki imajo športno vzgo- jo ali podaljšano bivanje, lažji izhod na igrišče. Šola prihodnje leto načrtuje še ureditev učilni- ce na prostem, ki bo namenjena tako učencem osnovne šole kot otrokom, ki obiskujejo hruše- vsko enoto Vrtca Šentjur. Tudi evropsko sofinanciranje Iz Občine Šentjur so sporoči- li, da je bila obnova šole in telo- vadnice, ki jo je izvedlo polzel- sko podjetje Halomojstri, zelo zahtevna. Celotna površina prenovljene stavbe znaša pri- bližno 4.400 kvadratnih me- trov, površina prenovljene stre- he pa 3.400 kvadratnih metrov. Za prezračevanje telovadnice je bil vgrajen nov prezračevalni klimat. Okrog stavbe je bilo na novo izvedeno tlakovanje z be- tonskimi ploščami. Pod njimi je drenaža, ki omogoča odva- janje odvečne vode. Občina je za naložbo pridobila 684 tisoč evrov sofinanciranja iz evrop- skega Kohezijskega sklada. Kaj se dogaja s predvideno novo gradnjo Podružnične osnovne šole Kalobje? Ker je zgradba dotrajana, je državni zbor že pred časom v proraču- nu namenil 1,9 milijona evrov za gradnjo nove. Šentjurski žu- pan mag. Marko Diaci je ko- nec novembra povedal, da se občina glede tega še dogovarja z ministrstvom za vzgojo in izo- braževanje. Po besedah Gajška bo ta načrtovana lepa in upo- rabna stavba, ko bo zgrajena, prinesla veliko izboljšav za kraj. Več kot sto zagnanih bralcev Direktorica Osrednje knjižnice Celje Polonca Bajc Napret (levo) je podelila nagrade in priznanja letošnjim sodelujočim pri bralni znački za odrasle. CELJE – Z branjem do zvezd se imenuje bralna značka za odrasle, s katero v Osrednji knjižnici Celje spodbujajo branje. Pred dnevi so pripravili zaklju- ček 12. bralne značke, pri kateri je letos sodelovalo več kot sto bralcev, kar je največ v dvanajstih letih. Udeleženci so prejeli prizna- nja, najprej pa so prisluhnili pogovoru knjižničarja Sama Roša s Tomom Česnom, pri- znanim alpinistom, trenerjem in strokovnim sodelavcem Pla- ninske zveze Slovenije. Česen, ki sodi med najpomembnejše osebnosti slovenskega alpiniz- ma v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, je večino svojih najpo- membnejših vzponov opravil sam in okoli njih se je dvigo- valo kar nekaj prahu. Njegova knjiga Sam je bila tudi na le- tošnjem seznamu priporočene literature v okviru bralne znač- ke. Priznal je, da jo je napisal bolj zato, ker je založnik tako želel, in tudi zato nima veliko besedila. V zanimivem pogovoru je gost nato obudil spomin na svoje alpinistične začetke, ko so ga učitelji v šoli navdušili za naravo. S smučanja je pre- sedlal na plezanje in Nejc Za- plotnik je bil na začetku njegov inštruktor. »Nekaj časa sva cele dneve počela samo to, nič dru- gega ni bilo od naju, bila sva dva ›luftarja‹,« je priznal Česen. Niti Zaplotnikova nesreča ga ni odvrnila od plezanja. Osvojil je tri vrhove osemtisočakov. Na vprašanje, kaj človeka žene v tako izjemne preizkuse, nima posebnega odgovora. »Gora je tudi zame tako kot za nekatere kup kamenja in ledu. Ne mo- rem reči, da bi me gora ›pokli- cala‹, kot pravijo nekateri. Še vedno pa ne mine konec tedna, da ne bi šel v hribe. V tistem okolju se dobro počutim.« Po koncu plezalne karie- re je Česen vrsto let treniral športno plezalko Martino Ču- far, nekoč vodilno na svetov- nih lestvicah. Danes je stro- kovni sodelavec pri PZS, kjer skrbi za športno plezanje. Z glasbo je prireditev oboga- til harmonikar Miha Plevčak. TC, foto: Andraž Purg (Foto: TS) Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 5 1, 21. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V sPOMIN Marko Rebov (1958–2023) NAZARJE – Člani planinskega društva s tradicionalno fotografsko razstavo Gore naj ne bodo le športni poligon Člani Planinskega društva Nazarje so že deseto leto pri- pravili fotografsko razstavo o gorah in njihovemu doži- vljanju na lastnih ter organiziranih društvenih pohodih. Enajst planincev je prispevalo 55 fotografij, med katerimi je komisija izbrala trideset najboljših, ki so jih na medna- rodni dan gora, 11. decembra, v gradu Vrbovec v Nazarjah predstavili širši javnosti. ŠPELA OŽIR »Naš namen je, da člani planinskega društva naravo opazujejo in se ji posvetijo s pomočjo fotografije. Vsa- ki razstavi določimo rdečo nit. Tako smo do zdaj na primer imeli svetlobo gora, gorsko naravo … Letos so to bile slovenske gore, kar je zelo splošen naslov. Na foto- grafijah so zato tako vrhovi kot tamkajšnje življenje, od rastlin do živali,« je pojasnil član komisije in načelnik ko- misije za varstvo gorske na- rave v Planinski zvezi Slove- nije Marijan Denša, ki veliko pozornost namenja krepitvi zavedanja o pomenu gora in izobraževanju planincev. »Zavedamo se, da so gore tako zaradi preteklosti kot »Prizadevamo si razpršiti obisk gora. Nekatere točke v posameznem letnem času so preobremenjene,« pravi Marijan Denša. sedanjosti zelo obremenje- ne. Na nekaterih vrhovih in mestih v gorah je obisk že prevelik ter obremenjuje na- ravo in zmanjšuje užitek ob doživljanju okolice.« Načelnik komisije za varstvo gorske narave v Planinski zvezi Slovenije Marijan Denša Odprtje razstave fotografij nazarskih planincev Postala je športno-rekreacijsko središče občine SOLČAVA – In jo le imajo. Prebivalci občine Solčava so prvič v zgodovini dobili te- lovadnico. Čeprav se morda sliši nenavadno, je do leto- šnjega decembra niso imeli. Nova pridobitev, ki so jo na- menu predali prejšnji teden, je zato zagotovo ena največjih v zgodovini te zgornjesavinj- ske občine z malo več kot 500 prebivalci. Učenci so do zdaj imeli pouk športa v eni od učilnic oziroma na prostem. »Prvo telovadnico v našem kraju smo si po tihem želeli vse od odprtja nove šole leta 2006. Nujno smo potrebova- li športno stavbo, v kateri se bodo najmlajši izobraževali na področju športa in preo- stali občani v popoldanskem času imeli rekreacijo. Obenem bo služila tudi za prireditve,« je povedala županja Katarina Prelesnik. Kdaj so jo začeli graditi? Občina Solčava je zato takoj, ko je bilo možno, izkoristila priložnost za sofinanciranje. Telovadnico je začela graditi maja lani in končala letos no- Katarina Prelesnik: »Nujno smo potrebovali športno stavbo, v kateri se bodo najmlajši izobraževali na področju športne vzgoje in preostali občani v popoldanskem času imeli rekreacijo.« vembra. Celotna naložba je stala 1,67 milijona evrov. Od tega je približno milijon evrov občina zagotovila sama. Preo- stalo so pristavile različne jav- ne ustanove. Nekdanje ministr- stvo za izobraževanje, znanost in šport je naložbo sofinancira- lo v višini približno 336 tisoč evrov. Solčavani so del sredstev prejeli še iz Eko sklada, ki je za njihovo telovadnico prispeval malo manj kot 227 tisoč evrov. Fundacija za šport je za projekt namenila 56 tisoč evrov. Kako je videti nova telovadnica? Telovadnica stoji ob osnovni šoli v središču Solčave. Zgra- jena je v tradicionalnem slo- gu z velikim poudarkom na solčavskem gorskem lesu. Ob telovadnici so še nov prostor za knjižnico, učilnica in pro- stori za kulturne ter društvene vsebine. Teh ni manjkalo niti na odprtju, ki je bilo 12. de- cembra. Tamkajšnji kulturni delavci in najmlajši občani so ob tej priložnosti s ponosom in hvaležnostjo ustvarili dogodek, ob koncu katerega so se z gosti družili ob dobrotah izpod rok Približno dva meseca sta že minila od nenadnega slovesa Marka Rebova, ki je pri mnogih pustil močan pe- čat. Bil je pedagog po srcu in duši, kar so izkusili mnogi, pa naj bodo to njegovi učenci v razredu, inštruiranci, ki so potrebovali njegovo pomoč pri nemškem ali angleškem jeziku, ali člani Društva fo- tografov Svit Celje, katerega soustanovitelj je bil pred se- demnajstimi leti. Njegova velika strast je bila namreč fotografija, ki se je nikoli ni loteval individualno. S pedagoškim pristopom in z izostrenim fotografskim oče- som si je med fotografi zelo kmalu ustvaril status spo- štovanja vrednega fotograf- skega mentorja in mojstra. S svojo pokončno držo ter z globokim glasom je dajal občutek strogega in na vi- dez nedostopnega človeka, vendar so se v njem skrivale toplina in prijaznost ter vo- lja po pomoči drugim. Pred- vsem pa si je vedno vzel čas za konstruktiven poduk in nasvet. Z njegovimi nasve- ti so se člani izoblikovali v fotografe, ki so na natečajih po vsem svetu posegali po najvišjih odličjih, poglavitna pa je bila njegova vloga za osvojitev lovorike najboljše- ga društva v Sloveniji, ki jo je društvo prejemalo več let zapored. Ni malo tistih, ki so kot začetniki prišli v Društvo fotografov Svit, danes pa so ravno zaradi Markove ostre in neposredne, ampak vedno utemeljene kritike priznani slovenski profesionalni in umetniški fotografi. Kljub aktivnemu sodelovanju v kulturno-umetniških orga- nizacijah je Marko Rebov na prvo mesto vedno postavljal svojo vlogo očeta. Kadar je beseda nanesla na njegova otroka Tajo in Jaka, so mu oči iskrivo zažarele in v nje- govih besedah smo občutili ponos. S svojim odhodom je Marko Rebov zapustil pra- znino v družinskem in šir- šem kulturno-umetniškem prostoru, ki jo vedno bolj občutimo prav člani našega društva. Dragi naš Marko! Tistega lepega zapoznelega poletne- ga dne si nenadoma odšel, brez slovesa, člani Društva fotografov Svit ti želimo do- bro luč tudi tam, kjer si zdaj, daleč onkraj mavrice. Naša zahvala in spoštljiv spomin nate bosta večno živela pred- vsem v naših srcih in tudi na številnih fotografijah našega skupnega ustvarjanja in dru- ženja. Saj kot je dejal znan ameriški vojskovodja in po- litik Albert Pike: »Kar smo storili le zase, umre z nami; kar smo storili za druge in za svet, ostane nesmrtno!« In tega, dragi prijatelj, je bilo pri tebi veliko, zato ostajaš globoko v naših srcih! Društvo fotografov Svit Celje solčavskih članic aktiva kmeč- kih žena. »V naših življenjih so preproste stvari same po sebi umevne. A ni tako. Če znamo ceniti skromne uspehe, nam veliki pridejo naproti. Aktualni solčavski se imenuje telovadni- ca. In kot slavnostni govornik nas je s svojimi besedami pod- prl in spodbudil Miran Kos, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in predse- dnik strokovnega sveta športa za vse,« je ob koncu še dodala županja. ŠO Zgrajena je v tradicionalnem slogu z velikim poudarkom na solčavskem gorskem lesu. (Foto: arhiv občine) V gore iz dolinskih izhodišč Vodilni pri planinski zve- zi in društvih, med njimi je tudi Marijan Denša, ne sedijo križem rok in želijo tovrstne smernice spremeniti. »Zasno- vali smo akcijo Peš od dolin do višin, s katero organizira- ne skupine in tudi posame- znike spodbujamo, da bi se v gore ponovno odpravljali iz dolinskih izhodišč, z avto- busnih in železniških postaj, kar pomeni, da bi v večji meri uporabljali javni potniški pro- met in s tem manj obremenje- vali okolje,« je jasen Denša. Komisija za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenija si je v sodelovanju z raziskovalnim centrom Slo- venske akademije znanosti in umetnosti zamislila 40 izle- tov po vsej Sloveniji, kjer se je možno na vrh povzpeti s postaje javnega potniškega prometa. »Računamo, da bi se miselnost obiskovalcev gora lahko spremenila v de- setih letih, da zanje ne bi bila gora nekakšen športni poli- gon, na katerega je treba zelo hitro priti, se na vrhu poslika- ti in objaviti to na družbenem omrežju. Želimo, da bi šlo res za pristno doživljanje gora.« Mednarodni dan gora Vsemu temu so ne naza- dnje namenili pozornost tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu, ki ga od leta 2003 vsako leto obeležujemo 11. decembra. Letošnja tema poslanice je bila obnavljanje gorskih ekosistemov. »Pla- ninska zveza v sodelovanju skoraj s tristo društvi in 60 tisoč člani na to temo izvaja več akcij. Obnavljamo stare planinske in ekološko potra- tne postojanke. Ena od novih akcij je tudi pobuda Peš od dolin do višin,« ob koncu še dodaja Denša. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 5 1, 21. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Predloge, katere družine v občini Laško so najbolj upra- vičene za pridobitev denarnih sredstev in za kakšen namen, so pripravili v območnem združenju Rdečega križa La- ško-Radeče in laški enoti cen- tra za socialno delo. Gre za štiri družine v socialni stiski. Komisija za mandatna vpra- šanja in imenovanja je pre- dloge proučila in predlagala, da se vsaki družini nakaže enak znesek. V hudih socialnih stiskah Laški občinski svetniki bodo tako del svojih decem- brskih sejnin namenili dru- žini, ki živi v izjemno slabih LAŠKO – Sindikalni dom v Hudi Jami, ki je v lasti Krajevne skupnosti (KS) Rečica, je zasijal v preno- vljeni podobi. Posodobljeno dvorano z ozvočenjem in prenovljene stranske pro- store doma so namenu pre- dali prejšnji konec tedna. Projekt je bil financiran iz participativnega proračuna Občine Laško. Sindikalni dom je že dlje časa klical po obnovi. Obi- skovalci raznih prireditev so v njem pogrešali ozvočenje. Tudi gostilniška urejenost prostorov je bila moteča, zato so se v krajevni skupno- sti odločili, da bodo prostore prenovili in jih naredili bolj prijazne uporabnikom. Tako so s sredstvi, ki so bila za KS Rečica na voljo v participa- VOJNIK – Čaroben je v teh dneh sprehod skozi Vojnik. Čeprav se v kraj zgrinjajo množice obiskovalcev, je v njem mogoče čutiti spokoj- nost in tišino ter toplino bo- žičnih praznikov. Stanovalci treh ulic v središču kraja so na vrtove in zelenice svojih hiš v sodelovanju z društvi in ustanovami ponovno po- stavili domiselno izdelane jaslice. Te so na ogled tudi v okolici cerkve sv. Jerneja ter v bližnjem Jernejevem domu. Ustvarjalci so letos pripra- vili približno dvesto notranjih in zunanjih postavitev, ki so plod številnih rezbarjev, ki- parjev, slikarjev … Ob letošnji 800-letnici prve upodobitve jaslic na svetu je v Božičnem Vojniku poudarek na vse- slovenskosti. V Turističnem društvu Vojnik so namreč v sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije na ogled postavili vseslovensko razstavo jaslic. Na temo vse- slovenskosti je na ogled tudi manjša razstava noš. Na razstavi v Vojniku, od koder ljudje odhajajo pol- ni najlepših vtisov, se lahko prepričamo, kako zelo boga- to je slovensko jasličarstvo. Slovenija med jasličarji tudi v mednarodnem merilu zase- da visoko mesto. Več jaslic, ki so predstavljene v Božičnem Vojniku, je že bilo na ogled tudi na evropskih in svetov- nih razstavah, ustvarili so jih tako akademsko izobraženi umetniki kot jasličarji, ki se s tem ukvarjajo ljubiteljsko. Da si obiskovalci v Vojniku ob različnih lepotah in toplih občutkih ne nahranijo le svo- LAŠKO – Dobrodelna gesta občinskih svetnikov Sejnine namenili družinam v stiski V Laškem je že tradicija, da se občinski svetniki odpovejo svojim novembrskim sejninam v dobrodelne namene. Če je kdo od članov občinskega sveta na tej seji odsoten, v do- brodelne namene podari sejnino naslednje seje. Glede na to, da v novembru v Laškem ni bilo redne seje občinskega sveta, bodo svetniki v humanitarne namene nakazali de- cembrske sejnine. Prav tako se bodo delu svoje plače oziro- ma nagrade (v višini sejnine, ki znaša približno 108 evrov neto) odrekli tudi župan in oba podžupana. 23-članski laški občinski svet bo tako približno 2.800 evrov namenil štirim družinam v socialni stiski. Svetniki Občine Laško so se svojim decembrskim sejninam odrekli v dobrodelne namene. Sredstva bodo razdeljena med štiri družine, ki so se znašle v socialni stiski. (Foto: BA) bivanjskih razmerah in se je po smrti mame znašla v še težjem položaju. En otrok ima status invalida, tudi dru- gi je oseba s posebnimi po- trebami. »S skupnimi močmi družini pomagamo urejati bi- vanjske razmere, zato bo njej namenjena pomoč usmerjena v nakup materiala za obno- vo in za kakšen kos opreme,« pojasnjujejo v območnem združenju Rdečega križa La- ško-Radeče. Finančna pomoč bo dobro- došla tudi za enostarševsko družino – mamo z dvema šo- lajočima se otrokoma. Mama ima zdravstvene težave, zato je za štiri ure invalidsko upo- kojena. Zaradi zdravstvenih težav je pogosto v bolniškem staležu, zato so dohodki še slabši. Družina se s težavo prebija iz meseca v mesec, odplačuje tudi kredit po 290 evrov na mesec. Mama živi v stalnem strahu, da ne bo zmogla plačati vseh položnic, da bo zmanjkalo denarja za drva … Kot da razmere ne bi bile že sicer dovolj težke, je k še večji stiski družine botro- vala nesreča. Sin je namreč poleti utrpel poškodbo v pro- metni nesreči na Hrvaškem in zaradi nujnega prevoza s helikopterjem mora družina zdaj odplačevati še te stro- ške. Pomoč občine bo tako usmerjena v nakup kurjave in za poplačilo položnic. Pomoči bo deležna tudi mlada družina z dvema pred- šolskima otrokoma, v kateri je zaposlen le oče. Eden od otrok ima alergijo na vrsto živil, zato nakup ustreznih prehrambenih izdelkov za- nje predstavlja dodaten ve- lik strošek. Prav tako starša odplačujeta kredit za hišo z variabilno obrestno mero, pri čemer se je mesečni obrok z lanskih 182 evrov letos pov- zpel že na 280 evrov. Po pla- čilu vseh stroškov družini BOJANA AVGUŠTINČIČ ostane zelo malo za prežive- tje, zato bo finančna pomoč zelo dobrodošla za poplačilo nujnih položnic in za hrano. Četrto družino, ki ji bodo laški občinski svetniki na- menili del svojih decembr- skih sejnin, je ogrozil plaz. Ker hiša ni več varna za bi- vanje, družina začasno živi v zabojniku. »Družino zaradi elementarne nesreče spre- mljamo že nekaj časa, saj se plaz kljub sanaciji ni umiril in še vedno ogroža hišo. Dru- žina si ureja bivalne prostore v pomožni gospodarski stav- bi, kjer so tla stabilna. Pomoč bo zelo dobrodošla za nakup potrebnega materiala,« pra- vijo v Rdečem križu. Ob tem predlagajo, da se, če bi dru- žina prejela pomoč iz drugih virov (npr. državna sredstva), del sejnine, namenjene njej, porazdeli med druge tri upra- vičence. Ponovno združeni v božični zgodbi Upodobitev prvih jaslic na svetu, ki jih je pred 800 leti postavil Frančišek Asiški, za razstavo v Vojniku pa jih je izdelal Jože Žlaus. (Foto: Matjaž Jambriško) jih duš, ampak tudi telesa, so poskrbeli številna dru- štva v kraju ter ponudniki domačih dobrot in izdel- kov. Srca otrok in odraslih bogatijo tudi različni do- godki, od koncertov, pred- stav, božičnih ustvarjalnih delavnic … do novosti, kot je sprehod med jaslicami s pomočjo mobilne aplikaci- je. BA Iz Vojnika obiskovalci odhajajo polni najlepših vtisov in doživetij. (Foto: FB Božični Vojnik) Prenovljeni prostori sindikalnega doma tivnem proračunu Občine Laško, dvorano ozvočili in s tem omogočili, da so na- stopajoči bolje slišani. Nad odrom v dvorani so namestili logotip KS. Stranski prostor, ki je bil prej namenjen igra- nju pokra, je postal gostin- ska soba s prepleskanimi ste- nami in z novo talno oblogo. Tudi stene prehoda mimo sanitarij so dobile novo po- dobo in osvetlitev. Predd- verje dvorane je opremljeno z novo razsvetljavo, okna pa so dobila žaluzije. Pred vhodom v sindikalni dom sta nameščena nov logotip in omarica z oglasno desko, ki je namenjena lokalnim društvom in organizacijam. Občina Laško je v leto- šnjem participativnem pro- računu zagotovila sredstva v višini 90 tisoč evrov. Vsaka krajevna skupnost v občini je imela na voljo po deset tisoč evrov, s katerimi je lahko uresničila predlagane projekte. V KS Jurklošter so tako sredstva namenili za ureditev vaškega središča v Marijini vasi, v KS Sedraž so na nogometnem igrišču Bre- zno namestili lovilne mreže, v KS Zidani Most so uredili parkirne prostore na poko- pališču Širje, v KS Laško so ozelenili zid pri vremenski hišici, v KS Šentrupert so uredili igralno ploščad, v KS Marija Gradec so v Tev- čah obnovili leseno brv čez Lahomnico, v Rimskih To- plicah pa so obnovili in nad- gradili del škarpe v plezalno steno ob medgeneracijskem parku. BA Dvorana Sindikalnega doma Huda Jama je po novem tudi ozvočena. (Foto: Krajevna skupnost Rečica) V svetniški skupini Mlada moč Občine Laško (MMOL) so se že na prejšnji seji odločili, da bodo sejnino oktobrske seje namenili prizadetim občanom v poplavah, ter k temu pozvali tudi druge svetnike. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 5 1, 21. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV V sPOMIN Marko Rebov (1958–2023) NAZARJE – Člani planinskega društva s tradicionalno fotografsko razstavo Gore naj ne bodo le športni poligon Člani Planinskega društva Nazarje so že deseto leto pri- pravili fotografsko razstavo o gorah in njihovemu doži- vljanju na lastnih ter organiziranih društvenih pohodih. Enajst planincev je prispevalo 55 fotografij, med katerimi je komisija izbrala trideset najboljših, ki so jih na medna- rodni dan gora, 11. decembra, v gradu Vrbovec v Nazarjah predstavili širši javnosti. ŠPELA OŽIR »Naš namen je, da člani planinskega društva naravo opazujejo in se ji posvetijo s pomočjo fotografije. Vsa- ki razstavi določimo rdečo nit. Tako smo do zdaj na primer imeli svetlobo gora, gorsko naravo … Letos so to bile slovenske gore, kar je zelo splošen naslov. Na foto- grafijah so zato tako vrhovi kot tamkajšnje življenje, od rastlin do živali,« je pojasnil član komisije in načelnik ko- misije za varstvo gorske na- rave v Planinski zvezi Slove- nije Marijan Denša, ki veliko pozornost namenja krepitvi zavedanja o pomenu gora in izobraževanju planincev. »Zavedamo se, da so gore tako zaradi preteklosti kot »Prizadevamo si razpršiti obisk gora. Nekatere točke v posameznem letnem času so preobremenjene,« pravi Marijan Denša. sedanjosti zelo obremenje- ne. Na nekaterih vrhovih in mestih v gorah je obisk že prevelik ter obremenjuje na- ravo in zmanjšuje užitek ob doživljanju okolice.« Načelnik komisije za varstvo gorske narave v Planinski zvezi Slovenije Marijan Denša Odprtje razstave fotografij nazarskih planincev Postala je športno-rekreacijsko središče občine SOLČAVA – In jo le imajo. Prebivalci občine Solčava so prvič v zgodovini dobili te- lovadnico. Čeprav se morda sliši nenavadno, je do leto- šnjega decembra niso imeli. Nova pridobitev, ki so jo na- menu predali prejšnji teden, je zato zagotovo ena največjih v zgodovini te zgornjesavinj- ske občine z malo več kot 500 prebivalci. Učenci so do zdaj imeli pouk športa v eni od učilnic oziroma na prostem. »Prvo telovadnico v našem kraju smo si po tihem želeli vse od odprtja nove šole leta 2006. Nujno smo potrebova- li športno stavbo, v kateri se bodo najmlajši izobraževali na področju športa in preo- stali občani v popoldanskem času imeli rekreacijo. Obenem bo služila tudi za prireditve,« je povedala županja Katarina Prelesnik. Kdaj so jo začeli graditi? Občina Solčava je zato takoj, ko je bilo možno, izkoristila priložnost za sofinanciranje. Telovadnico je začela graditi maja lani in končala letos no- Katarina Prelesnik: »Nujno smo potrebovali športno stavbo, v kateri se bodo najmlajši izobraževali na področju športne vzgoje in preostali občani v popoldanskem času imeli rekreacijo.« vembra. Celotna naložba je stala 1,67 milijona evrov. Od tega je približno milijon evrov občina zagotovila sama. Preo- stalo so pristavile različne jav- ne ustanove. Nekdanje ministr- stvo za izobraževanje, znanost in šport je naložbo sofinancira- lo v višini približno 336 tisoč evrov. Solčavani so del sredstev prejeli še iz Eko sklada, ki je za njihovo telovadnico prispeval malo manj kot 227 tisoč evrov. Fundacija za šport je za projekt namenila 56 tisoč evrov. Kako je videti nova telovadnica? Telovadnica stoji ob osnovni šoli v središču Solčave. Zgra- jena je v tradicionalnem slo- gu z velikim poudarkom na solčavskem gorskem lesu. Ob telovadnici so še nov prostor za knjižnico, učilnica in pro- stori za kulturne ter društvene vsebine. Teh ni manjkalo niti na odprtju, ki je bilo 12. de- cembra. Tamkajšnji kulturni delavci in najmlajši občani so ob tej priložnosti s ponosom in hvaležnostjo ustvarili dogodek, ob koncu katerega so se z gosti družili ob dobrotah izpod rok Približno dva meseca sta že minila od nenadnega slovesa Marka Rebova, ki je pri mnogih pustil močan pe- čat. Bil je pedagog po srcu in duši, kar so izkusili mnogi, pa naj bodo to njegovi učenci v razredu, inštruiranci, ki so potrebovali njegovo pomoč pri nemškem ali angleškem jeziku, ali člani Društva fo- tografov Svit Celje, katerega soustanovitelj je bil pred se- demnajstimi leti. Njegova velika strast je bila namreč fotografija, ki se je nikoli ni loteval individualno. S pedagoškim pristopom in z izostrenim fotografskim oče- som si je med fotografi zelo kmalu ustvaril status spo- štovanja vrednega fotograf- skega mentorja in mojstra. S svojo pokončno držo ter z globokim glasom je dajal občutek strogega in na vi- dez nedostopnega človeka, vendar so se v njem skrivale toplina in prijaznost ter vo- lja po pomoči drugim. Pred- vsem pa si je vedno vzel čas za konstruktiven poduk in nasvet. Z njegovimi nasve- ti so se člani izoblikovali v fotografe, ki so na natečajih po vsem svetu posegali po najvišjih odličjih, poglavitna pa je bila njegova vloga za osvojitev lovorike najboljše- ga društva v Sloveniji, ki jo je društvo prejemalo več let zapored. Ni malo tistih, ki so kot začetniki prišli v Društvo fotografov Svit, danes pa so ravno zaradi Markove ostre in neposredne, ampak vedno utemeljene kritike priznani slovenski profesionalni in umetniški fotografi. Kljub aktivnemu sodelovanju v kulturno-umetniških orga- nizacijah je Marko Rebov na prvo mesto vedno postavljal svojo vlogo očeta. Kadar je beseda nanesla na njegova otroka Tajo in Jaka, so mu oči iskrivo zažarele in v nje- govih besedah smo občutili ponos. S svojim odhodom je Marko Rebov zapustil pra- znino v družinskem in šir- šem kulturno-umetniškem prostoru, ki jo vedno bolj občutimo prav člani našega društva. Dragi naš Marko! Tistega lepega zapoznelega poletne- ga dne si nenadoma odšel, brez slovesa, člani Društva fotografov Svit ti želimo do- bro luč tudi tam, kjer si zdaj, daleč onkraj mavrice. Naša zahvala in spoštljiv spomin nate bosta večno živela pred- vsem v naših srcih in tudi na številnih fotografijah našega skupnega ustvarjanja in dru- ženja. Saj kot je dejal znan ameriški vojskovodja in po- litik Albert Pike: »Kar smo storili le zase, umre z nami; kar smo storili za druge in za svet, ostane nesmrtno!« In tega, dragi prijatelj, je bilo pri tebi veliko, zato ostajaš globoko v naših srcih! Društvo fotografov Svit Celje solčavskih članic aktiva kmeč- kih žena. »V naših življenjih so preproste stvari same po sebi umevne. A ni tako. Če znamo ceniti skromne uspehe, nam veliki pridejo naproti. Aktualni solčavski se imenuje telovadni- ca. In kot slavnostni govornik nas je s svojimi besedami pod- prl in spodbudil Miran Kos, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in predse- dnik strokovnega sveta športa za vse,« je ob koncu še dodala županja. ŠO Zgrajena je v tradicionalnem slogu z velikim poudarkom na solčavskem gorskem lesu. (Foto: arhiv občine) V gore iz dolinskih izhodišč Vodilni pri planinski zve- zi in društvih, med njimi je tudi Marijan Denša, ne sedijo križem rok in želijo tovrstne smernice spremeniti. »Zasno- vali smo akcijo Peš od dolin do višin, s katero organizira- ne skupine in tudi posame- znike spodbujamo, da bi se v gore ponovno odpravljali iz dolinskih izhodišč, z avto- busnih in železniških postaj, kar pomeni, da bi v večji meri uporabljali javni potniški pro- met in s tem manj obremenje- vali okolje,« je jasen Denša. Komisija za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenija si je v sodelovanju z raziskovalnim centrom Slo- venske akademije znanosti in umetnosti zamislila 40 izle- tov po vsej Sloveniji, kjer se je možno na vrh povzpeti s postaje javnega potniškega prometa. »Računamo, da bi se miselnost obiskovalcev gora lahko spremenila v de- setih letih, da zanje ne bi bila gora nekakšen športni poli- gon, na katerega je treba zelo hitro priti, se na vrhu poslika- ti in objaviti to na družbenem omrežju. Želimo, da bi šlo res za pristno doživljanje gora.« Mednarodni dan gora Vsemu temu so ne naza- dnje namenili pozornost tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu, ki ga od leta 2003 vsako leto obeležujemo 11. decembra. Letošnja tema poslanice je bila obnavljanje gorskih ekosistemov. »Pla- ninska zveza v sodelovanju skoraj s tristo društvi in 60 tisoč člani na to temo izvaja več akcij. Obnavljamo stare planinske in ekološko potra- tne postojanke. Ena od novih akcij je tudi pobuda Peš od dolin do višin,« ob koncu še dodaja Denša. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 5 1, 21. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Predloge, katere družine v občini Laško so najbolj upra- vičene za pridobitev denarnih sredstev in za kakšen namen, so pripravili v območnem združenju Rdečega križa La- ško-Radeče in laški enoti cen- tra za socialno delo. Gre za štiri družine v socialni stiski. Komisija za mandatna vpra- šanja in imenovanja je pre- dloge proučila in predlagala, da se vsaki družini nakaže enak znesek. V hudih socialnih stiskah Laški občinski svetniki bodo tako del svojih decem- brskih sejnin namenili dru- žini, ki živi v izjemno slabih LAŠKO – Sindikalni dom v Hudi Jami, ki je v lasti Krajevne skupnosti (KS) Rečica, je zasijal v preno- vljeni podobi. Posodobljeno dvorano z ozvočenjem in prenovljene stranske pro- store doma so namenu pre- dali prejšnji konec tedna. Projekt je bil financiran iz participativnega proračuna Občine Laško. Sindikalni dom je že dlje časa klical po obnovi. Obi- skovalci raznih prireditev so v njem pogrešali ozvočenje. Tudi gostilniška urejenost prostorov je bila moteča, zato so se v krajevni skupno- sti odločili, da bodo prostore prenovili in jih naredili bolj prijazne uporabnikom. Tako so s sredstvi, ki so bila za KS Rečica na voljo v participa- VOJNIK – Čaroben je v teh dneh sprehod skozi Vojnik. Čeprav se v kraj zgrinjajo množice obiskovalcev, je v njem mogoče čutiti spokoj- nost in tišino ter toplino bo- žičnih praznikov. Stanovalci treh ulic v središču kraja so na vrtove in zelenice svojih hiš v sodelovanju z društvi in ustanovami ponovno po- stavili domiselno izdelane jaslice. Te so na ogled tudi v okolici cerkve sv. Jerneja ter v bližnjem Jernejevem domu. Ustvarjalci so letos pripra- vili približno dvesto notranjih in zunanjih postavitev, ki so plod številnih rezbarjev, ki- parjev, slikarjev … Ob letošnji 800-letnici prve upodobitve jaslic na svetu je v Božičnem Vojniku poudarek na vse- slovenskosti. V Turističnem društvu Vojnik so namreč v sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije na ogled postavili vseslovensko razstavo jaslic. Na temo vse- slovenskosti je na ogled tudi manjša razstava noš. Na razstavi v Vojniku, od koder ljudje odhajajo pol- ni najlepših vtisov, se lahko prepričamo, kako zelo boga- to je slovensko jasličarstvo. Slovenija med jasličarji tudi v mednarodnem merilu zase- da visoko mesto. Več jaslic, ki so predstavljene v Božičnem Vojniku, je že bilo na ogled tudi na evropskih in svetov- nih razstavah, ustvarili so jih tako akademsko izobraženi umetniki kot jasličarji, ki se s tem ukvarjajo ljubiteljsko. Da si obiskovalci v Vojniku ob različnih lepotah in toplih občutkih ne nahranijo le svo- LAŠKO – Dobrodelna gesta občinskih svetnikov Sejnine namenili družinam v stiski V Laškem je že tradicija, da se občinski svetniki odpovejo svojim novembrskim sejninam v dobrodelne namene. Če je kdo od članov občinskega sveta na tej seji odsoten, v do- brodelne namene podari sejnino naslednje seje. Glede na to, da v novembru v Laškem ni bilo redne seje občinskega sveta, bodo svetniki v humanitarne namene nakazali de- cembrske sejnine. Prav tako se bodo delu svoje plače oziro- ma nagrade (v višini sejnine, ki znaša približno 108 evrov neto) odrekli tudi župan in oba podžupana. 23-članski laški občinski svet bo tako približno 2.800 evrov namenil štirim družinam v socialni stiski. Svetniki Občine Laško so se svojim decembrskim sejninam odrekli v dobrodelne namene. Sredstva bodo razdeljena med štiri družine, ki so se znašle v socialni stiski. (Foto: BA) bivanjskih razmerah in se je po smrti mame znašla v še težjem položaju. En otrok ima status invalida, tudi dru- gi je oseba s posebnimi po- trebami. »S skupnimi močmi družini pomagamo urejati bi- vanjske razmere, zato bo njej namenjena pomoč usmerjena v nakup materiala za obno- vo in za kakšen kos opreme,« pojasnjujejo v območnem združenju Rdečega križa La- ško-Radeče. Finančna pomoč bo dobro- došla tudi za enostarševsko družino – mamo z dvema šo- lajočima se otrokoma. Mama ima zdravstvene težave, zato je za štiri ure invalidsko upo- kojena. Zaradi zdravstvenih težav je pogosto v bolniškem staležu, zato so dohodki še slabši. Družina se s težavo prebija iz meseca v mesec, odplačuje tudi kredit po 290 evrov na mesec. Mama živi v stalnem strahu, da ne bo zmogla plačati vseh položnic, da bo zmanjkalo denarja za drva … Kot da razmere ne bi bile že sicer dovolj težke, je k še večji stiski družine botro- vala nesreča. Sin je namreč poleti utrpel poškodbo v pro- metni nesreči na Hrvaškem in zaradi nujnega prevoza s helikopterjem mora družina zdaj odplačevati še te stro- ške. Pomoč občine bo tako usmerjena v nakup kurjave in za poplačilo položnic. Pomoči bo deležna tudi mlada družina z dvema pred- šolskima otrokoma, v kateri je zaposlen le oče. Eden od otrok ima alergijo na vrsto živil, zato nakup ustreznih prehrambenih izdelkov za- nje predstavlja dodaten ve- lik strošek. Prav tako starša odplačujeta kredit za hišo z variabilno obrestno mero, pri čemer se je mesečni obrok z lanskih 182 evrov letos pov- zpel že na 280 evrov. Po pla- čilu vseh stroškov družini BOJANA AVGUŠTINČIČ ostane zelo malo za prežive- tje, zato bo finančna pomoč zelo dobrodošla za poplačilo nujnih položnic in za hrano. Četrto družino, ki ji bodo laški občinski svetniki na- menili del svojih decembr- skih sejnin, je ogrozil plaz. Ker hiša ni več varna za bi- vanje, družina začasno živi v zabojniku. »Družino zaradi elementarne nesreče spre- mljamo že nekaj časa, saj se plaz kljub sanaciji ni umiril in še vedno ogroža hišo. Dru- žina si ureja bivalne prostore v pomožni gospodarski stav- bi, kjer so tla stabilna. Pomoč bo zelo dobrodošla za nakup potrebnega materiala,« pra- vijo v Rdečem križu. Ob tem predlagajo, da se, če bi dru- žina prejela pomoč iz drugih virov (npr. državna sredstva), del sejnine, namenjene njej, porazdeli med druge tri upra- vičence. Ponovno združeni v božični zgodbi Upodobitev prvih jaslic na svetu, ki jih je pred 800 leti postavil Frančišek Asiški, za razstavo v Vojniku pa jih je izdelal Jože Žlaus. (Foto: Matjaž Jambriško) jih duš, ampak tudi telesa, so poskrbeli številna dru- štva v kraju ter ponudniki domačih dobrot in izdel- kov. Srca otrok in odraslih bogatijo tudi različni do- godki, od koncertov, pred- stav, božičnih ustvarjalnih delavnic … do novosti, kot je sprehod med jaslicami s pomočjo mobilne aplikaci- je. BA Iz Vojnika obiskovalci odhajajo polni najlepših vtisov in doživetij. (Foto: FB Božični Vojnik) Prenovljeni prostori sindikalnega doma tivnem proračunu Občine Laško, dvorano ozvočili in s tem omogočili, da so na- stopajoči bolje slišani. Nad odrom v dvorani so namestili logotip KS. Stranski prostor, ki je bil prej namenjen igra- nju pokra, je postal gostin- ska soba s prepleskanimi ste- nami in z novo talno oblogo. Tudi stene prehoda mimo sanitarij so dobile novo po- dobo in osvetlitev. Predd- verje dvorane je opremljeno z novo razsvetljavo, okna pa so dobila žaluzije. Pred vhodom v sindikalni dom sta nameščena nov logotip in omarica z oglasno desko, ki je namenjena lokalnim društvom in organizacijam. Občina Laško je v leto- šnjem participativnem pro- računu zagotovila sredstva v višini 90 tisoč evrov. Vsaka krajevna skupnost v občini je imela na voljo po deset tisoč evrov, s katerimi je lahko uresničila predlagane projekte. V KS Jurklošter so tako sredstva namenili za ureditev vaškega središča v Marijini vasi, v KS Sedraž so na nogometnem igrišču Bre- zno namestili lovilne mreže, v KS Zidani Most so uredili parkirne prostore na poko- pališču Širje, v KS Laško so ozelenili zid pri vremenski hišici, v KS Šentrupert so uredili igralno ploščad, v KS Marija Gradec so v Tev- čah obnovili leseno brv čez Lahomnico, v Rimskih To- plicah pa so obnovili in nad- gradili del škarpe v plezalno steno ob medgeneracijskem parku. BA Dvorana Sindikalnega doma Huda Jama je po novem tudi ozvočena. (Foto: Krajevna skupnost Rečica) V svetniški skupini Mlada moč Občine Laško (MMOL) so se že na prejšnji seji odločili, da bodo sejnino oktobrske seje namenili prizadetim občanom v poplavah, ter k temu pozvali tudi druge svetnike. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 5 1, 21. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Veterinarska postaja je bila zgrajena leta 1983, v minulih štirih desetletjih je bila deležna vzdrževalnih in manjših obnovitvenih posegov, vendar so se letos zaradi povečanega obsega in načina dela, ki ga nareku- jejo novosti v veterinarski medicini, odločili za teme- ljito obnove in širitev po- staje. Enajstčlanska ekipa zaposlenih, med katerimi je osem veterinarjev, zago- tavlja 24-urno dežurstvo za zdravljenje in oskrbo malih in velikih živali v konjiški, zreški in vitanjski občini. Boljši pogoji za delo Kot je povedal direktor Slavko Hren, naj bi grad- bena dela končali konec decembra, v začetku nasle- SLOVENSKE KONJICE – Konjičan je v Slovenske Ko- njice prvič prisopihal pred 131 leti, zato sta Zgodovin- sko društvo Slovenske Konji- ce in konjiška knjižnica lani ob 130. obletnici pripravila potujočo razstavo fotografij in starih železniških pred- metov v Slovenskih Konji- cah. Prejšnji teden so jo po- stavili tudi v Draži vasi. Železniško progo med Polj- čanami in Konjicami so za promet odprli 20. decembra 1892. Zgradili so jo v šestih mesecih. Znamenit lokalni vlak konjičan (Gonobitz) je sopihal iz Poljčan do Spodnjih Laž, od tam pod viaduktom železnice Dunaj–Trst do Zbe- lovega. Pot je nadaljeval po Dravinjski dolini mimo naselij Senožet, Draža vas in Preži- gal do Slovenskih Konjic, kjer sta bili železniška uprava in glavna postaja. Železniško progo so tri desetletja ka- sneje podaljšali do Zreč. Kot je razvidno iz razstavljenega gradiva, so se slovesnosti ob prihodu prvega vlaka udeleži- li takratni pomembni politiki in gospodarstveniki. Prišli so celo cesarjev namestnik, mi- nister za trgovino in deželni glavar Hugo Windisgraetz, ki je po končani vožnji po- membnejše goste povabil na zakusko v konjiško graščino Trebnik. Ljudje so bili takrat tako navdušeni, okrasili so hiše in se množično udeležili slavnostne prireditve. Zbrane sta na odprtju razstave nago- vorila predsednik Krajevne skupnosti Draža vas Dejan Verhovšek in predsednica Zgodovinskega društva Konji- ce mag. Aleksandra Boldin. Poudarila sta pomen bogate 250 milijonov za nova delovna mesta Minister Aleksander Jevšek, državna sekretarka Andreja Katič in župan Peter Dermol na novinarski konferenci (Foto: MO Velenje) SLOVENSKE KONJICE – Veterinarska postaja bo kmalu bolj prostorna Gradnja končana, odprtje spomladi Stavba konjiške veterinarske postaje je bila zgrajena pred štiridesetimi leti, zato so jo marca začeli prenavljati, prostorsko stisko pa so rešili z gradnjo prizidka. V njem so zagotovili dodatne prostore za dejavnost oskrbe ma- lih živali, saj se obseg dela zadnja leta povečuje. Obnova starega dela stavbe in gradnja prizidka staneta približno pol milijona evrov, slovesno odprtje načrtujejo spomladi. BARBARA FURMAN Lani so po podatkih Ajpesa s storitvami ustvarili malo več kot milijon evrov čistih prihodkov. Obseg dela na področju oskrbe in zdravljenja malih živali se zadnja leta povečuje. »Gradnja je bila brez zapletov. Prizidek je že zgrajen in je velik 320 kvadratnih metrov, zdaj prenavljamo stari del stavbe. Predvidevamo, da bomo prenovo lahko končali konec tega meseca, v začetku prihodnjega leta bomo nove prostore še opremili,« pravi direktor Slavko Hren. dnjega leta naj bi pridobili uporabno dovoljenje. »Do- kumentacijo in gradbeno dovoljenje za prizidek smo pridobili lani, letos spo- mladi so zabrneli delovni stroji. Gradnja je potekala Spomin na prihod železne ceste zbirke fotografij in razstavlje- nih starih železniških pred- metov, da spomin na prihod železne ceste med Konjičani ne bo pozabljen. BF, foto: KS Draža vas VELENJE – Do evropskih kohezijskih sredstev iz skla- da za pravični prehod sta v naši državi upravičeni sa- vinjsko-šaleška in zasavska regija. Za obe premogovni regiji je po besedah mini- stra za kohezijo in regio- nalni razvoj dr. Aleksandra Jevška na voljo približno 250 milijonov evrov. Denar je namenjen prestrukturira- nju gospodarstva na obmo- čjih, kjer je opuščena raba premoga in je izgubljena delovna mesta treba nado- mestiti z novimi. Na novinarski konferenci v Velenju je minister za kohezi- jo in regionalni razvoj dr. Ale- ksander Jevšek pojasnil, da je od skupno 250 milijonov evrov 175 milijonov predvi- denih za savinjsko-šaleško regijo in 75 milijonov evrov za zasavsko. 140 milijonov evrov je treba izkoristiti do konca leta 2026, kar pome- ni, da morajo biti projekti končani do sredine leta 2026. Preostala sredstva, gre za pri- bližno 109 milijonov evrov, je enako kot druga kohezijska sredstva možno porabiti do konca leta 2029. Državna sekretarka Andre- ja Katič je podrobneje pred- stavila javni razpis, ki je bil objavljen 24. novembra 2023 in opredeljuje sofinanciranje projektov gradnje ekonom- sko-poslovne infrastrukture (podjetniških inkubatorjev) v zasavski in savinjsko-ša- leški premogovni regiji. »S tem razpisom zasledujemo cilje Slovenije k prehodu v nizkoogljično krožno gospo- darstvo, kar je v skladu s slovensko strategijo pa- metne specializacije ter z drugimi razvojnimi stra- tegijami. Razpis podpira gradnjo in opremljanje podjetniških inkubatorjev, iz katerih naj bi se razvila nova podjetja in ustvarila nova delovna mesta. Pred- vsem za tiste prebivalce, ki so ali bodo izgubili službo zaradi zaprtja premogov- nika. Omenjeni razpis je že drugi iz sklada za pra- vični prehod, prvi je bil objavljen julija letos.« Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je poudaril dobro sodelova- nje lokalnih skupnosti z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter sodelovanje med župani občin v SAŠA premogovni regiji. »Prestrukturiranje je za vse župane eden naj- zahtevnejših procesov, saj gre za prihodnost šaleške regije in njenih prebival- cev, zato je pomembno, da čim hitreje in učinkovito izpeljemo potrebne proce- se.« BF V prizidku veterinarske postaje je med drugim nova kirurška dvorana. (Foto: Andraž Purg) Razstava bo v Draži vasi odprta do konca februarja. V Draži vasi so postavili tudi obeležje prihoda železne ceste. brez zapletov. Prizidek je že zgrajen in je velik 320 kvadratnih metrov, zdaj prenavljamo stari del stav- be. Predvidevamo, da bomo prenovo lahko končali ko- nec tega meseca, v začet- ku prihodnjega leta bomo nove prostore še opremili. V prenovljeni in razširjeni veterinarski postaji bomo zagotovili boljše pogoje za delo zaposlenih, s čimer bomo strankam lahko za- gotovili še bolj kakovostne oziroma učinkovite storitve. Zadnja leta se obseg dela v naši veterinarski postaji po- večuje,« je poudaril direktor Hren, ki se bo naslednje leto upokojil. Poleg zagotavljanja 24- urne dežurne službe, zdra- vljenja velikih in malih živa- li na terenu, ambulantnega zdravljenja malih živali ter diagnostičnih in drugih preiskav opravljajo tudi ki- rurške posege, preventivno dejavnost za velike in male živali, dejavnosti dezinfek- cije in deratizacije ter nego hišnih živali. V veterinarski postaji imajo tudi trgovino, v kateri prodajajo hrano in druge pripomočke za živali, pri nakupih se stranke lah- ko posvetujejo s strokovnja- kom. Dodatno parkirišče V prvem nadstropju vete- rinarske postaje so pisarne uprave, v pritličju so spre- jemnica, dvorana za pregle- de živali, kirurška dvorana, prostora za rentgen ter za nego in striženje živali, dva laboratorija, lekarna, pral- nica in trgovina z najnuj- nejšimi potrebščinami za štirinožne ljubljenčke. Urejajo tudi okolico vete- rinarske postaje, ob kateri bo odslej na voljo več par- kirnih mest. Na območju za stavbo so uredili parki- rišče za vozila zaposlenih, pred njo so parkirna mesta za jeklene konjičke strank. Ob stavbi so uredili manjši park in prenovili dovozno cesto. Za omenjene novosti je konjiška veterinarska posta- ja sama zagotovila približno 500 tisoč evrov, dodaten denar bo morala primakni- ti še za opremo. Približno 20 tisoč evrov je za preno- vo dovozne ceste prispevala Občina Slovenske Konjice. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 5 1, 21. december 2023 IZ NAŠIH KRAJEV Veterinarska postaja je bila zgrajena leta 1983, v minulih štirih desetletjih je bila deležna vzdrževalnih in manjših obnovitvenih posegov, vendar so se letos zaradi povečanega obsega in načina dela, ki ga nareku- jejo novosti v veterinarski medicini, odločili za teme- ljito obnove in širitev po- staje. Enajstčlanska ekipa zaposlenih, med katerimi je osem veterinarjev, zago- tavlja 24-urno dežurstvo za zdravljenje in oskrbo malih in velikih živali v konjiški, zreški in vitanjski občini. Boljši pogoji za delo Kot je povedal direktor Slavko Hren, naj bi grad- bena dela končali konec decembra, v začetku nasle- SLOVENSKE KONJICE – Konjičan je v Slovenske Ko- njice prvič prisopihal pred 131 leti, zato sta Zgodovin- sko društvo Slovenske Konji- ce in konjiška knjižnica lani ob 130. obletnici pripravila potujočo razstavo fotografij in starih železniških pred- metov v Slovenskih Konji- cah. Prejšnji teden so jo po- stavili tudi v Draži vasi. Železniško progo med Polj- čanami in Konjicami so za promet odprli 20. decembra 1892. Zgradili so jo v šestih mesecih. Znamenit lokalni vlak konjičan (Gonobitz) je sopihal iz Poljčan do Spodnjih Laž, od tam pod viaduktom železnice Dunaj–Trst do Zbe- lovega. Pot je nadaljeval po Dravinjski dolini mimo naselij Senožet, Draža vas in Preži- gal do Slovenskih Konjic, kjer sta bili železniška uprava in glavna postaja. Železniško progo so tri desetletja ka- sneje podaljšali do Zreč. Kot je razvidno iz razstavljenega gradiva, so se slovesnosti ob prihodu prvega vlaka udeleži- li takratni pomembni politiki in gospodarstveniki. Prišli so celo cesarjev namestnik, mi- nister za trgovino in deželni glavar Hugo Windisgraetz, ki je po končani vožnji po- membnejše goste povabil na zakusko v konjiško graščino Trebnik. Ljudje so bili takrat tako navdušeni, okrasili so hiše in se množično udeležili slavnostne prireditve. Zbrane sta na odprtju razstave nago- vorila predsednik Krajevne skupnosti Draža vas Dejan Verhovšek in predsednica Zgodovinskega društva Konji- ce mag. Aleksandra Boldin. Poudarila sta pomen bogate 250 milijonov za nova delovna mesta Minister Aleksander Jevšek, državna sekretarka Andreja Katič in župan Peter Dermol na novinarski konferenci (Foto: MO Velenje) SLOVENSKE KONJICE – Veterinarska postaja bo kmalu bolj prostorna Gradnja končana, odprtje spomladi Stavba konjiške veterinarske postaje je bila zgrajena pred štiridesetimi leti, zato so jo marca začeli prenavljati, prostorsko stisko pa so rešili z gradnjo prizidka. V njem so zagotovili dodatne prostore za dejavnost oskrbe ma- lih živali, saj se obseg dela zadnja leta povečuje. Obnova starega dela stavbe in gradnja prizidka staneta približno pol milijona evrov, slovesno odprtje načrtujejo spomladi. BARBARA FURMAN Lani so po podatkih Ajpesa s storitvami ustvarili malo več kot milijon evrov čistih prihodkov. Obseg dela na področju oskrbe in zdravljenja malih živali se zadnja leta povečuje. »Gradnja je bila brez zapletov. Prizidek je že zgrajen in je velik 320 kvadratnih metrov, zdaj prenavljamo stari del stavbe. Predvidevamo, da bomo prenovo lahko končali konec tega meseca, v začetku prihodnjega leta bomo nove prostore še opremili,« pravi direktor Slavko Hren. dnjega leta naj bi pridobili uporabno dovoljenje. »Do- kumentacijo in gradbeno dovoljenje za prizidek smo pridobili lani, letos spo- mladi so zabrneli delovni stroji. Gradnja je potekala Spomin na prihod železne ceste zbirke fotografij in razstavlje- nih starih železniških pred- metov, da spomin na prihod železne ceste med Konjičani ne bo pozabljen. BF, foto: KS Draža vas VELENJE – Do evropskih kohezijskih sredstev iz skla- da za pravični prehod sta v naši državi upravičeni sa- vinjsko-šaleška in zasavska regija. Za obe premogovni regiji je po besedah mini- stra za kohezijo in regio- nalni razvoj dr. Aleksandra Jevška na voljo približno 250 milijonov evrov. Denar je namenjen prestrukturira- nju gospodarstva na obmo- čjih, kjer je opuščena raba premoga in je izgubljena delovna mesta treba nado- mestiti z novimi. Na novinarski konferenci v Velenju je minister za kohezi- jo in regionalni razvoj dr. Ale- ksander Jevšek pojasnil, da je od skupno 250 milijonov evrov 175 milijonov predvi- denih za savinjsko-šaleško regijo in 75 milijonov evrov za zasavsko. 140 milijonov evrov je treba izkoristiti do konca leta 2026, kar pome- ni, da morajo biti projekti končani do sredine leta 2026. Preostala sredstva, gre za pri- bližno 109 milijonov evrov, je enako kot druga kohezijska sredstva možno porabiti do konca leta 2029. Državna sekretarka Andre- ja Katič je podrobneje pred- stavila javni razpis, ki je bil objavljen 24. novembra 2023 in opredeljuje sofinanciranje projektov gradnje ekonom- sko-poslovne infrastrukture (podjetniških inkubatorjev) v zasavski in savinjsko-ša- leški premogovni regiji. »S tem razpisom zasledujemo cilje Slovenije k prehodu v nizkoogljično krožno gospo- darstvo, kar je v skladu s slovensko strategijo pa- metne specializacije ter z drugimi razvojnimi stra- tegijami. Razpis podpira gradnjo in opremljanje podjetniških inkubatorjev, iz katerih naj bi se razvila nova podjetja in ustvarila nova delovna mesta. Pred- vsem za tiste prebivalce, ki so ali bodo izgubili službo zaradi zaprtja premogov- nika. Omenjeni razpis je že drugi iz sklada za pra- vični prehod, prvi je bil objavljen julija letos.« Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je poudaril dobro sodelova- nje lokalnih skupnosti z ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter sodelovanje med župani občin v SAŠA premogovni regiji. »Prestrukturiranje je za vse župane eden naj- zahtevnejših procesov, saj gre za prihodnost šaleške regije in njenih prebival- cev, zato je pomembno, da čim hitreje in učinkovito izpeljemo potrebne proce- se.« BF V prizidku veterinarske postaje je med drugim nova kirurška dvorana. (Foto: Andraž Purg) Razstava bo v Draži vasi odprta do konca februarja. V Draži vasi so postavili tudi obeležje prihoda železne ceste. brez zapletov. Prizidek je že zgrajen in je velik 320 kvadratnih metrov, zdaj prenavljamo stari del stav- be. Predvidevamo, da bomo prenovo lahko končali ko- nec tega meseca, v začet- ku prihodnjega leta bomo nove prostore še opremili. V prenovljeni in razširjeni veterinarski postaji bomo zagotovili boljše pogoje za delo zaposlenih, s čimer bomo strankam lahko za- gotovili še bolj kakovostne oziroma učinkovite storitve. Zadnja leta se obseg dela v naši veterinarski postaji po- večuje,« je poudaril direktor Hren, ki se bo naslednje leto upokojil. Poleg zagotavljanja 24- urne dežurne službe, zdra- vljenja velikih in malih živa- li na terenu, ambulantnega zdravljenja malih živali ter diagnostičnih in drugih preiskav opravljajo tudi ki- rurške posege, preventivno dejavnost za velike in male živali, dejavnosti dezinfek- cije in deratizacije ter nego hišnih živali. V veterinarski postaji imajo tudi trgovino, v kateri prodajajo hrano in druge pripomočke za živali, pri nakupih se stranke lah- ko posvetujejo s strokovnja- kom. Dodatno parkirišče V prvem nadstropju vete- rinarske postaje so pisarne uprave, v pritličju so spre- jemnica, dvorana za pregle- de živali, kirurška dvorana, prostora za rentgen ter za nego in striženje živali, dva laboratorija, lekarna, pral- nica in trgovina z najnuj- nejšimi potrebščinami za štirinožne ljubljenčke. Urejajo tudi okolico vete- rinarske postaje, ob kateri bo odslej na voljo več par- kirnih mest. Na območju za stavbo so uredili parki- rišče za vozila zaposlenih, pred njo so parkirna mesta za jeklene konjičke strank. Ob stavbi so uredili manjši park in prenovili dovozno cesto. Za omenjene novosti je konjiška veterinarska posta- ja sama zagotovila približno 500 tisoč evrov, dodaten denar bo morala primakni- ti še za opremo. Približno 20 tisoč evrov je za preno- vo dovozne ceste prispevala Občina Slovenske Konjice. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 5 1, 21. december 2023 KULTURA Vsako leto vsebuje pet na- slovov. Letos zbirka zajema tako legendarni Mohorjev koledar, roman v seriji Slo- venske večernice in neobi- čajno kuharsko knjigo, bi- ografi jo svetovno znanega psihologa in psihoterapevta ter ne nazadnje knjigo za otroke. Kot se radi pohvali- jo v Celjski Mohorjevi druž- bi, ki ima že skoraj sto let sedež v Celju, je zaradi tega mesto ne le knežje, ampak tudi knjižno. Večerno branje in peka V založbi posebej opozar- jajo na edino avtorizirano biografi jo Viktorja Frankla z naslovom Ko nas pokliče ži- vljenje. Njegova življenjska zgodba, predvsem preživetje holokavsta, in fi lozofi ja sta navdihnili milijone ljudi po vsem svetu. Avtor dela Had- don Klingberg ml. se je opi- Poklon stoletnici rojstva Štefke Drolc Srečna sem, da sem igralka je naslov prireditve v poča- stitev stote obletnice rojstva Štefke Drolc – gledališke in fi lmske igralke, rojene na Ponikvi v občini Šentjur. Do- godek bo ta petek, 22. decembra, v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Štefka Drolc je bila rojena na Ponikvi 22. decembra 1923. Tam je živela zgolj dve leti. V zapisih o njej in intervjujih z njo je bilo večkrat omenjeno, da se je spominjala tistega obdobja. V spominu ji je ostalo, kako sta jo pazila starejša sestra in starejši brat. Spominjala se je tudi drevoreda kostanjev. Živela je namreč v tamkajšnji bližnji vili Vrtnica. Kot je povedala organizatorka dogodka, vodja šentjurske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavno- sti Anita Koleša, je bila Štefka Drolc popolnoma predana svojemu poklicu. V začetnih letih, ko se je začela ukvarjati z gledališčem, je obiskovala študijske delavnice Frana Žižka v Mariboru. Nato je bila zvesta tako gledališkim odrom kot snemanju fi lmov. Med drugim je imela v prvem slovenskem zvočnem celovečernem igranem fi lmu Na svoji zemlji eno osrednjih vlog, igrala je Tildico. Med letoma 1982 in 1995 je bila na Akademiji za gledališče radio, fi lm in televizijo pro- fesorica za umetniško besedo in dramsko igro. Ustvarjanju fi lmov in gledaliških predstav je bila zvesta tudi v svojih po- znih letih. O sodelovanju z njo bo na prireditvi v šentjurskem IKC spregovoril njen igralski sopotnik Ivo Ban. Spomine nanjo bodo obujale še Polona Juh, Janja Majzelj, ki sta bili študentki Drolčeve, in Nina Valič, ki je bila njena soigralka v Drami. Na predvečer prireditve ob stoti obletnici rojstnega dne Štefke Drolc bo v Kulturnem domu Ponikva odprtje razstave fotografi j njenih fi lmskih in gledaliških vlog. Anita Koleša je povedala, da gre za stare posnetke iz Drame in Slovenskega fi lmskega centra. Dogodek bo v soorganizaciji Turistično- -olepševalnega društva Ponikva in Kulturnega društva Antona Martina Slomška. Razstava fotografi j bo na ogled do sloven- skega kulturnega praznika, 8. februarja. TS Razpis priznanj za »kulturnike« CELJE – Potem ko je mestna občina nedavno objavi- la razpis, s katerim do konca januarja zbira predloge za podelitev najvišjih občinskih priznanj, je do 29. de- cembra mogoče kandidirati tudi za priznanje celjske zvezde za dosežke na področju kulture v letošnjem letu. Priznanja bodo nagrajenci prejeli na prireditvi ob kulturnem prazniku. Razpis je objavil Zavod Celeia Celje v imenu kolegija direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveze kulturnih društev Celje in celjske območne enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Priznanja so namenjena ustvarjalcem za uspešno delo in pomembne dosežke v kulturi. S svojim delom naj bi pomembno prispevali k prepoznavnosti Celja v širšem prostoru, pripomogli, da se Celje razvija kot odprto me- sto za različne umetniške oblike, vsebine in prakse, ali trajno obogatili slovenski kulturni prostor. Posebna strokovna komisija bo izbrala prejemnika priznanja za življenjsko delo ter največ dva prejemnika priznanja za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih. Pogoj za obe vrsti priznanj je, da je ustvarjalec rojen ali ima stalno prebivališče v mestni občini Celje ali ustvarja na njenem območju. TC Celjska Mohorjeva družba je letos izdala 77 naslovov, kar jo uvršča med manj kot deset tistih založb pri nas, ki izdajo letno več kot 50 knjig. 66 odstotkov založnikov je namreč lani izdalo le po en naslov in le štiri do pet založb je izdalo več kot sto naslovov. Lani je sicer v Sloveniji 1.562 založnikov izdalo 5.877 naslovov, več kot tristo od teh je bilo samozaložnikov. V redni zbirki je vsako leto tudi na- slov za otroke. »Drob- na pesmica na večer prežene skoraj vsak nemir,« so v založbi zapisali ob prikupni slikanici s pesmimi celjske avtorice Alen- ka Kokalj. Knjigo z naslovom Kanglica morske pene bogatijo ilustracije Natalie Be- rezina. Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe Edinstven knjižni dar Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe z naslovom Knji- žni dar 2024, ki je nedavno prišla med bralce, prinaša obilo raznolikega in zanimivega branja za vse generacije. Zbirka, ki je edinstvena v Evropi in prihaja v slovenske domove že od leta 1861, je tudi oblikovno lepa in privlačna. ral na številne anekdote, ki sta mu jih pripovedovala za- konca Viktor in Elly Frankl. Navdihujočo zgodbo pri- naša tudi knjiga Pravica do sladkega. To ni klasična ku- harska knjiga, ampak tudi zgodba o Ani Srovin Coralli in Fernandu Alonsu Tueru, pravnici iz Slovenije in arhi- tektu iz Španije, ki živita in delata v Švici. Ana obožuje peko, ker jo ta povezuje z domovino in njeno babi- co, Fernando se navdušuje nad slovensko arhitekturno dediščino. V tej knjigi sta združila oboje in ustvarila preproste recepte, katerih vonj lahko vsako stanovanje spremeni v dom. Osrednji del zbirke pred- stavlja roman, primeren za zimsko večerno branje. Je že 173. v zbirki Slovenske večernice, kar pomeni, da gre za najstarejšo knjižno zbirko pri nas. Dr. Jernej Kusterle je uredil roman Rudija Mlinarja z naslovom Kamav tu, kar v romskem jeziku pomeni ljubim te. Zgodba ni le ljubezenska, ampak odpira vprašanja o drugačnosti, nestrpnosti, sovraštvu in segregaciji, a hkrati tudi o dobroti, usmi- ljenju, pomoči in ljubezni, kot jo opisuje urednik. V duhu časa »Počaščena sem, da sem se vpisala med urednike legendarnega Mohorjevega koledarja,« je dejala Saška Ocvirk, urednica izdaje za leto 2024. Med bralce pri- naša pregled dogajanja na kulturnem in družbenem področju v letu, ki se izteka. Uvodni esej je letos posve- čen stoletnici rojstva Alojza Rebule, spomnili so se tudi dogajanja ob Muzeju sloven- ske osamosvojitve in dnevu spomina na žrtve komuni- stičnega nasilja. Pozabili niso na obletnice Rudolfa Maistra, Antona Novačana, avtorja najbolj znanega slo- venskega zemljevida Petra Kozlerja in mnoge druge. S svojimi prispevki so kole- dar obogatili številni znani slovenski avtorji, za bralce Novega tednika pa bosta za- gotovo še posebej zanimiva prispevka Jožeta Čakša in dr. Marije Počivavšek. Prvi govori o kozjanskem potresu pred pol stoletja, drugi pov- zema poplave na Celjskem v zadnjih sto letih. TATJANA CVIRN V Schwentnerjevi hiši na Vranskem so dan po Mi- klavžu odprli zadnjo raz- stavo v tem letu. Tokrat je svoja dela na ogled postavi- la še tretja članica družine Tyzun. Yevgeniya Tyzun obožuje pravljice, živali in naravo in to se odraža na njenih slikah. Razstava nosi naslov Obisk pravljice in bo na ogled do 10. januarja. Vnukinji Sofi a in Taisiia Tyutyunyk sta s čudovitim petjem in z igranjem klavirja poskrbeli za glasbeno spre- mljavo prireditve, Yevgeniya pa je v prvem delu nagovorila občinstvo in ga v besedi po- peljala po razstavi. Pravljične- ga sveta ne upodablja samo z barvami in s čopiči, ampak tudi z besedami. Vsem trem vnukom je, najmlajši Taisii še vedno, vsak večer pred spanjem povedala pravljico. Ampak to niso pravljice, ki jih poznamo vsi, vnuki so želeli poslušati edinstvene pravljice, takšne samo zanje. Pa si jih je izmislila in tako še danes, vsak večer novo. Vešča besed je tudi za ta do- godek in Slovence, ki smo ji ljubi, napisala pravljico Veli- ka čarovnija. Yevgeniya Tyzun je v dru- gem delu večera, ki je sledil nagovoru županje Nataše Juhart, pravljico povedala še v ruščini, ki je Slovencem razumljivejša kot ukrajinšči- na. Kljub temu smo bili vese- li slovenske različice, ki jo je prebrala vnukinja Sofi a. ŠO Štefka Drolc je bila leta 2011 gostja pogovornega večera, ki ga je na Ipav- čevem vrtu pripravil Mladinski center Šentjur. (Foto: arhiv mladinskega centra) Pravljični utrip v Schwentnerjevi hiši (Foto: TT) V pravljičnem svetu Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe za leto 2024 je že med bralci. (Foto: arhiv CMD) Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 5 1, 21. december 2023 Mašinžaga na Rogli je priljubljeno smučišče za družine, zato je med smučarji veliko otrok. NAŠA TEMA Evropske in državne milijone evrov prejeli tudi smučarski centri v naših krajih Zelene zime narekujejo drugačno ponudbo Najbolj navdušeni ljubitelji smučanja so v začetku decembra že lahko uživali na belih strminah. A le na višje ležečih smučiščih, kjer so snežne padavine in dovolj nizke temperature, med drugim tudi na Rogli, upravljavcem omogočile ustrezno pripravo prog. V devetih gorskih centrih so s pomočjo fi nančne injekci- je države letos sicer lahko prenovili infrastrukturo, a grenak priokus ostaja zaradi vedno toplejših zim. Da bodo gorski centri lahko preživeli zelene zime, bodo morali ponudbo prilagoditi tako, da bo obiskovalce privabljala v vseh letnih časih. Soočajo se tudi s po- manjkanjem kadra in z visokimi cenami elektrike. Zato so smučarske vozovnice v večini zimskih centrov pri nas podražili, a so še vedno bistveno cenejše kot na primer v sosednji Avstriji. BARBARA FURMAN, foto: Andraž Purg Redna vzdrževalna dela na napravah na slovenskih smu- čiščih so se letos končala 10. novembra, saj je takrat pote- kel rok, do katerega so morali žičničarji pridobiti uporabna dovoljenja za vse projekte, ki so jih uspešno prijavili na razpis države za razvoj in prestrukturiranje večjih slo- venskih smučišč v celoletne gorske turistične centre. Za preoblikovanju slovenskih smučišč v sodobne gorske centre, kjer bo turistična sezo- na trajala celo leto, je bilo raz- deljenih 84 milijonov evrov. Gre za kohezijska sredstva iz programa React, ki so jih gor- ski centri uporabili predvsem za nove žičniške naprave. Povprečne cene dnevnih smučarskih vozovnic na sre- dnjih in velikih smučiščih pri nas se to zimo gibljejo od 36 do 42 evrov, na avstrijskih smuči- ščih od 60 do 72 evrov, kar je po mnenju Združenja sloven- skih žičničarjev dobra popotni- ca za zimsko sezono pri nas. Rogla: Novosti in dodatne zaposlitve Na Rogli, kjer so cene smučarskih vozovnic podražili za 11 odstotkov, so v novo zimsko sezono vstopili še posebej optimi- stični, saj so v sklopu novega Parka Mašinžaga med drugim postavili najsodobnejšo šestsedežnico z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami. Na uro lahko prepelje kar 2.400 smu- čarjev. Sedežnico bodo uporabljali tudi pohodniki in gorski kolesarji, saj v gorskem centru Rogla želijo imeti goste celo leto. »S so nanciranjem v višini 142 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev smo lani in letos podprli skupaj 136 projektov ter spodbudili naložbe v slovenskem turizmu v skupni višini 359 milijonov evrov,« je poudaril minister Matjaž Han. Nova šestsedežnica Mašinžaga omogoča hitrejšo in udobnejšo vožnjo. A ne le smučarjem, v toplejših mesecih leta se bodo lahko z njo prevažali tudi pohodniki, kolesarji in adrenalina željni obiskovalci, ki se bodo spuščali po letečem toboganu ali po stezi za gorske trikolesnike. Gre za eno od devetih naložb v prestrukturiranje smučar- skih središč v celoletne gor- ske centre, ki jih je fi nančno podprla država. Kot je poja- snila Barbara Soršak, izvršna direktorica zreškega podjetju Unitur, ki upravlja gorski cen- ter Rogla na nadmorski višini 1517 metrov, je projekt Park Mašinžaga fi nančno težak 12,5 milijona evrov. Od tega je 8 milijonov evrov pridobil iz namenskih evropskih virov React, nekaj tudi iz državnega proračuna. Ob šestsedežnici so uredili še leteči tobogan, kolesarski (bike) park, gozdni pustolovski izziv in stezo za gorske vozičke, ki jih poganja težnost. Z najnovejšimi prido- bitvami so v Uniturju dodatno zaposlili osem oseb, ki bodo skrbele za nemoteno delovanje infrastrukture v novem Parku Mašinžaga. Najdaljši tobogan na svetu Z menjavo dotrajanih vleč- nic so smučarske površine na Rogli povečali približno za desetino. Stara sedežnica je smučarje prevažala 42 let, v tem času jih je prepeljala 2 milijona. Nova šestsedežnica Mašinžaga, ki je dolga 1.024 metrov, omogoča bistveno hi- trejšo in udobnejšo vožnjo. A ne le smučarjem, v toplejših mesecih leta se bodo lahko z njo prevažali tudi pohodniki, kolesarji in adrenalina željni obiskovalci, ki se bodo spu- ščali po letečem toboganu ali po stezi za gorske trikolesni- ke. Leteči tobogan je dolg 1.710 metrov in je najdaljša tovrstna zanimivost na svetu. »Naprava omogoča spust po aluminijasti cevi, ki za razliko od klasičnega spusta zipline ponuja spust z zavoji. Samo- zavorni vozički omogočajo nadzor hitrosti do 40 kilo- metrov na uro,« je povedal izvršni direktor Aleš Slapar. Edinstvena proga vzdolž smučišča Mašinžaga je posta- vljena na 35 stebrih in jo bo ob primernih vremenskih pogojih mogoče uporabljati celo leto. Gorski centri dejavni vse leto Na slovesnem odprtju šest- sedežnice sta minister za go- spodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in ministrica za turizem in šport dr. Nikoli- na Brnjac poudarila dobro sodelovanje obeh držav na področju turizma, saj je turizem pomembna gospo- darska panoga za obe državi. Hrvaški gostje so lani zase- dli četrto mesto med vsemi državami, od koder k nam prihajajo turisti. Slovenija je zabeležila 213.822 prihodov hrvaških turistov oziroma 240 odstotkov več kot leto prej ter 490.034 nočitev, kar hrvaške turiste uvršča na sedmo mesto po ustvarjenih nočitvah. Med najštevilnejšimi tujimi obiskovalci Rogle v zimskih mesecih so že vrsto let prav Hrvati. Kot je povedala, je tudi sama v preteklosti več- krat obiskala Roglo, zato ve, da Hrvati množično priha- jajo v ta smučarski center. »Letošnje naložbe v sloven- ska smučišča bodo zagotovo pripomogle h kakovostnejši ponudbi, kar bo povečalo povpraševanje po njej. Sicer pa obe državi, tako Hrvaška kot Slovenija, zadnja leta ve- liko vlagata v razvoj celole- Sodelujoči na novinarski konferenci so se strinjali, da mile zime pred upravljavce gorskih centrov postavljajo nove izzive. Hrvaška ministrica Nikolina Brnjac in minister Matjaž Han sta se med prvimi peljala z najnovejšo pridobitvijo na Rogli. Novo šestsedežnico na Rogli so za smučarje zagnali minuli konec tedna. V parku Mašinžaga bo za nemoteno delovanje infrastrukture skrbelo osem na novo zaposlenih sodelavcev. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 5 1, 21. december 2023 NAŠA TEMA Janina je najnižje ležeče smučišče v Sloveniji, saj je na 362 metrih nadmorske višine. Upravlja ga Smučarski klub Ro- gaška, v katerem pravijo, da zaradi lanske slabe smučarske sezone, ki je trajala le dva tedna, v prihajajoči niso pripravili nobenih novosti. Izvršna direktorica podjetja Unitur Barbara Soršak: »Prizadevanja v zadnjih letih usmerjamo v razvoj športne in doživljajske ponudbe na prostem, ki je gostom in obiskovalcem namenjena vse dni v letu.« Smučišče Golte: Novi štirisedežnici Tudi na Golteh so bili na razpisu države uspešni. Dve novi štirisedežnici sta nadomestili dotrajano dvosedežnico Smre- kovec in vlečnico Stari stani. Smučarji ne bodo več čakali v dolgih vrstah, saj se bodo do cilja pripeljali hitreje in udobneje. To ni edina novost. Posodobili in digitalizirali so tudi sistem prodaje vozovnic. Prve smučarje naj bi sprejeli ta konec tedna. »Slovenska smučišča potrebujejo tudi sodobnejše sisteme zasneževanja, saj lahko le z njihovo pomočjo v vedno bolj toplih zimah omogočijo pripravo kakovostnih pogojev za izvedbo smučarske sezone,« poudarja Suzana Srdić, direktorica Smučišča Golte. Če bo vreme ugodno, bodo na Golteh prve smučarje v novi sezoni sprejeli ta konec tedna. (Foto: M, Vidrih) Celjska koča: Smuka onemogočena? Celjanom je najbližje smučišče pri Celjski koči pod Tol- stim vrhom na 834 metrih nadmorske višine. Ob dveh vlečnicah z možnostjo nočne smuke imajo tudi sistem zasneževanja. Ker je upravljavec smučišča podjetje ZPO, ki je v lastni Mestne občine Celje, se ne more prijavljati na razpise države, s čimer bi si zagotovil sofi nanciranje novih naložb. OB ROBU Morda bo prva misel tobogan Spominjam se hriba ob blokovskem naselju, po katerem smo se otroci iz soseščine smučali in sankali, se ke- pali, gradili snežake ter z ostrešja hiš lomili ledene sveče, ki smo jih lizali s takšno slastjo, kot da za gre za naj- okusnejši sladoled na svetu. To je bil čas, ko zime še niso skoparile s snežnimi padavinam in tudi z mrazom ne. So pa natrosile obilo snežnih radosti. Le približno štiri desetletja kasneje je drugače. Bistveno drugače. T udi če bi današnjo mladež uspeli prepričati, naj računalniške igrice vsaj za kakšno popoldansko uro pozi- mi nadomesti z obiskom hriba v soseščini, ne bi doživela zimskih radosti, kakršne so poznale generacije njihovih staršev. S smučmi ali sanmi na zelenici, premočeni od dežja, pač nimaš kaj početi. Ja, podnebne spremembe neusmiljeno povzročajo vidne posledice v okolju. Zemlja postaja toplejša. Letni časi izgu- bljajo svojo prepoznavnost. Zato si v gorskih centrih belijo glavo, kako naprej. Celoten evropski, a tudi svetovni gorski turizem se usmerja v celoletno upravljanje. Če pogledamo danes na primer italijanske Dolomite ali avstrijska smučišča, vidimo, da imajo poletno sezono fi - nančno že izenačeno z zimsko. Tudi slovenska smučišča počasi capljajo v tej smeri. Prepozno? V Združenju sloven- skih žičničarjev menijo, da ne. Po njihovem mnenju so v smučarskih centrih ob letošnji večmilijonski fi nančni injekciji dokazali, da razumejo izzive in da jim bodo, tudi ob podpori države, kos. V ponudbo vpeljujejo prostočasne, tudi adrenalinske zanimivosti, ki so na voljo vse leto. Če ob besedi Rogla danes (še) mnogi najprej pomislimo na smučišča, bomo čez nekaj let morda na tobogan. Najdaljši na svetu. BARBARA FURMAN Smučišče Janina: Brez novosti bomo lahko ustregli tako ti- stim, ki so željni adrenalina, kot tudi tistim, ki si želijo le sproščujoč oddih v naravi.« Gondola na Golte, s katero so imeli lani težave, to zimo ponovno obratuje. Vsaj 60 tisoč smučarjev Nekaj pošiljk snega so na Golteh že dočakali. Če bodo temperature dovolj nizke za kakovostno pripravo smučišč, odprtje sezone načrtujejo ta konec tedna. Predprodajo smu- čarskih vstopnic so končali ko- nec novembra, zdaj so na voljo po redni ceni. Smučarjem ne bo treba seči globlje v žep kot lani. Cena celodnevne smučarske vozovnice ostaja 39 evrov. »V predprodaji je bilo povpraševa- nje po njih večje kot v minulih zimskih sezonah. Zato priča- kujemo dober obisk. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno. T udi hotel je iz dneva v dan bolj poln. Očitno se ljubitelji zim- skih radosti predvsem zaradi občutnega dviga cen v tujini odločajo za smučanje doma. Lani smo gostili 60 tisoč smu- čarjev. To številko želimo letos preseči,« je še povedala direkto- rica, ki meni, da je država z leto- šnjim razpisom za posodobitev žičniških narav naredila prvi korak k dvigu konkurenčnosti slovenskih smučarskih centrov, pri čemer dodaja, da si takšne razpise želijo tudi v prihodnje. Ob tem poudarja, da slo- venska smučišča potrebuje- jo tudi sodobnejše sisteme zasneževanja, saj lahko le z njihovo pomočjo v vedno bolj toplih zimah omogočijo pri- pravo kakovostnih pogojev za izvedbo smučarske sezone. Na Golte na smučanje naj- pogosteje prihajajo prebival- ci savinjske in šaleške regije, prihajajo tudi iz drugih kon- cev Slovenije. Po besedah direktorice Smučišča Golte Suzane Srdič zamenjava obeh vlečnic omo- goča varnejšo in udobnejšo vožnjo smučarjev. Prav tako so prenovili bar pri spodnji postaji nihalke, na smučišču so odprli še bar Ledenica. »Ob tem smo zagotovili še nekaj novosti, s katerimi bomo lahko obiskovalce privabljali celo leto. Ponosni smo na nov pustolovski park, zip coaster med krošnjami, prosti pad, park jum&slide ter otroški te- matski park. K nam prihajajo gosti z različnimi pričakova- nji. Z omenjenimi novostmi Smučišče Janina je le streljaj od središča Rogaške Slatine, za športnim parkom pri Grand hotelu Donat. Med domačini je priljubljena točka za rekreaci- jo. Kot je povedal Aleš Grošič, predsednik Smučarskega kluba Rogaška, ne prodajajo sezon- skih, ampak le dnevne smučar- ske vozovnice, saj so pri njih smučarske sezone zelo kratke. Visoki stroški obratovanja »Lanska zima je bila za obra- tovanje našega smučišča zelo slaba. Trajala je le štirinajst dni. V tem času smo gostili pribli- žno 400 smučarjev. Zelo smo odvisni od vremena, saj ob vedno toplejših zimah na tako nizko ležečem smučišču vedno težje zagotavljamo pogoje za smuko.« Cena 4-urne smučar- ske vozovnice stane 13 evrov. To zimsko sezono po bese- dah Aleša Grošiča upajo, da bodo vremenske razmere za ureditev smučarske proge bolj- še. Če bo tako, bo tudi obisk večji. »Pomagamo si z ume- tnim zasneževanjem. Naše smučišče je primerno tako za začetnike kot za zahtevnejše smučarje. Smučarski klub Ro- gaška organizira šolo alpskega smučanja za vse generacije. T e- čaje, ki so na voljo vso zimo, vodi 50 učiteljev smučanja kategorij I. in II. stopnje ter en demonstrator.« Kot še pravi Grošič, so stro- ški obratovanja smučišč visoki, zato smučišča tudi ob zelo do- brem obisku fi nančno zelo tež- ko izpeljejo sezono. »To še po- sebej velja za manjša smučišča, »Ni prav, da država obravnava manjša smučišča na enak način kot velika. Od nas pričakuje, da zagotovimo enako kakovost ponudbe, čeprav nimamo niti dovolj sredstev niti kadra, da bi jo lahko zagotovili,« pravi Aleš Grošič, predsednik Smučarskega kluba Rogaška. Na smučišču Janina je lani smučalo 400 smučarjev. (Foto: A. Grošič) Po besedah vodje enote Celjska koča Gregorja Bezla- ja jim dodatno težavo pred- stavljajo tudi vedno bolj tople zime, ki so za nižje ležeča smučišča toliko bolj nepriza- nesljive. »Lahko se zgodi, da v naslednjih letih smučanje in sankanje na Celjski koči ne bosta več mogoča. Zato zadnja leta v sodelovanju z Mestno občino Celje iščemo možnosti, da bi na tem obmo- čju uredili športni center, ki bi privabljal goste celo leto. A za to potrebujemo dodatna sredstva.« Le dva meseca Na Celjski koči, kjer se te dni pospešeno pripravljajo na novo zimsko sezono, ne prodajajo sezonskih smu- čarskih vozovnic, ampak le dnevne vozovnice, ki stanejo 20 evrov za odrasle, 12 evrov za otroke in 14 evrov za dija- ke, študente in seniorje. To je toliko kot lani. Smučanje omogočajo le dva meseca – januarja in februarja – a le ob ugodnem vremenu, pri čemer morajo biti predvsem dovolj nizke temperature. »Z lanskim obiskom smo bili zelo zadovoljni. Če ga bomo v pri- hajajoči sezoni presegli, bomo zelo veseli,« dodaja Bezlaj, pri čemer poudarja, da si v podje- tju ZPO prizadevajo zagotoviti čim boljše razmere za smuko. »Ne le za prekaljene smučarje, ampak tudi za otroke, ki pri nas naredijo prve korake na smučeh. Tudi to zimo bosta delovali dve smučarski šoli, ki bosta izvajali tečaje smučanja za vse generacije.« »Vedno bolj tople zime so za nižje ležeča smučišča toliko bolj neprizanesljive. Lahko se zgodi, da v naslednjih letih smučanje in sankanje na Celjski koči ne bosta več mogoča,« poudarja vodja enote Celjska koča Gregor Bezlaj. Lansko zimo so bili na Celjski koči zadovoljni z obiskom, upajo, da ga bodo to sezono presegli. (Foto: Celjska koča) Krvavec 559 Mariborsko Pohorje 540 Rogla 538 Golte 501 Vogel 518 Kope 499 Ribniško Pohorje 499 Kranjska Gora 475 Trije kralji 370 Cene sezonskih smučarskih vozovnic 2023-2024 (v evrih): tnega turizma,« je še dodala hrvaška ministrica. Minister Matjaž Han je če- stital poslovodstvu in zaposle- nim v Uniturju za nove prido- bitve. Njegovo ministrstvo je lani in letos s tremi razpisi podprlo naložbe v turistične nastanitve, v preoblikovanje gorskih centrov in namestitve ter vlaganja v javno turistično infrastrukturo. »S tem smo izvedli enega največjih na- ložbenih ciklov v slovenskem turizmu. S sofi nanciranjem v višini 142 milijonov evrov evropskih in državnih sred- stev smo podprli skupaj 136 projektov ter spodbudili na- ložbe v slovenskem turizmu v skupni višini 359 milijonov evrov,« je poudaril. kot je naše. Ni prav, da država obravnava manjša smučišča na enak način kot velika. Od nas pričakuje, da zagotovimo enako kakovost ponudbe, če- prav nimamo niti dovolj sred- stev niti kadra, da bi jo lahko zagotovili. Želim si, da bi bila tudi manjša smučišča deležna ustrezne podpore države.« Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 5 1, 21. december 2023 Mašinžaga na Rogli je priljubljeno smučišče za družine, zato je med smučarji veliko otrok. NAŠA TEMA Evropske in državne milijone evrov prejeli tudi smučarski centri v naših krajih Zelene zime narekujejo drugačno ponudbo Najbolj navdušeni ljubitelji smučanja so v začetku decembra že lahko uživali na belih strminah. A le na višje ležečih smučiščih, kjer so snežne padavine in dovolj nizke temperature, med drugim tudi na Rogli, upravljavcem omogočile ustrezno pripravo prog. V devetih gorskih centrih so s pomočjo fi nančne injekci- je države letos sicer lahko prenovili infrastrukturo, a grenak priokus ostaja zaradi vedno toplejših zim. Da bodo gorski centri lahko preživeli zelene zime, bodo morali ponudbo prilagoditi tako, da bo obiskovalce privabljala v vseh letnih časih. Soočajo se tudi s po- manjkanjem kadra in z visokimi cenami elektrike. Zato so smučarske vozovnice v večini zimskih centrov pri nas podražili, a so še vedno bistveno cenejše kot na primer v sosednji Avstriji. BARBARA FURMAN, foto: Andraž Purg Redna vzdrževalna dela na napravah na slovenskih smu- čiščih so se letos končala 10. novembra, saj je takrat pote- kel rok, do katerega so morali žičničarji pridobiti uporabna dovoljenja za vse projekte, ki so jih uspešno prijavili na razpis države za razvoj in prestrukturiranje večjih slo- venskih smučišč v celoletne gorske turistične centre. Za preoblikovanju slovenskih smučišč v sodobne gorske centre, kjer bo turistična sezo- na trajala celo leto, je bilo raz- deljenih 84 milijonov evrov. Gre za kohezijska sredstva iz programa React, ki so jih gor- ski centri uporabili predvsem za nove žičniške naprave. Povprečne cene dnevnih smučarskih vozovnic na sre- dnjih in velikih smučiščih pri nas se to zimo gibljejo od 36 do 42 evrov, na avstrijskih smuči- ščih od 60 do 72 evrov, kar je po mnenju Združenja sloven- skih žičničarjev dobra popotni- ca za zimsko sezono pri nas. Rogla: Novosti in dodatne zaposlitve Na Rogli, kjer so cene smučarskih vozovnic podražili za 11 odstotkov, so v novo zimsko sezono vstopili še posebej optimi- stični, saj so v sklopu novega Parka Mašinžaga med drugim postavili najsodobnejšo šestsedežnico z ogrevanimi sedeži in zaščitnimi kabinami. Na uro lahko prepelje kar 2.400 smu- čarjev. Sedežnico bodo uporabljali tudi pohodniki in gorski kolesarji, saj v gorskem centru Rogla želijo imeti goste celo leto. »S so nanciranjem v višini 142 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev smo lani in letos podprli skupaj 136 projektov ter spodbudili naložbe v slovenskem turizmu v skupni višini 359 milijonov evrov,« je poudaril minister Matjaž Han. Nova šestsedežnica Mašinžaga omogoča hitrejšo in udobnejšo vožnjo. A ne le smučarjem, v toplejših mesecih leta se bodo lahko z njo prevažali tudi pohodniki, kolesarji in adrenalina željni obiskovalci, ki se bodo spuščali po letečem toboganu ali po stezi za gorske trikolesnike. Gre za eno od devetih naložb v prestrukturiranje smučar- skih središč v celoletne gor- ske centre, ki jih je fi nančno podprla država. Kot je poja- snila Barbara Soršak, izvršna direktorica zreškega podjetju Unitur, ki upravlja gorski cen- ter Rogla na nadmorski višini 1517 metrov, je projekt Park Mašinžaga fi nančno težak 12,5 milijona evrov. Od tega je 8 milijonov evrov pridobil iz namenskih evropskih virov React, nekaj tudi iz državnega proračuna. Ob šestsedežnici so uredili še leteči tobogan, kolesarski (bike) park, gozdni pustolovski izziv in stezo za gorske vozičke, ki jih poganja težnost. Z najnovejšimi prido- bitvami so v Uniturju dodatno zaposlili osem oseb, ki bodo skrbele za nemoteno delovanje infrastrukture v novem Parku Mašinžaga. Najdaljši tobogan na svetu Z menjavo dotrajanih vleč- nic so smučarske površine na Rogli povečali približno za desetino. Stara sedežnica je smučarje prevažala 42 let, v tem času jih je prepeljala 2 milijona. Nova šestsedežnica Mašinžaga, ki je dolga 1.024 metrov, omogoča bistveno hi- trejšo in udobnejšo vožnjo. A ne le smučarjem, v toplejših mesecih leta se bodo lahko z njo prevažali tudi pohodniki, kolesarji in adrenalina željni obiskovalci, ki se bodo spu- ščali po letečem toboganu ali po stezi za gorske trikolesni- ke. Leteči tobogan je dolg 1.710 metrov in je najdaljša tovrstna zanimivost na svetu. »Naprava omogoča spust po aluminijasti cevi, ki za razliko od klasičnega spusta zipline ponuja spust z zavoji. Samo- zavorni vozički omogočajo nadzor hitrosti do 40 kilo- metrov na uro,« je povedal izvršni direktor Aleš Slapar. Edinstvena proga vzdolž smučišča Mašinžaga je posta- vljena na 35 stebrih in jo bo ob primernih vremenskih pogojih mogoče uporabljati celo leto. Gorski centri dejavni vse leto Na slovesnem odprtju šest- sedežnice sta minister za go- spodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in ministrica za turizem in šport dr. Nikoli- na Brnjac poudarila dobro sodelovanje obeh držav na področju turizma, saj je turizem pomembna gospo- darska panoga za obe državi. Hrvaški gostje so lani zase- dli četrto mesto med vsemi državami, od koder k nam prihajajo turisti. Slovenija je zabeležila 213.822 prihodov hrvaških turistov oziroma 240 odstotkov več kot leto prej ter 490.034 nočitev, kar hrvaške turiste uvršča na sedmo mesto po ustvarjenih nočitvah. Med najštevilnejšimi tujimi obiskovalci Rogle v zimskih mesecih so že vrsto let prav Hrvati. Kot je povedala, je tudi sama v preteklosti več- krat obiskala Roglo, zato ve, da Hrvati množično priha- jajo v ta smučarski center. »Letošnje naložbe v sloven- ska smučišča bodo zagotovo pripomogle h kakovostnejši ponudbi, kar bo povečalo povpraševanje po njej. Sicer pa obe državi, tako Hrvaška kot Slovenija, zadnja leta ve- liko vlagata v razvoj celole- Sodelujoči na novinarski konferenci so se strinjali, da mile zime pred upravljavce gorskih centrov postavljajo nove izzive. Hrvaška ministrica Nikolina Brnjac in minister Matjaž Han sta se med prvimi peljala z najnovejšo pridobitvijo na Rogli. Novo šestsedežnico na Rogli so za smučarje zagnali minuli konec tedna. V parku Mašinžaga bo za nemoteno delovanje infrastrukture skrbelo osem na novo zaposlenih sodelavcev. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 5 1, 21. december 2023 NAŠA TEMA Janina je najnižje ležeče smučišče v Sloveniji, saj je na 362 metrih nadmorske višine. Upravlja ga Smučarski klub Ro- gaška, v katerem pravijo, da zaradi lanske slabe smučarske sezone, ki je trajala le dva tedna, v prihajajoči niso pripravili nobenih novosti. Izvršna direktorica podjetja Unitur Barbara Soršak: »Prizadevanja v zadnjih letih usmerjamo v razvoj športne in doživljajske ponudbe na prostem, ki je gostom in obiskovalcem namenjena vse dni v letu.« Smučišče Golte: Novi štirisedežnici Tudi na Golteh so bili na razpisu države uspešni. Dve novi štirisedežnici sta nadomestili dotrajano dvosedežnico Smre- kovec in vlečnico Stari stani. Smučarji ne bodo več čakali v dolgih vrstah, saj se bodo do cilja pripeljali hitreje in udobneje. To ni edina novost. Posodobili in digitalizirali so tudi sistem prodaje vozovnic. Prve smučarje naj bi sprejeli ta konec tedna. »Slovenska smučišča potrebujejo tudi sodobnejše sisteme zasneževanja, saj lahko le z njihovo pomočjo v vedno bolj toplih zimah omogočijo pripravo kakovostnih pogojev za izvedbo smučarske sezone,« poudarja Suzana Srdić, direktorica Smučišča Golte. Če bo vreme ugodno, bodo na Golteh prve smučarje v novi sezoni sprejeli ta konec tedna. (Foto: M, Vidrih) Celjska koča: Smuka onemogočena? Celjanom je najbližje smučišče pri Celjski koči pod Tol- stim vrhom na 834 metrih nadmorske višine. Ob dveh vlečnicah z možnostjo nočne smuke imajo tudi sistem zasneževanja. Ker je upravljavec smučišča podjetje ZPO, ki je v lastni Mestne občine Celje, se ne more prijavljati na razpise države, s čimer bi si zagotovil sofi nanciranje novih naložb. OB ROBU Morda bo prva misel tobogan Spominjam se hriba ob blokovskem naselju, po katerem smo se otroci iz soseščine smučali in sankali, se ke- pali, gradili snežake ter z ostrešja hiš lomili ledene sveče, ki smo jih lizali s takšno slastjo, kot da za gre za naj- okusnejši sladoled na svetu. To je bil čas, ko zime še niso skoparile s snežnimi padavinam in tudi z mrazom ne. So pa natrosile obilo snežnih radosti. Le približno štiri desetletja kasneje je drugače. Bistveno drugače. T udi če bi današnjo mladež uspeli prepričati, naj računalniške igrice vsaj za kakšno popoldansko uro pozi- mi nadomesti z obiskom hriba v soseščini, ne bi doživela zimskih radosti, kakršne so poznale generacije njihovih staršev. S smučmi ali sanmi na zelenici, premočeni od dežja, pač nimaš kaj početi. Ja, podnebne spremembe neusmiljeno povzročajo vidne posledice v okolju. Zemlja postaja toplejša. Letni časi izgu- bljajo svojo prepoznavnost. Zato si v gorskih centrih belijo glavo, kako naprej. Celoten evropski, a tudi svetovni gorski turizem se usmerja v celoletno upravljanje. Če pogledamo danes na primer italijanske Dolomite ali avstrijska smučišča, vidimo, da imajo poletno sezono fi - nančno že izenačeno z zimsko. Tudi slovenska smučišča počasi capljajo v tej smeri. Prepozno? V Združenju sloven- skih žičničarjev menijo, da ne. Po njihovem mnenju so v smučarskih centrih ob letošnji večmilijonski fi nančni injekciji dokazali, da razumejo izzive in da jim bodo, tudi ob podpori države, kos. V ponudbo vpeljujejo prostočasne, tudi adrenalinske zanimivosti, ki so na voljo vse leto. Če ob besedi Rogla danes (še) mnogi najprej pomislimo na smučišča, bomo čez nekaj let morda na tobogan. Najdaljši na svetu. BARBARA FURMAN Smučišče Janina: Brez novosti bomo lahko ustregli tako ti- stim, ki so željni adrenalina, kot tudi tistim, ki si želijo le sproščujoč oddih v naravi.« Gondola na Golte, s katero so imeli lani težave, to zimo ponovno obratuje. Vsaj 60 tisoč smučarjev Nekaj pošiljk snega so na Golteh že dočakali. Če bodo temperature dovolj nizke za kakovostno pripravo smučišč, odprtje sezone načrtujejo ta konec tedna. Predprodajo smu- čarskih vstopnic so končali ko- nec novembra, zdaj so na voljo po redni ceni. Smučarjem ne bo treba seči globlje v žep kot lani. Cena celodnevne smučarske vozovnice ostaja 39 evrov. »V predprodaji je bilo povpraševa- nje po njih večje kot v minulih zimskih sezonah. Zato priča- kujemo dober obisk. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno. T udi hotel je iz dneva v dan bolj poln. Očitno se ljubitelji zim- skih radosti predvsem zaradi občutnega dviga cen v tujini odločajo za smučanje doma. Lani smo gostili 60 tisoč smu- čarjev. To številko želimo letos preseči,« je še povedala direkto- rica, ki meni, da je država z leto- šnjim razpisom za posodobitev žičniških narav naredila prvi korak k dvigu konkurenčnosti slovenskih smučarskih centrov, pri čemer dodaja, da si takšne razpise želijo tudi v prihodnje. Ob tem poudarja, da slo- venska smučišča potrebuje- jo tudi sodobnejše sisteme zasneževanja, saj lahko le z njihovo pomočjo v vedno bolj toplih zimah omogočijo pri- pravo kakovostnih pogojev za izvedbo smučarske sezone. Na Golte na smučanje naj- pogosteje prihajajo prebival- ci savinjske in šaleške regije, prihajajo tudi iz drugih kon- cev Slovenije. Po besedah direktorice Smučišča Golte Suzane Srdič zamenjava obeh vlečnic omo- goča varnejšo in udobnejšo vožnjo smučarjev. Prav tako so prenovili bar pri spodnji postaji nihalke, na smučišču so odprli še bar Ledenica. »Ob tem smo zagotovili še nekaj novosti, s katerimi bomo lahko obiskovalce privabljali celo leto. Ponosni smo na nov pustolovski park, zip coaster med krošnjami, prosti pad, park jum&slide ter otroški te- matski park. K nam prihajajo gosti z različnimi pričakova- nji. Z omenjenimi novostmi Smučišče Janina je le streljaj od središča Rogaške Slatine, za športnim parkom pri Grand hotelu Donat. Med domačini je priljubljena točka za rekreaci- jo. Kot je povedal Aleš Grošič, predsednik Smučarskega kluba Rogaška, ne prodajajo sezon- skih, ampak le dnevne smučar- ske vozovnice, saj so pri njih smučarske sezone zelo kratke. Visoki stroški obratovanja »Lanska zima je bila za obra- tovanje našega smučišča zelo slaba. Trajala je le štirinajst dni. V tem času smo gostili pribli- žno 400 smučarjev. Zelo smo odvisni od vremena, saj ob vedno toplejših zimah na tako nizko ležečem smučišču vedno težje zagotavljamo pogoje za smuko.« Cena 4-urne smučar- ske vozovnice stane 13 evrov. To zimsko sezono po bese- dah Aleša Grošiča upajo, da bodo vremenske razmere za ureditev smučarske proge bolj- še. Če bo tako, bo tudi obisk večji. »Pomagamo si z ume- tnim zasneževanjem. Naše smučišče je primerno tako za začetnike kot za zahtevnejše smučarje. Smučarski klub Ro- gaška organizira šolo alpskega smučanja za vse generacije. T e- čaje, ki so na voljo vso zimo, vodi 50 učiteljev smučanja kategorij I. in II. stopnje ter en demonstrator.« Kot še pravi Grošič, so stro- ški obratovanja smučišč visoki, zato smučišča tudi ob zelo do- brem obisku fi nančno zelo tež- ko izpeljejo sezono. »To še po- sebej velja za manjša smučišča, »Ni prav, da država obravnava manjša smučišča na enak način kot velika. Od nas pričakuje, da zagotovimo enako kakovost ponudbe, čeprav nimamo niti dovolj sredstev niti kadra, da bi jo lahko zagotovili,« pravi Aleš Grošič, predsednik Smučarskega kluba Rogaška. Na smučišču Janina je lani smučalo 400 smučarjev. (Foto: A. Grošič) Po besedah vodje enote Celjska koča Gregorja Bezla- ja jim dodatno težavo pred- stavljajo tudi vedno bolj tople zime, ki so za nižje ležeča smučišča toliko bolj nepriza- nesljive. »Lahko se zgodi, da v naslednjih letih smučanje in sankanje na Celjski koči ne bosta več mogoča. Zato zadnja leta v sodelovanju z Mestno občino Celje iščemo možnosti, da bi na tem obmo- čju uredili športni center, ki bi privabljal goste celo leto. A za to potrebujemo dodatna sredstva.« Le dva meseca Na Celjski koči, kjer se te dni pospešeno pripravljajo na novo zimsko sezono, ne prodajajo sezonskih smu- čarskih vozovnic, ampak le dnevne vozovnice, ki stanejo 20 evrov za odrasle, 12 evrov za otroke in 14 evrov za dija- ke, študente in seniorje. To je toliko kot lani. Smučanje omogočajo le dva meseca – januarja in februarja – a le ob ugodnem vremenu, pri čemer morajo biti predvsem dovolj nizke temperature. »Z lanskim obiskom smo bili zelo zadovoljni. Če ga bomo v pri- hajajoči sezoni presegli, bomo zelo veseli,« dodaja Bezlaj, pri čemer poudarja, da si v podje- tju ZPO prizadevajo zagotoviti čim boljše razmere za smuko. »Ne le za prekaljene smučarje, ampak tudi za otroke, ki pri nas naredijo prve korake na smučeh. Tudi to zimo bosta delovali dve smučarski šoli, ki bosta izvajali tečaje smučanja za vse generacije.« »Vedno bolj tople zime so za nižje ležeča smučišča toliko bolj neprizanesljive. Lahko se zgodi, da v naslednjih letih smučanje in sankanje na Celjski koči ne bosta več mogoča,« poudarja vodja enote Celjska koča Gregor Bezlaj. Lansko zimo so bili na Celjski koči zadovoljni z obiskom, upajo, da ga bodo to sezono presegli. (Foto: Celjska koča) Krvavec 559 Mariborsko Pohorje 540 Rogla 538 Golte 501 Vogel 518 Kope 499 Ribniško Pohorje 499 Kranjska Gora 475 Trije kralji 370 Cene sezonskih smučarskih vozovnic 2023-2024 (v evrih): tnega turizma,« je še dodala hrvaška ministrica. Minister Matjaž Han je če- stital poslovodstvu in zaposle- nim v Uniturju za nove prido- bitve. Njegovo ministrstvo je lani in letos s tremi razpisi podprlo naložbe v turistične nastanitve, v preoblikovanje gorskih centrov in namestitve ter vlaganja v javno turistično infrastrukturo. »S tem smo izvedli enega največjih na- ložbenih ciklov v slovenskem turizmu. S sofi nanciranjem v višini 142 milijonov evrov evropskih in državnih sred- stev smo podprli skupaj 136 projektov ter spodbudili na- ložbe v slovenskem turizmu v skupni višini 359 milijonov evrov,« je poudaril. kot je naše. Ni prav, da država obravnava manjša smučišča na enak način kot velika. Od nas pričakuje, da zagotovimo enako kakovost ponudbe, če- prav nimamo niti dovolj sred- stev niti kadra, da bi jo lahko zagotovili. Želim si, da bi bila tudi manjša smučišča deležna ustrezne podpore države.« Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 5 1, 21. december 2023 KRONIKA V Celju je bila ta teden okrogla miza z naslovom Upo- raba pirotehnika DA ali NE?, ki sta jo pod mentorstvom Petra Čepina Tovornika pripravili dijakinji Srednje zdra- vstvene in kozmetične šole Aneja Radšel in Ana Zabukov- šek. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki zdravstva, policije in gasilcev. Kot smo poročali pretekli teden, je bilo letos in lani več zasegov pirotehnike na Celjskem, policisti so ovadili več oseb, nekaj postopkov je bilo uvedenih tudi proti mladoletnikom. Spomnimo, da je prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije F1, katerih glavni učinek je pok, fi zičnim osebam dovoljena od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa samo od 26. decem- bra do vključno 1. januarja. Pokanje je prepovedano v strnje- nih naseljih, v bližini bolnišnic in javnih ustanov. Kršitelje, ki predpisov o prepovedi in omejitvah uporabe pirotehnike ne bodo upoštevali, čaka kazen od 400 do 1.200 evrov ali kazenska ovadba, če gre za povzročitev splošne nevarnosti. Hudo poškodovanega rešili s helikopterjem Celjana zasul plaz na Bovškem V nedeljo dopoldne je nekaj minut pred poldnevom plaz na južnem območju Jalovca na Bovškem zasul 36-letnega turnega smučarja s Celjskega. Ta se je s tremi prijatelji zgodaj zjutraj proti šestem najvišjem vrhu v Sloveniji odpravil iz doline Tamar. SIMONA ŠOLINIČ Gorski reševalci so morali letos na Celjskem posredovati 28-krat, v 13 primerih je pri reševanju morala sodelovati tudi zdravniška ekipa in devetkrat helikopterska. Največ nesreč v gorah na našem območju se je letos zgodilo med plezanjem. 6 oseb se je poško- dovalo, tri huje. V vseh letošnjih reševanjih je sodelovalo 177 gorskih reševalcev. T urno smučanje je zelo priljubljeno, a zahteva ne le dobro pripravljenost, varen načrt poti in ustrezno opremo, ampak tudi temeljito spremljanje vremenskih razmer in tveganj za plazove. Planinska zveza priporoča, naj bodo turni smučarji ves čas pozorni tudi na orientacijo, saj je znanje uporabe zemljevida, višinomera, kompasa, mobilnih aplikacij ali GPS-sprejemnika nujno. »Ohranjanje razdalje zmanjša obremenitev snežne odeje in tveganje, ki so mu izposta- vljeni turni smučarji. Če so med vzpenjanjem po strmem pobočju deset metrov narazen, so tudi obrati lažji. Med spusti naj bo razdalja vsaj trideset metrov,« je eden ključnih nasvetov zveze. ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2024! PRODAJALNA Kot so sporočili iz Policij- ske uprave Nova Gorica, naj bi turne smuči odložili pred vzponom na vrh Jalovca, ka- mor naj bi prispeli okoli 10. ure. Ko so se z vrha gore, kjer vladajo snežne razmere, spustili po varnejši poti, so odsmučali v dolino Tamar. Na južnem pobočju Jalovca je nato 36-letni Celjan hodil nekaj metrov pred skupino in prečkal pobočje mimo stene čez prelomnico. Takrat se je nad njim odlomila deset- metrska snežna kloža in ga odnesla čez previs skoraj 500 metrov v dolino v Loški žleb. Gorske reševalce so o nesre- či takoj obvestili člani skupi- ne. Na kraju so posredovali gorski reševalci iz Bovca in Kranjske Gore. Hudo poško- dovanega 36-letnika so po nudeni prvi pomoči na kraju odpeljali z vojaškim helikop- terjem v jeseniško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Drugi v skupini turnih smu- čarjev niso bili poškodovani. »Razmere konkretno zimske« Gorska reševalna zveza, gorska policijska enota in Planinska zveza Slovenije že od pozne jeseni opozarjajo, da so razmere v gorah lahko nevarne, zato zimske ture terjajo veliko predpriprav, znanja, izkušenj in ustrezne opreme. V gorah so nizke temperature, veter, sneg, led, kratek dan, megla in večino- ma zaprte planinske koče. Te in druge posebnosti dajejo zimi v visokogorju upravičen Gorski reševalci so morali letos in tudi to zimo že večkrat posredovati zaradi hujših nesreč. Predstavniki gorske policijske enote, planinske zveze in le- talske policijske enote gornikom svetujejo, naj pred turo pre- verijo razmere, naredijo natančen načrt in preverijo, ali imajo vso osnovno in posebno tehnično opremo. Osnovno opremo predstavljajo dobri pohodni čevlji, kakovostna in rezervna oblačila, rokavice, kapa, gamaše za zaščito pred vdorom sne- ga v čevlje, topli napitki in hrana. Nujen del opreme so tudi zemljevid, čelna svetilka, prva pomoč, telefon s polno baterijo in alufolija za zaščito pred podhladitvijo. Podobno vlogo, kot jo ima alufolija, ima lahko tudi velika plastična vreča. sloves nevarnega obdobja. Z vsakim sneženjem se razme- re namreč spreminjajo, zato je nevarnost nesreč in sne- žnih plazov večja. »Razmere v gorah so kon- kretno zimske,« pravijo na Planinski zvezi Slovenije in gorski reševalci. Podlaga je na mnogih koncih poledenela, zelo različna je tudi struktura snega. Na isti gori se lahko na krajši razdalji izmenjuje- jo tako led kot tudi mehek in trd sneg. Zato se neizkušeni težko prilagajajo razmeram. Reševalci poudarjajo, da je ključnega pomena pravilna uporaba ustrezne gorske opreme. Oprema je dostopna, večina jo ima, nesreče pa se dogajajo predvsem zaradi ne- izkušenosti pri njeni uporabi in zaradi nezmožnosti oce- njevanja razmer, izpostavlja- jo. »Gorniške dereze nimajo več svoje vloge, če se pod njimi nabere sneg, zato jih je s cepinom sproti treba čistiti. Kramžarji niso enakovredni gorniškim derezam. Izredno nevarni so tudi prečenje po- bočij in zahajanje s poti, po- leg pomanjkljive opreme tudi slabo znanje in psihofi zične zmožnosti posameznika,« opozarjajo v Planinski zve- zi Slovenije. Neizkušenim planincem policisti tako pre- dlagajo, naj izbirajo lažje in manj zahtevne poti, lahko pa si zagotovijo tudi pomoč pla- ninskih in gorskih vodnikov. Foto: GRS Kranj Gorelo v Migojnicah V nedeljo nekaj minut pred 18. uro je zagore- la gospodarska stavba v Migojnicah pri Žalcu. Požar je gasilo več kot 50 prostovoljnih gasilcev s 13 vozili iz Griž, Zabukovice, Vrbja in Žalca. Požar je bil pogašen ob 19.15. Gospodarski objekt je povsem uničen. Škoda še ni znana. Prav tako ni znan vzrok požara. Konec tedna je zagorelo tudi v stanovanjski hiši v Kompolah. Požar je izbruhnil pri elek- troomarici, nato se je razširil na podstrešni del hiše. Tujo krivdo za nastanek požara so kriminalisti izključili. V požaru ni bil nihče poškodovan. Podobno se je zgodilo tudi na območju Buč, kjer je prišlo do dimniškega po- žara, zaradi česar so ognjeni zublji zajeli tudi ostrešje stanovanjske hiše. Ovadili vandale Šentjurski policisti so ka- zensko ovadili tri osebe, ki so novembra namerno po- škodovale travnato površino nogometnega igrišča v Šen- tjurju. Vandali so nogome- tno površino poškodovali z vozili in s tem domačemu nogometnemu klubu, ki skrbi za treniranje mladih, povzročili za približno štiri tisoč evrov škode. Storilce so ovadili zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Vsi ovadeni so doma s šentjurskega območja. Posledice (Foto: PUC) Dijaki o nevarnosti pirotehnike (Foto: GZ Žalec) (Foto: NK Šentjur) Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 5 1, 21. december 2023 ŠPORT Tina Šutej druga, Timi Zajc peti Najboljša naša športnika po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije sta bila v letu 2023 Janja Garnbret in Tadej Pogačar. Takoj za Garnbretovo se je uvrstila atletinja celjskega Kladi- varja Tina Šutej. Pri moških je na petem mestu pristal Timi Zajc iz Hramš, član ljubenskega kluba. Za najbolj obetavno mlado športno osebnost je bil izbran nogometaš iz Radeč Benjamin Šeško. Najbolj tesen izid pri glasovanju je bil med ekipami, kjer je moška nogometna reprezentanca prejela tri glasove več od moške odbojkarske reprezentance. Najboljša športna ekipa med invalidi je bila ženska odbojkarska reprezentanca sede, ki jo vodita selektor iz Šempetra Simon Božič in kapetanka, Celjanka Lena Gabršček. DŠ Brez Žabića do konca sezone Težav pri Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško kar ni konec. Zlahka so sicer zmagali v gosteh proti Škofl jici, toda reprezentančni krožni napadalec Stefan Žabić si je strgal ahilovo tetivo. Že takoj je bilo jasno, da gre za težjo poškodbo. Stefan je kmalu po tekmi opravil prvi pregled, ki je pokazal, da gre za strgano ahilovo tetivo. Po operaciji bo Stefan dlje časa odsoten z rokometnih igrišč. Letos poškodbe res ne prizanašajo celjski ekipi. Že nekaj mesecev je zaradi poškodbe ličnice odsoten kapetan Žiga Mlakar, pred dnevi je operacijo strganih križnih kolenskih vezi prestal krožni napadalec Leon Gregorič. Gore- nju je spodrsnilo v Ormožu, kjer je osvojilo le točko. Trimo jih je zbral 24, Celje 23, Gorenje 22. V drugem delu prvenstva bodo Celjani oba derbija odigrali v gosteh, v Trebnjem in Velenju. DŠ Gloria obakrat v finalu Na paralelnem veleslalomu za svetovni pokal v Cortini d'Ampezzo je Gloria Kotnik osvojila šesto mesto. Lani je na tem prizorišču zmagala. Olimpijski podprvak Tim Mastnak je v osmini fi nala moral priznati premoč Avstrijcu Andreasu Prommeggerju, razlika je znašala 11 stotink sekunde. Celjan je zasedel 12. mesto. Rok Marguč je edini od slovenskih predstavnikov zgrešil nastop med 16 najboljšimi, bil je 18. Dva dni prej je bil veleslalom v Carezzi, kjer je Kotnikova pristala na 16. mestu, Marguč in Mastnak pa sta ostala brez fi nala. Naslednja tekma svetovnega pokala bo v Davosu, kjer bo v soboto prvi paralelni slalom sezone. DŠ V Kranju odlična zadnja četrtina Za košarkaricami Cinkarne je še ena visoka zmaga, od ekipe Lavovi iz Brčkega so bile boljše za 68 točk. Potrdile so vodilni položaj v skupini B pred gostovanjem pri Partizanu. Včeraj so v Beogradu naskakovale še deseto zmago, saj so želele v superligo prenesti vse možne točke. Proti ekipi iz BiH je Trboveljčanka v celjskem dresu Kim Žibert zadela kar šest metov od devetih za tri točke. Na drugi tekmi zapovrstjo je zaradi bolezni manjkal trener Damir Grgić. Nadomestil ga je Jure Krajnc, tudi nekaj dni prej na slovenskem derbiju v Kranju. Pred zadnjo četrtino so imele Celjanke le tri točke prednosti, potem so do konca pohodile plin. Zmagale so z 19 točkami razlike. Prav toliko točk je dosegla najučinkovitejša igralka derbija proti Triglavu Blaža Čeh. DŠ Gašper Pevec najboljši na 200 metrov prsno V Kopru je bilo zimsko odprto plavalno prvenstvo Slo- venije v absolutni kategoriji in v kategoriji mlajših članov (U23). Celjski klub Neptun je na Obalo poslal številno zasedbo. Prvi dan je Gašper Pevec postal absolutni državni prvak na 200 metrov prsno. Osvojil je še 3. mesto na 100 mešano (U23). Peti med člani je bil na 200 prsno njegov mlajši brat Julijan. V isti disciplini je bila med članicami tretja Izabela Pakiž Rumpf. Tretje mesto je osvojil še Nikola Milenović na 400 prosto. Drugi dan so plavalci Neptuna osvojili kar osem medalj. Milenović je postal državni prvak na 800 metrov (U23), drugi je bil v absolutni kategoriji. Takoj za njim se je uvrstil Jakob Lesjak. Gašper Pevec je bil med člani tretji na 400 mešano. Zadnji dan je dodal še tretje mesto na 200 mešano. Lena Born- šek je bila druga na 1500 metrov (U23). Milenović je bil 2. na 200 prosto med mlajšimi člani. DŠ Ogromna prednost nogometašev Celja na vrhu prvenstvene lestvice Nogometaši Celja so v zaostali tekmi 17 . kroga 1. sloven- ske lige premagali Koper z 2 : 0 in na zimski odmor odšli s prednostjo desetih točk pred drugouvrščeno Olimpijo. Trener Damir Krznar bo svoje varovance zbral 4. januarja. Po zdravniškem pregledu in testiranju bo 8. januarja sledil odhod v Umag, kjer bo ekipa preživela deset dni. DEAN ŠUSTER Kasneje bo v Turčiji skoraj dva tedna. Pričakujete lahko tudi precej novic glede okre- pitev. Zahvala obema trenerjema Prvi gol je v 85. minuti dal Tamar Svetlin: »Tekma je bila res posebna, že po 15 minutah smo odšli na odmor. Prevladovali smo vseh 60 minut in zasluženo zmagali. Čutimo, da smo najboljši v 1. slovenski ligi. Nikogar ne podcenjujemo. Na vsaki naslednji tekmi se moramo še dodatno potrudi- ti. Razmišljati moramo, kot da smo točkovno izenačeni z Olimpijo, čeprav je pred- nost resnično velika.« Pol ure igre so Celjanom odvze- li trmasti sodniki in delegat, ki so vztrajali z igro po dež- ju in snegu, kasneje je bila tekma preložena. Na srečo teh trideset minut ni bilo usodnih, domače moštvo je pravočasno zadelo: »Bili smo potrpežljivi. Ko smo povedli, nismo imeli prave priložno- sti, morda smo zadeli celo malce na silo. Žan Karnič- nik ni najbolje zadel žoge, toda akcijo sem spremljal do konca in se dokopal do žoge. Z vztrajnostjo smo prisilili nasprotnike do napake.« Ni znano, zakaj je moral Svetlin zapustiti Celje. Na srečo se je vrnil: »Ko se spomnim na julij, sem zagotovo srečen. Hvaležen sem obema tre- nerjema, tako Albertu kot Damirju. A nič mi ni bilo podarjeno. Pred mano je ponovno dokazovanje med pripravami za nadaljevanje prvenstva.« Le še 17 tekem V 1. slovenski nogometni ligi je bilo odigranih 19 kro- gov, še 17 jih bo preostalo spomladi. Ponovno moramo ponoviti, trener Damir Kr- znar se je imenitno odzval, čeprav so mnogi dvomili vanj po njegovih slabših do- sežkih z Mariborom: »Pozi- tiven niz rezultatov nam je vlil samozavest, zato fan- tje niso izgubljali glave ob neodločenem izidu. Imajo ogromen zanos. Sam si bom zdaj oddahnil vsaj za nekaj dni. Moramo še naprej ostati trdno na tleh.« Med presto- pnim rokom bo dobil vsaj tri okrepitve. »Toda najve- čjo moč bodo predstavljali Aljoša Matko, Mario Kvesić in Lovro Bizjak, ko bodo zdravi. Tekem bo spomladi manj, zato bo zahtevno raz- porediti igralne minute za 25 igralcev.« Celje je ostalo tudi brez nastopov v tekmo- vanju za pokal NZS. Krznar je tik pred koncem tekme na igrišče poslal 16-letnega napadalca Albana Veselaja, ki že ima podobo možakar- ja. »Iz kadetskih čevljev je dobil priložnost v članskem moštvu. To ni bilo darilo, na- grado si je zaslužil,« je kon- čal Krznar. Na klopi Kopra je nekdanjega branilca Ce- lja Safeta Hadžića zamenjal Aleksandar Radosavljević, ki je bil pri Celju vezist. Foto: Andraž Purg Le pet minut po Svetlinovem zadetku je vse dvome o zmagovalcu odpihnil Gregor Bajde, ki se je imenitno znašel v kazenskem prostoru. Med številnimi nogami branilcev Kopra je žogo usmeril v mrežo ob levi vratnici. Tolikšne ozimnice še niso imeli Večji del enourne tekme je bil že odigran, ko je Tamar Svetlin pozorno spremljal akcijo in iz- koristil nespretnost gostujoče obrambe. LESTVICA 1. SNL CELJE 19 15 2 2 43:13 47 OLIMPIJA 19 11 4 4 38:25 37 KOPER 19 8 6 5 31:25 30 MARIBOR 19 8 5 6 30:23 29 BRAVO 19 8 5 6 27:26 29 MURA 19 7 4 8 21:27 25 DOMŽALE 19 7 2 10 29:28 23 ALUMINIJ 19 5 3 11 21:34 18 KALCER 19 4 5 10 18:32 17 ROGAŠKA 19 3 2 14 15:40 11 Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 5 1, 21. december 2023 ŠPORT Na odprtju nove dvorane se je začel nepozaben celjski rokometni ep Pred natanko dvajsetimi leti čudež v Celju V začetku decembra 2003 je projektant Valter Ernst po- vedal, da je v tlorisu 70x80 metrov velika dvorana varno grajena iz sodobnih materialov, ima dvoslojno streho in urejene dostope za invalide ter zagotavlja imenitne pogoje za 150 novinarjev. Zgradili so jo v zgolj sedmih mesecih, je dodal direktor občinskega zavoda za upravljanje s par- kirišči in objekti v občinski lasti Ivan Pfeifer. Da odločitev za gradnjo 1,5 milijarde tolarjev vrednega objekta ni bila lahka, je poudaril tedanji župan Bojan Šrot. DEAN ŠUSTER »Dvorano smo zgradili za prihodnjih 30, 40 let, stroški gradnje pa so ostali v začrta- nih okvirih,« je še dodal Šrot. Polom v Leonu V petek, 19. decembra, je celjsko lepotico »razdevičil« zdaj že pokojni Djordje Ba- lašević. Dva dni kasneje so v njej prvič zaigrali rokometa- ši Celja Pivovarne Laško. Od dvorane Golovec so se poslo- vili z zmago proti Flensburgu in so v skupini lige prvakov osvojili prvo mesto. Ademar je bil v svoji skupini drugi. Pot do četrtfinala se je zdela odprta na stežaj. V Leonu je sledil največji šok. Po razpa- du sistema v celjski vrsti je poraz z 38 : 25 porajal šte- vilne dvome v ekipo trenerja Mira Požuna. Kapetan Dejan Perić je zelo kritično ocenil celjsko predstavo in vedeže- valsko napovedal: »Razlogov za poraz je veliko, opravičila pa niti enega. Manjkali sta disciplina in homogenost. Žalosten sem, ker smo pri- šli v tako neugoden položaj. Tudi ko smo zmagovali, smo storili veliko napak, a se iz njih nismo ničesar naučili. Sledi naša velika obveznost v nedeljo. Odigrati moramo na vso moč. O razliki ne bi govoril. A če nam bo steklo, je tudi čudež možen. Upa- nje umira zadnje!« Zbral je Tone Turnšek: »To so bili moji najsrečnejši trenutki v rokometu. Zmaga gre v anale celjskega rokometa. Če bomo igrali tako kot proti Ademarju in Flensburgu, se lahko nadejamo uvrstitve v finale ali še česa višjega.« Ko so se igralci zahvaljevali navijačem, je trener Miro Požun ves presrečen hvalil svoje varovance v mikrofon Radia Celje. 12 obramb, po sedem golov sta dosegla Edi Kokšarov in Renato Vugrinec. Sergej Ru- tenka le dva … Uroš Zorman pri Ademarju ni dobil prilo- žnosti, osem dni kasneje ga je trener poslal na parket. Do odmora kar +10 Odigrati tekmo v dvorani Golovec ali kljub vsemu pre- izkusiti novo dvorano? To je bil dvom, ki se je porajal pri mnogih. Prevladalo je mne- nje: selitev v nov objekt z brezplačnimi vstopnicami. Delili so jih v soboto in nede- ljo od opoldneva naprej. Bo- žiček je najprej obiskal naše rokometaše, to je pisalo tudi na naslovnici Novega tedni- ka. Na športni strani se nismo zmogli izogniti neznanskemu navdušenju. »Niste sanjali – res je!« je bil naslov repor- taže. Po šestdesetminutnem transu je športna dvorana pod Golovcem takoj vstopila v legendo. Prvi gol je dose- gel Celjan Miladin Kozlina. Florijani so zaradi manjšega nesporazuma v Leonu začeli navijati v drugem polčasu. Ob odmoru je bil na semaforju izpisan komaj verjeten rezul- tat – 17 : 7. Kot da so v finalu … »V kaotično zadnjo minuto so Celjani vstopili z golom prednosti v skupnem seštev- ku (34 : 20), a so kljub minu- ti odmora zaradi izgubljenih žog dovolili Špancem, da se vrnejo »med žive«. Entrrerios je zadel iz sedemmetrovke, Juanin je nekaj sekund pred koncem prišel pred Dejana Perića. Dvorana je obnemela. Žoga se je od kapetanove de- snice odbila in – mreža se je zatresla … Večinski del dvo- rane je spet obnemel, misleč, da je Juanin uspel. A žoga je zadela zunanji del mreže. »Perke« je stekel za njo za gol, jo poljubil in ko se je čas iztekel, jo je z nogo nabil pod strop prekrasne stavbe. Zače- lo se je slavje, kakršnega še nismo doživeli. Kot da so se »pivovarji« uvrstili v finale, je bilo videti.« To je povzetek zapisa iz Novega tednika. V četrtfinale so se celjski ro- kometaši uvrstili zaradi več doseženih zadetkov v gosteh (34 : 21). Kasneje so se uvr- stili tudi v finale … »Ni vse v denarju« Vratarja sta bila Dejan Perić (16 obramb) in Gregor Lor- ger, preostali igralci pa Ur- Izbruh veselja po zadnjem zvoku sirene je bil povsem razumljiv. Med proslavljanjem so se igralci spomnili na »kačo«. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 5 1, 21. december 2023 ŠPORT Leta 2003 je Bojan Šrot opravljal delo v svojem dru- gem mandatu na položaju župana Mestne občine Celje, teklo je peto leto od njegove prve izvolitve. Vrhunske rokometne tekme je spremljal že v dvorani Golo- vec. Potem se je pojavila potreba po večji in sodobnejši dvora- ni. Pot do nje ni bila prepro- sta, kajne? Nova športna dvorana je bila večletna želja celjskega rokometnega kluba. Ko je bila Sloveniji zaupana organizacija evropskega prvenstva za roko- metaše leta 2004, je bilo Celje izbrano kot eno od mest prire- diteljev. Preučili smo možnost obnove dvorane Golovec, ki naj bi stala od 850 do 900 milijonov tolarjev, preverili smo tudi, koli- ko bi stala gradnja nove dvora- ne. Dobili smo odgovor, cena je bila 1,5 milijarde tolarjev. Takra- tni minister dr. Slavko Gaber je povedal, da lahko od države ra- čunamo na 490 milijonov tolar- jev oziroma dva milijona evrov, ne glede na to, kako se bomo odločili. Sprejeli smo odločitev, da ohranimo dvorano Golovec takšno, kot je bila. Dvorana bo kmalu stara 50 let, a je še vedno sodobna in uporabna za več na- menov, ne samo za šport. Odločitev je bila pomemb- na, bili pa ste še daleč od iz- peljave. Kako vam je uspelo? Tone Tiselj: »To je velika zmaga nove usmeritve, strokovnjaka Mira Požuna in vztrajnega Toneta Turnška.« ban Stopar, Sergej Rutenka (8 golov), Renato Vugrinec (9), Marko Oštir, Saša Mika- nović, Nenad Bilbija, Miladin Kozlina (4), Dino Bajram, Ži- kica Milosavljević (2), Miha Gorenšek (1), Matjaž Bru- men (4) in Edi Kokšarov (6). »Kar nekaj časa nisem dobro spal!« »Za projektanta smo izbrali arhitekta Valterja Ernsta, ki je tudi ljubitelj športa in je pogosto s klubom potoval na gostovanja v tujino. Tako je videl več različnih športnih dvoran. Ernst je naredil odličen projekt, to je bilo njegovo življenjsko delo.« Bojan Šrot: »Če se prav spominjam, je bilo 19 svetnikov za gradnjo nove dvorane, dva sta bila proti njej, drugi so se vzdržali.« Glavni dvom pri novogra- dnji je bilo vprašanje, ali bomo imeli dovolj lastnih sredstev in ali bo dvorana pravočasno zgrajena. Eden od svetnikov je dejal, da bomo bankrotirali, če se bomo lo- tili novogradnje. Sledila je odločitev na mestnem sve- tu. Če se prav spominjam, je bilo 19 svetnikov za gradnjo nove dvorane, dva sta bila proti njej, drugi so se vzdr- žali. Spominjam se tudi, da v tistem obdobju nisem dobro spal, saj je bila odločitev zelo zahtevna in sem preigraval različne scenarije. Kaj bo, če se bo zgodilo to … Kmalu se je izkazalo, da je bila to ena najboljših odločitev. Za manj kot 6,5 milijona evrov smo dobili odličen, sodoben športni objekt. Danes skoraj toliko stane malo večja šolska telovadnica. Kaj je sledilo? Takoj po sprejetju odločitve o gradnji smo začeli pripra- vljalna dela in projektiranje. Za projektanta smo izbrali arhitekta Valterja Ernsta, ki je tudi ljubitelj športa in je pogosto s klubom potoval na gostovanja v tujino. Tako je videl več različnih športnih dvoran. Ernst je naredil odli- čen projekt, to je bilo njegovo življenjsko delo. To ne naza- dnje dokazuje tudi dejstvo, da so kasneje v madžarskem Veszpremu zgradili enako dvorano. Mesto Celje mu je podarilo projekt, ki ga je arhi- tekt zgolj malo posodobil. Za vodenje postopkov gradnje smo pooblastili družbo ZPO. Ko je bila dvorana zgraje- na, se je porajal nov dvom. Tisto leto so strokovni ko- mentatorji pisali, da imamo v Celju mlado ekipo, otroški vrtec, od katerega ne gre kaj veliko pričakovati. Po kata- strofalni tekmi v Leonu se je zdelo, da je res tako. Spo- minjam se, kakšno je bilo vzdušje na letališču v San- tanderju, kjer smo čakali na letalo. Predsednik kluba Tone Turnšek je sedel sam, in si- cer ves pobit in žalosten. Ko sem ga vprašal, kako je, mi je odgovoril, da bomo povra- tno tekmo odigrali v dvorani Golovec, odprtje nove dvora- ne pa naj bo med evropskim prvenstvom. Temu sem od- ločno nasprotoval, saj smo dvorano zgradili za domači klub. Rekel sem mu, da je tre- ba povratno tekmo dostojno odigrati, poskusiti zmagati in upati na čudež, ki se je potem res zgodil. Kako ste doživljali zgodo- vinski dogodek? Odprtje dvorane in tekma, ki je sledila, sta bila športni spektakel, ki ga doživiš samo enkrat v življenju. Bil sem na veliko športnih dogodkih, ampak nikjer in nikoli ni bilo takšne pozitivne energije. Če danes pomislim na ta dan, se mi zdi, kot bi bili igralci in občinstvo v transu. Spomi- njam se, da me je po prvem polčasu poklical pater Mar- ko iz sv. Cecilije in rekel, da bo poklonil mašo, če se nam bo izšlo. Ko sem to povedal Franciju Pliberšku, se je na- smejal in rekel, da bo tudi on dal za eno. Vse drugo je zgo- dovina. Postali smo evropski prvaki v letu, ko tega ni nihče pričakoval. Foto: arhiv NT Kar devet golov je dosegel Renato Vugrinec. Prvi gol v novi celjski dvorani je dal otrok celjske rokometne šole Miladin Kozlina. Sodila sta Poljaka Miroslav Baum in Marek Goralczyk. Na večerji sta priznala, da bi bilo krivično, če bi po ta- kšni predstavi celjsko moštvo ostalo brez želenega cilja. Te- danji selektor Slovenije Tone Tiselj je izpostavil: »To je ve- lika zmaga nove usmeritve, strokovnjaka Mira Požuna in vztrajnega Toneta Turnška.« Slednji je kar sijal od sreče. »To so bili moji najsrečnejši trenutki v rokometu. Zmaga gre v anale celjskega rokome- ta, tako kot tista z Veležem. Sezona je pokazala, da ni vse v denarju. Strategija ostaja ista. Če bomo igrali tako kot proti Ademarju in Flens- burgu, se lahko nadejamo uvrstitve v fi nale ali še česa višjega,« so izjemni občutki obdajali Toneta Turnška. Po katastrofalnem porazu se je v Celje preselil Zorman in uresničile so se Turnško- ve besede. Ekipa, ki ji pred sezono tudi nekateri starejši poznavalci celjskega roko- meta niso pripisovali večjih možnosti v ligi prvakov, je na adrenalinskih krilih zmage v novi dvorani do konca sezone letela do neba – in nebes. Foto: arhiv NT Po predčasnem odhodu z igrišča (rdeč karton) stebra obrambe Mar- ka Oštirja se je v napadu na mesto krožnega napadalca preselil Miha Gorenšek in se vpisal v listo strelcev. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5 1, 21. december 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 12. 17.00 Celjski dom Novoletni koncert Malega godalnega in Malega pihalnega orkestra GŠ Celje 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Big band Glasbene šole Velenje Praznični koncert 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Koncert Glasbene šole Rogaška Slatina 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Deklica z vžigalicami Baletna predstava plesnega oddelka GŠ Slovenske Konjice 19.00 Cerkev v Šmihelu nad Mozirjem Praznični koncert domačih izvajalcev Kulturno društvo Rovtar 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mi2 akustično Koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Rebeka Dremelj Koncert 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Zoran Zorko band & Kaja Božični koncertni večer 19.30 Kulturni center Laško Ansambel Veseli svatje Koncert 20.00 Špital Za Prjatle Celje Roza Avtorska predstava v izvedbi Nuša Komplet Peperko, Urške Majcen in Nuše Ofentavšek PETEK, 22. 12. 17.00 Dom KS Stara vas Velenje Star fotr Monokomedija 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Prav posebno darilo Igrana animacijska predstava Gledališča Pravljičarna 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Chateau Koncert 19.00 Vila Herberstein Velenje Blaž Svagan, saksofon in Miha Koren, kontrabas Večer džez uspešnic 19.30 Dom Svobode Zidani Most Godba Slovenskih železnic Božično-novoletni koncert 19.30 Športna dvorana OŠ Planina pri Sevnici Večer Avsenikovih z Zarjo Koncert MePZ Zarja Šentvid pri Planini z gosti 20.00 Rdeča dvorana Velenje Skupina Šank rock Božično-novoletni žur 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Fejmiči: Sama sta najboljša w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i #celjskiknj nj n ižničarj rj r i #celjskiknjižničarji SREČNO 2024! SREČNO 2024! Naj vas čarobni trenutki v novem letu spremljajo na vsakem koraku, med branjem dobrih knjig in v naši družbi. Stand-up komedija Gašperja Berganta in Žana Papiča 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje She & The Young Ones Koncert 21.00 eMCe plac Velenje Lignite Koncert SOBOTA, 23. 12. 11.00 Dom kulture Velenje Južni tečaj, pingvinji raj Lutkovno igrana predstava Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Titov trg Velenje Praznična plesna predstava z M-dance 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Danijela Koncert 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 18.00 Kulturni center Laško Žametni večer ob počastitvi dneva samostojnosti in enotnosti 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Karneval band Koncert 19.00 Vila Herberstein Velenje Swing, Bossa Nova in Gypsi jazz (z Zmagom Štihom) Glasbeni večer 19.30 Cerkev sv. Jurija Šentjur Praznični večer z MePZ Sonce Koncert prazničnih pesmi. 20.00 Gledališče Celje CE dur – CElju dajemo Urbani Ritem Koncert skupine Bossa de Novo 20.30 Špital Za Prjatle Celje Samo Budna & Band – Zate nocoj Koncert PONEDELJEK, 25. 12. 18.00 Pravljični gozd pod kapelicami Svetega križa, Planina pri Sevnici Božič z Zarjo Koncert božičnih pesmi MePZ Zarja Šentvid pri Planini TOREK, 26. 12. 16.00 in 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester Novoletni koncert 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Rudi in praznične kremšnite Igrana predstava Miškinega gledališča. 18.00 Cerkev sv. Jurija Tabor Praznični koncert taborskih pevskih zborov 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čudež Komedija Špas teatra 18.00 Cerkev v. Marjete Polzela Božično-novoletni koncert tria Vivere 18.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Pihalni orkester Šentjur Božično-novoletni koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Andrej Šifrer in The Riverbend Koncert 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki MePZ Šmartno ob Paki Tradicionalni božično- novoletni koncert 19.00 Mestni trg Slovenske Konjice Kingston Koncert 20.00 Katedrala v Gornjem Gradu Božično-novoletni koncert Kulturno društvo Bočna SREDA, 27. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Škrat Lenko Praznična predstava za otroke v izvedbi MaliBUja 17.00 Titov trg Velenje Čupakarba: Trije škrati Cirkuška predstava 17.00 Knjižnica Velenje 9 minut sončnega zahoda Predstavitev knjige Patricije Vukadinović 18.00 Cerkev sv. Martina Šmartno ob Paki Slovenski citrarski kvartet Božični koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Popgaraž Koncert Pravljično Celje ČETRTEK, 21. 12. 17.00 Zvezda Vročica: Festival vročih pijač, okusov in glasbe PETEK, 22. 12 17.00 Zakladnica daril Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Zvezda Feliz Navidad Koncert najlepših božičnih pesmi v izvedbi BK Studio Tria SOBOTA, 23. 12. 19.00 Glavni trg Flirrt Koncert NEDELJA, 24. 12. 20.00 Glavni trg Celjski Dixeland Tradicionalni božični koncert PONEDELJEK, 25. 12. 18.00 Zbirališče: križišče Popovičeve in Ceste na grad Pohod z baklami na Stari grad Celje 20.00 Glavni trg Christmas Special: Boštjan Korošec & BK Studio Band Koncert TOREK, 26. 12. 20.00 Krekov trg Tabu Koncert SREDA, 27. 12. 18.00 Stari grad Celje Srednjeveške nočne skrivnosti: Parsifalovo potovanje v skušnjavo Nočni ogled je namenjen samo odraslim. 20.00 Krekov trg Glasbena romantična zgodba: Nuša Derenda, Alenka Godec in Matjaž Kumelj Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 21. 12. 15.00 do 22.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada Praznično druženje, vsak dan do 29. 12. 17.00 Planet Tuš Celje Obisk Božička in predstava Jelenčkov cirkus 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom PETEK, 22. 12. 8.20 Športna dvorana Vransko Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Občina in OŠ Vransko 16.00 do 18.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Adventna tržnica 17.00 Aškerčev trg Laško Predbožično rajanje s prihodom Božička in božičnim sejmom 17.00 Dvorec Trebnik Slovenske Konjice Snežne vile iz doline Kralja Matjaža in škrat izpod Pece Zimska pravljica s Snežnimi vilami in škrati 17.30 Dvorana Kartuzijske pristave Jurklošter Prihod Božička 18.00 Pred gasilskim domom v Ločah Prihod Božička 22.00 Local Club-Caffe Celje Christmas party & DJ Pravljična božična zabava z DJ-jem 22.00 Mladinski center Žalec Xmas party SOBOTA, 23. 12. 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Praznični teden v Tehnoparku Celje Teden poln božičnega navdiha, razen 24. in 25. 12. 11.45 Dom kulture Velenje Veseli pingvini Sobotne praznične ustvarjalnice 17.00 do 20.00 Aškerčev trg Laško Praznični sejem s kulturnim programom 20.00 Športna dvorana Mozirje Avsenikov večer NEDELJA, 24. 12. 18.00 Pred cerkvijo na Vranskem Žive jaslice 18.00 Prostor pod skalco pri cerkvi Sv. Janeza Krstnika Vinska Gora Žive jaslice 2023 23.00 Dom kulture Žiče Prižig lučk PONEDELJEK, 25. 12. 16.00 Izpred stare šole Loke in iz Ojstrice Božični pohod na Krvavico in Zajčevo kočo Planinsko društvo Tabor 17.00 Izpred Osetove lipe na Vranskem Nočni pohod na Čreto Planinsko društvo Vransko 17.00 Titov trg Velenje 2party karaoke za otroke Ob 19.00 Božična zabava 17.00 do 18.30 Letno gledališče Limberk Griže Skrivnostna skrinja Pravljica za otroke in obisk Božička. 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Božični Party TOREK, 26. 12. 9.00 Po obronkih občine Tabor Pohod 50+ Društvo upokojencev Tabo 11.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Blagoslov konj na Štefanovo 11.30 Aškerčev trg Laško Žegnanje konj 14.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Mimohod konjenice KK Strmol na štefanovo 17.00 Dol–Suha, Rečica ob Savinji Žive jaslice SREDA, 27. 12. 9.00 do 11.00 Stik Laško Praznični domači kotiček 10.00 do 13.00 mestna knjižnica Šoštanj Brezplačna novoletna Lego robotika 11.00 Galerija Velenje Praznično čarobno ustvarjanje s papirjem Dobrodelno PETEK, 22. 12. 21.00 MC Patriot Slovenske Konjice Bingl Bells Dobrodelni koncert TOREK, 26. 12. 18.00 Telovadnica OŠ Griže Tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 5 1, 21. december 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE V naših srcih gori lučka spomina, a skrita je tiha bolečina … V SPOMIN MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Tvoji najdražji 773 25. decembra mineva osmo leto, kar te ni več med nami, draga mama 19 Novi TEDNIK št. 51 22.12.2022  COLOR CMYK stran 19 Št. 5 1, 22. december 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE MARIJE JOHAN rojene Mraz iz Javorja, Gorica pri Slivnici (24. 3. 1969–30. 11. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izkazali pozor- nost in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za dobro srce, lepe misli, objeme, prispevke, sveče, cvetje in darova- ne maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo jo v tako lepem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Iz srca vsem velika HVALA! Žalujoči: vsi njeni, ki jo neskončno pogrešamo. p Zakaj, zakaj ravno ti? Pa toliko dobrote je bilo v tebi. S svojim smehom vsakega osrečiti si znala. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda HVALA. ZAHVALA Ob neizmerno boleči izgubi naše drage in ljube žene, mamice, tašče, sestre in tete JANKO BERTOSSI (29. 8. 1951–19. 12. 2012) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko. Sin Boštjan z družino 933 Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem, da bi nehal bolečine trpeti. V SPOMIN Mineva deset let, kar nas je zapustil JOŽEFE KRISTAN iz Popovičeve ulice 26 v Celju (8. 3. 1937–12. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se govorniku Mateju in njegovim pevcem skupine Eros, trobentaču, gospodu župniku Bizantu iz cer- kve svetega Jožefa in osebju kuhinje v Domu svetega Jožefa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre, tete, botre in svakinje 929 21. decembra 2022 je minilo pet let, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat VINKO LEŠEK iz Mestne ulice 22, Laško Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi tvoji L 83 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek VINKO METLIČAR iz Jazbin 10, Šmarje pri Jelšah (15. 12. 1942–24. 12. 2020) Iskrena hvala vsem, ki ga ohranite v lepem spominu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešajo. 937 Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, krutih bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN MIRANA ZUPANČIČA iz Škofje vasi (1936–2022) se iskreno zahvaljujemo vsakomur, ki mu je na kakršen koli način polepšal življenje, še posebej v zadnjih treh letih njegove bolezni, za vsako minuto, ki ste jo prebili pri njem na obisku v domu ter mu vlivali pogum in dobro voljo. Hvala vsem, ki ste se udeležili molitve na domu ali na kakršen koli način pomagali domačim v teh težkih dneh. Hvala zaposlenim v Domu svetega Jožefa Celje. Hvala župniku Pergerju za spoštljivo opravljeno mašo zadušnico in opravljen pogrebni obred skupaj z diako- nom Brezovškom, Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru sv. Jerneja z organistoma Marčičem in Margučem za čudovi- to petje ter Moškemu pevskemu zboru KUD F. P. za sočutno odpete pesmi ob pokopu in Mileni za ganljive besede slovesa. Hvala tudi sosedoma Mikola, družinam Bincl, Selčan, Marčec, Kroflič ter Mariji in Izidorju ter končno vsem, ki ste ga prišli pospremit na zadnjo pot in darovali sveče, cvetje in svete maše, ter pogrebni službi Raj za spoštljivo opravljeno delo. Njegova družina in ostali sorodniki – vsi smo ga imeli radi in ga bomo pogrešali. Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je. ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega atija, opa, praopa, brata, strica in svaka 932 JOŽE VEBER iz Curnovca 15 (7. 3. 1951–24. 12. 2001) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi 923 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine … V SPOMIN MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Tvoji domači 922 Je čas, ki vzame, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine … V SPOMIN 25. decembra bo minilo sedmo leto, kar te ni več med nami, ljuba mama ŠTEFKA ZAVŠEK iz Kladja 4, Laško (18. 12. 1936–10. 12. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose- dom, kolektivu OŠ Primoža Trubarja Laško za vsa izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče, cvetje, svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala ZD Laško za pomoč in sočutje v času njene bolezni, Bilki Strel, dr. med., in pa- tronažni sestri ge. Zaliki, g. župniku Iztoku Hanžiču za vse molitve in lepo opravljen cerkveni obred, kvartetu Eros za ganljivo odpete pesmi, Komunali Laško za opravljene storitve slovesa, trobentaču za odigrano skladbo in praporščakom. Hvala vsem za vse obiske v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Jože s hčerkami in hčerka Milena z družino Prazen dom je, zaman išče te solzno oko, ostal večen spomin bo in delo tvojih pridnih rok. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, ba- bica, prababica, sestra, teta L 86 PAVEL KOBLIČ iz Strmce 123, Laško (26. 1. 1933–7. 12. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan- cem in prijateljem za izrečena sožalja in besede tolažbe ter darovane sveče in cvetje. Hvala Komunali Laško, gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem skupine Oljka in Andreju Mavriju za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Nosimo te v srcu, v nas naprej živiš, da nikoli nas ne izgubiš … ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi in pradedi L 8 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO teran, vrhunske kakovosti, in kaki, prodam. Na dom pripeljem tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p CVIČEK mlado vino, vrhunski letnik, izredne kvalitete, ugodno prodam. Možna dosta- va. Telefon 031 301-013. p SENO v kockah (okolica Laškega) prodam. Telefon 031 559-820. 934 KUPIM V ŠIRŠI okolici Žalca kupim seno in otavo. Lahko so kocke, bale ali rinfuza. Telefon 041 860-066. 920 STARINSKO pohištvo, lepo, rjave barve: omaro, pisal- ni mizo, posteljo z nočno omarico, nizko omarico z ogledalom, stilno šestdelno stensko omaro, dolžina 3,50 m, knjige: slovenske in nemške ter slike, prodam. Telefon 070 465-528. 936 ŠTEDILNIK na drva beli feniks, 60 x 60 x 85, z možnostjo kuhanja in pečenja, zelo malo rabljen, za simbolično ceno, in do- mači med, prodam. Telefon 040 642-206. 939 RAZNO V DOBRO vpeljanem frizerskem salonu Ma- nja, Hmeljarska cesta 7, Prebold, oddam v najem stol. Za informacije pokličite 041 790-590. p OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p JARKICE, mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; bele leghorn in amber krem-rjave. V ponudbi kakovostne krmne mešanice za kokoši in piščance. Telefon (03) 700-1446. p KRMNO peso »runkl«, tehtnico Libela, nosil- nost 300 kg, in tračni obračalnik Sip 200, prodam. Telefon 041 261-676. 924 TELEVIZOR Philips, diagonala 125 cm, za 50 EUR, in masažni ležalnik prodam za 40 EUR. Telefon 070 319-650. 930 VLEČNO kljuko za renault, vrtalni stroj s stojalom, rezalni stroj za rezanje keramike, na vodo, ugodno prodam. Telefon 041 858-725. 935 www.novitednik.si Že tri leta v grobu spiš, a v naših srcih vedno še živiš. Ni ure, dneva in noči, vedno in povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, nastala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN Minilo bo tri leta, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek VINKO METLIČAR iz Jazbin 10, Šmarje pri Jelšah (15. 12. 1942–24. 12. 2020) Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spomi- nu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešajo. JOŽE VEBER (7. 3. 1951–24. 12. 2001) Večnost spominov ni minljivost in ne izgube. V večnosti spominov je vse tako živo in polno, kot je bilo nekoč. V spominih ljubljeni živijo, kot da nikoli ne bi zares odšli. 769 783 V SPOMIN Vsi njegovi V ponedeljek bo minilo 20 let, kar nas je zapustila MARIJA KRIVEC iz Socke 30, Nova Cerkev (5. 12. 1928–25. 12. 2003) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke z lepo mislijo nanjo. Vsi tvoji Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN 778 STROJI PRODAM TRAČNI obračalnik Sip 200, tehtnico Libela, 300 kg, samonakladalko Sip 25 in rota- cijsko kosilnico Sip 165, prodam. Telefon 041 261-676.  76 5 KOVINSKI delovni pult, dolžina 2 m, in velik primež, prodam. Telefon 070 277-772.  76 6 DELUJOČ Wap elektro maschinen HDE m 460 Topline prodam. Cena 100 EUR. Telefon 041 393-232.  7 79 REZKALNI vrtalni stroj za kovino, starejši, prodam. Telefon 070 738-979. 78 1 pOSeST PRODAM TRAVNIK v izmeri 9.975 m², v Dramljah, pro- dam. Cena 22.000 EUR ali po dogovoru. Telefon 031 426-897, 070 848-221.7 7 1 KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570.  6 32 OpReMA PRODAM NERABLJEN kuhalni avtomat ka 8008 Gore- nje prodam. Cena 45 EUR. Telefon 041 278-245. 7 79 VODNO posteljo Danaja, velikost 200 x 220 cm, redno vzdrževano, prodam brez pod- stavka. Telefon 041 818-899. 777 AKUSTIKA PRODAM NOV zapakiran zvočnik karaoke Denver bluetuth ugodno prodam. Telefon 041 225-211.  7 70 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481.p DVE telički, obe pasma ls/lim, težki 125 kg in 80 kg, in koše, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351. 7 72 BIKCA, starega 14 dni, rjave (sive) pasme, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348. 7 75 V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega od 180 do 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano. Cena po dogovoru. Telefon 031 777-353.  7 76 BIKCA simentalca, starega en mesece, pro- dam. Telefon 070 493-056.L 58 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286.p KMeTIJSKI pRIDeLKI PRODAM VINO teran, odličen, prodam. Pred prazniki dostavim na dom, tudi manjše količine. Telefon 041 614-862.p VISOK fižol češnjevec in žganje prodam. Te- lefon 070 808-560.  78 0 OSTALO PRODAM PEČ Ferroli, na pelete, kompletno z gorilcem in zalogovnikom, in drobilec vej, do 3 cm GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 23. decem Ber 2023, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI FOTOGRAFIRANJE V FOTOHIŠI PELIKAN Podarite posebno doživetje v edinem steklenem fotografskem ateljeju pri nas. Fotografije bomo s sodobnimi fotografskimi tehnikami oplemenitili s pridihom nostalgije. ---------------------------------------------------------- Ker so fotografije lahko odlično darilo, smo pripravili tudi darilne bone! Informacije: (0)3 428 64 28 www.muzej-nz-ce.si VEČER V MUZEJSKI KAVARNI Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 15. novembra 2023, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na pogovor z dr. Matejo Ratej, urednico zbornika Osebnosti druge svetovne vojne in avtorico monografije Rožengrunt Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Z avtorico se bo pogovarjal direktor MnZC, dr. Tonček Kregar. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si POČITNIŠKA DRUŽENJA V MUZEJU V četrtek, 28. 12. 2023, ob 10. uri Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica: Praznične hišice. V petek, 29. 12. 2023, ob 10. uri Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica: Okrasek za smrečico. Vstopnina: 2 EUR (predšolski brezplačno) + ustvarjalnica 2 EUR na osebo. Več info na http://www.muzej-nz-ce.si Smrti Celje Umrli so: Karol PLANKO iz Laškega, 91 let, Veronika KRA- GOLNIK iz Košnice pri Celju, 76 let, Stanislava KAVČIČ iz Ce- lja, 92 let, Marija ZAVRŠNIK iz Letuša, 88 let, Slava KRMELJ iz Velenja, 69 let, Boris ŠČE- TININ iz Celja, 55 let, Brigita KRIVEC iz Celja, 70 let, Martin FINKŠT iz Rečice ob Savinji, 79 let, Radmila KUŠEC iz Velenja, 65 let, Marija ČAMPA iz Vele- nja, 97 let, Milena OPRČKAL z Dobrne, 55 let, Darja LIPIČNIK iz Celja, 63 let, Jurij GODEC iz Celja, 91 let, Savo Silvester KURÉ iz Celja, 81 let. Laško Umrl je: Pavel KNEZ iz Loža, 63 let. Šentjur Umrla sta: Jožef ZVONAR iz Dramelj, 82 let, Traute LILEK iz Jazbine, 79 let. Žalec Umrli so: Marija KONOVŠEK KOKOT iz Letuša, 62 let, Mag- dalena VODOVNIK iz Letuša, 67 let, Finka JERKOVIČ iz Ka- saz, 59 let. Velenje Umrli so: Adolf LIPNIK iz Velenja, 92 let, Edvard STRO- PNIK iz Velenja, 81 let, Vida JAZBEC iz Velenja, 86 let, An- ton FILAČ iz Velenja, 66 let, Danica GRUBER iz Velenja, 70 let. na motor, prodam. Telefon 031 621-283.  76 3 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.  76 4 OKNO Jelovica, 130 x 140 cm, in tehtnico »štanga«, 210 kg, nerjavečo, prodam. Telefon 040 575-924.  76 7 SUHA bukova in borova drva, možna razrez in prevoz (okolica Celja), in seno v koc- kah, prodam. Telefon 041 442-999, 051 318-190.  7 74 Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 5 1, 21. december 2023 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 21. 12. 17.00 Celjski dom Novoletni koncert Malega godalnega in Malega pihalnega orkestra GŠ Celje 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Big band Glasbene šole Velenje Praznični koncert 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Koncert Glasbene šole Rogaška Slatina 18.00 Dom kulture Slovenske Konjice Deklica z vžigalicami Baletna predstava plesnega oddelka GŠ Slovenske Konjice 19.00 Cerkev v Šmihelu nad Mozirjem Praznični koncert domačih izvajalcev Kulturno društvo Rovtar 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Mi2 akustično Koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Rebeka Dremelj Koncert 19.00 Kulturni center Rogaška Slatina Zoran Zorko band & Kaja Božični koncertni večer 19.30 Kulturni center Laško Ansambel Veseli svatje Koncert 20.00 Špital Za Prjatle Celje Roza Avtorska predstava v izvedbi Nuša Komplet Peperko, Urške Majcen in Nuše Ofentavšek PETEK, 22. 12. 17.00 Dom KS Stara vas Velenje Star fotr Monokomedija 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Prav posebno darilo Igrana animacijska predstava Gledališča Pravljičarna 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Chateau Koncert 19.00 Vila Herberstein Velenje Blaž Svagan, saksofon in Miha Koren, kontrabas Večer džez uspešnic 19.30 Dom Svobode Zidani Most Godba Slovenskih železnic Božično-novoletni koncert 19.30 Športna dvorana OŠ Planina pri Sevnici Večer Avsenikovih z Zarjo Koncert MePZ Zarja Šentvid pri Planini z gosti 20.00 Rdeča dvorana Velenje Skupina Šank rock Božično-novoletni žur 20.00 Dom kulture Slovenske Konjice Fejmiči: Sama sta najboljša w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i #celjskiknj nj n ižničarj rj r i #celjskiknjižničarji SREČNO 2024! SREČNO 2024! Naj vas čarobni trenutki v novem letu spremljajo na vsakem koraku, med branjem dobrih knjig in v naši družbi. Stand-up komedija Gašperja Berganta in Žana Papiča 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje She & The Young Ones Koncert 21.00 eMCe plac Velenje Lignite Koncert SOBOTA, 23. 12. 11.00 Dom kulture Velenje Južni tečaj, pingvinji raj Lutkovno igrana predstava Lutkovnega gledališča Velenje 17.00 Titov trg Velenje Praznična plesna predstava z M-dance 17.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Danijela Koncert 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Jamska ženska Komedija z Rebeko Dremelj 18.00 Kulturni center Laško Žametni večer ob počastitvi dneva samostojnosti in enotnosti 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Karneval band Koncert 19.00 Vila Herberstein Velenje Swing, Bossa Nova in Gypsi jazz (z Zmagom Štihom) Glasbeni večer 19.30 Cerkev sv. Jurija Šentjur Praznični večer z MePZ Sonce Koncert prazničnih pesmi. 20.00 Gledališče Celje CE dur – CElju dajemo Urbani Ritem Koncert skupine Bossa de Novo 20.30 Špital Za Prjatle Celje Samo Budna & Band – Zate nocoj Koncert PONEDELJEK, 25. 12. 18.00 Pravljični gozd pod kapelicami Svetega križa, Planina pri Sevnici Božič z Zarjo Koncert božičnih pesmi MePZ Zarja Šentvid pri Planini TOREK, 26. 12. 16.00 in 19.30 Narodni dom Celje Celjski godalni orkester Novoletni koncert 17.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Rudi in praznične kremšnite Igrana predstava Miškinega gledališča. 18.00 Cerkev sv. Jurija Tabor Praznični koncert taborskih pevskih zborov 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čudež Komedija Špas teatra 18.00 Cerkev v. Marjete Polzela Božično-novoletni koncert tria Vivere 18.00 Športna dvorana OŠ Hruševec Šentjur Pihalni orkester Šentjur Božično-novoletni koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Andrej Šifrer in The Riverbend Koncert 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki MePZ Šmartno ob Paki Tradicionalni božično- novoletni koncert 19.00 Mestni trg Slovenske Konjice Kingston Koncert 20.00 Katedrala v Gornjem Gradu Božično-novoletni koncert Kulturno društvo Bočna SREDA, 27. 12. 17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Škrat Lenko Praznična predstava za otroke v izvedbi MaliBUja 17.00 Titov trg Velenje Čupakarba: Trije škrati Cirkuška predstava 17.00 Knjižnica Velenje 9 minut sončnega zahoda Predstavitev knjige Patricije Vukadinović 18.00 Cerkev sv. Martina Šmartno ob Paki Slovenski citrarski kvartet Božični koncert 19.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada: Popgaraž Koncert Pravljično Celje ČETRTEK, 21. 12. 17.00 Zvezda Vročica: Festival vročih pijač, okusov in glasbe PETEK, 22. 12 17.00 Zakladnica daril Piškotarna: Peka piškotov z Ivano Tudi v ponedeljek ob istem času 19.00 Zvezda Feliz Navidad Koncert najlepših božičnih pesmi v izvedbi BK Studio Tria SOBOTA, 23. 12. 19.00 Glavni trg Flirrt Koncert NEDELJA, 24. 12. 20.00 Glavni trg Celjski Dixeland Tradicionalni božični koncert PONEDELJEK, 25. 12. 18.00 Zbirališče: križišče Popovičeve in Ceste na grad Pohod z baklami na Stari grad Celje 20.00 Glavni trg Christmas Special: Boštjan Korošec & BK Studio Band Koncert TOREK, 26. 12. 20.00 Krekov trg Tabu Koncert SREDA, 27. 12. 18.00 Stari grad Celje Srednjeveške nočne skrivnosti: Parsifalovo potovanje v skušnjavo Nočni ogled je namenjen samo odraslim. 20.00 Krekov trg Glasbena romantična zgodba: Nuša Derenda, Alenka Godec in Matjaž Kumelj Koncert Druge prireditve ČETRTEK, 21. 12. 15.00 do 22.00 Titov trg Velenje Čarobna promenada Praznično druženje, vsak dan do 29. 12. 17.00 Planet Tuš Celje Obisk Božička in predstava Jelenčkov cirkus 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica Biblioterapevtsko srečanje s knjižničarjem Silvom Purom PETEK, 22. 12. 8.20 Športna dvorana Vransko Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Občina in OŠ Vransko 16.00 do 18.00 Paviljon Tempel Rogaška Slatina Adventna tržnica 17.00 Aškerčev trg Laško Predbožično rajanje s prihodom Božička in božičnim sejmom 17.00 Dvorec Trebnik Slovenske Konjice Snežne vile iz doline Kralja Matjaža in škrat izpod Pece Zimska pravljica s Snežnimi vilami in škrati 17.30 Dvorana Kartuzijske pristave Jurklošter Prihod Božička 18.00 Pred gasilskim domom v Ločah Prihod Božička 22.00 Local Club-Caffe Celje Christmas party & DJ Pravljična božična zabava z DJ-jem 22.00 Mladinski center Žalec Xmas party SOBOTA, 23. 12. 10.00 do 17.00 Tehnopark Celje Praznični teden v Tehnoparku Celje Teden poln božičnega navdiha, razen 24. in 25. 12. 11.45 Dom kulture Velenje Veseli pingvini Sobotne praznične ustvarjalnice 17.00 do 20.00 Aškerčev trg Laško Praznični sejem s kulturnim programom 20.00 Športna dvorana Mozirje Avsenikov večer NEDELJA, 24. 12. 18.00 Pred cerkvijo na Vranskem Žive jaslice 18.00 Prostor pod skalco pri cerkvi Sv. Janeza Krstnika Vinska Gora Žive jaslice 2023 23.00 Dom kulture Žiče Prižig lučk PONEDELJEK, 25. 12. 16.00 Izpred stare šole Loke in iz Ojstrice Božični pohod na Krvavico in Zajčevo kočo Planinsko društvo Tabor 17.00 Izpred Osetove lipe na Vranskem Nočni pohod na Čreto Planinsko društvo Vransko 17.00 Titov trg Velenje 2party karaoke za otroke Ob 19.00 Božična zabava 17.00 do 18.30 Letno gledališče Limberk Griže Skrivnostna skrinja Pravljica za otroke in obisk Božička. 19.00 Krčma TamKoUčiri Celje Božični Party TOREK, 26. 12. 9.00 Po obronkih občine Tabor Pohod 50+ Društvo upokojencev Tabo 11.00 Martinova vas Šmartno ob Paki Blagoslov konj na Štefanovo 11.30 Aškerčev trg Laško Žegnanje konj 14.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Mimohod konjenice KK Strmol na štefanovo 17.00 Dol–Suha, Rečica ob Savinji Žive jaslice SREDA, 27. 12. 9.00 do 11.00 Stik Laško Praznični domači kotiček 10.00 do 13.00 mestna knjižnica Šoštanj Brezplačna novoletna Lego robotika 11.00 Galerija Velenje Praznično čarobno ustvarjanje s papirjem Dobrodelno PETEK, 22. 12. 21.00 MC Patriot Slovenske Konjice Bingl Bells Dobrodelni koncert TOREK, 26. 12. 18.00 Telovadnica OŠ Griže Tradicionalni dobrodelni božično-novoletni koncert Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 5 1, 21. december 2023 MALI OGLASI/INFORMACIJE V naših srcih gori lučka spomina, a skrita je tiha bolečina … V SPOMIN MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Tvoji najdražji 773 25. decembra mineva osmo leto, kar te ni več med nami, draga mama 19 Novi TEDNIK št. 51 22.12.2022  COLOR CMYK stran 19 Št. 5 1, 22. december 2022 MALI OGLASI / INFORMACIJE MARIJE JOHAN rojene Mraz iz Javorja, Gorica pri Slivnici (24. 3. 1969–30. 11. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izkazali pozor- nost in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za dobro srce, lepe misli, objeme, prispevke, sveče, cvetje in darova- ne maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da smo jo v tako lepem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Iz srca vsem velika HVALA! Žalujoči: vsi njeni, ki jo neskončno pogrešamo. p Zakaj, zakaj ravno ti? Pa toliko dobrote je bilo v tebi. S svojim smehom vsakega osrečiti si znala. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda HVALA. ZAHVALA Ob neizmerno boleči izgubi naše drage in ljube žene, mamice, tašče, sestre in tete JANKO BERTOSSI (29. 8. 1951–19. 12. 2012) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko. Sin Boštjan z družino 933 Nisem odšel, ker ne bi hotel med vami živeti, odšel sem, da bi nehal bolečine trpeti. V SPOMIN Mineva deset let, kar nas je zapustil JOŽEFE KRISTAN iz Popovičeve ulice 26 v Celju (8. 3. 1937–12. 12. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Zahvaljujemo se govorniku Mateju in njegovim pevcem skupine Eros, trobentaču, gospodu župniku Bizantu iz cer- kve svetega Jožefa in osebju kuhinje v Domu svetega Jožefa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre, tete, botre in svakinje 929 21. decembra 2022 je minilo pet let, kar nas je zapustil dragi mož, ati, dedi in brat VINKO LEŠEK iz Mestne ulice 22, Laško Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi tvoji L 83 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek VINKO METLIČAR iz Jazbin 10, Šmarje pri Jelšah (15. 12. 1942–24. 12. 2020) Iskrena hvala vsem, ki ga ohranite v lepem spominu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešajo. 937 Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, krutih bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN MIRANA ZUPANČIČA iz Škofje vasi (1936–2022) se iskreno zahvaljujemo vsakomur, ki mu je na kakršen koli način polepšal življenje, še posebej v zadnjih treh letih njegove bolezni, za vsako minuto, ki ste jo prebili pri njem na obisku v domu ter mu vlivali pogum in dobro voljo. Hvala vsem, ki ste se udeležili molitve na domu ali na kakršen koli način pomagali domačim v teh težkih dneh. Hvala zaposlenim v Domu svetega Jožefa Celje. Hvala župniku Pergerju za spoštljivo opravljeno mašo zadušnico in opravljen pogrebni obred skupaj z diako- nom Brezovškom, Mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru sv. Jerneja z organistoma Marčičem in Margučem za čudovi- to petje ter Moškemu pevskemu zboru KUD F. P. za sočutno odpete pesmi ob pokopu in Mileni za ganljive besede slovesa. Hvala tudi sosedoma Mikola, družinam Bincl, Selčan, Marčec, Kroflič ter Mariji in Izidorju ter končno vsem, ki ste ga prišli pospremit na zadnjo pot in darovali sveče, cvetje in svete maše, ter pogrebni službi Raj za spoštljivo opravljeno delo. Njegova družina in ostali sorodniki – vsi smo ga imeli radi in ga bomo pogrešali. Kogar imamo radi, ne umre, le nekje daleč je. ZAHVALA Ob slovesu od našega dragega atija, opa, praopa, brata, strica in svaka 932 JOŽE VEBER iz Curnovca 15 (7. 3. 1951–24. 12. 2001) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi 923 Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine … V SPOMIN MARIJA DEŽELAK z Vrha nad Laškim Tvoji domači 922 Je čas, ki vzame, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine … V SPOMIN 25. decembra bo minilo sedmo leto, kar te ni več med nami, ljuba mama ŠTEFKA ZAVŠEK iz Kladja 4, Laško (18. 12. 1936–10. 12. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose- dom, kolektivu OŠ Primoža Trubarja Laško za vsa izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče, cvetje, svete maše in denarno pomoč. Posebna zahvala ZD Laško za pomoč in sočutje v času njene bolezni, Bilki Strel, dr. med., in pa- tronažni sestri ge. Zaliki, g. župniku Iztoku Hanžiču za vse molitve in lepo opravljen cerkveni obred, kvartetu Eros za ganljivo odpete pesmi, Komunali Laško za opravljene storitve slovesa, trobentaču za odigrano skladbo in praporščakom. Hvala vsem za vse obiske v času njene bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Jože s hčerkami in hčerka Milena z družino Prazen dom je, zaman išče te solzno oko, ostal večen spomin bo in delo tvojih pridnih rok. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, ba- bica, prababica, sestra, teta L 86 PAVEL KOBLIČ iz Strmce 123, Laško (26. 1. 1933–7. 12. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znan- cem in prijateljem za izrečena sožalja in besede tolažbe ter darovane sveče in cvetje. Hvala Komunali Laško, gospodu župniku Roku Metličarju za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem skupine Oljka in Andreju Mavriju za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Nosimo te v srcu, v nas naprej živiš, da nikoli nas ne izgubiš … ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi in pradedi L 8 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM VINO teran, vrhunske kakovosti, in kaki, prodam. Na dom pripeljem tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p CVIČEK mlado vino, vrhunski letnik, izredne kvalitete, ugodno prodam. Možna dosta- va. Telefon 031 301-013. p SENO v kockah (okolica Laškega) prodam. Telefon 031 559-820. 934 KUPIM V ŠIRŠI okolici Žalca kupim seno in otavo. Lahko so kocke, bale ali rinfuza. Telefon 041 860-066. 920 STARINSKO pohištvo, lepo, rjave barve: omaro, pisal- ni mizo, posteljo z nočno omarico, nizko omarico z ogledalom, stilno šestdelno stensko omaro, dolžina 3,50 m, knjige: slovenske in nemške ter slike, prodam. Telefon 070 465-528. 936 ŠTEDILNIK na drva beli feniks, 60 x 60 x 85, z možnostjo kuhanja in pečenja, zelo malo rabljen, za simbolično ceno, in do- mači med, prodam. Telefon 040 642-206. 939 RAZNO V DOBRO vpeljanem frizerskem salonu Ma- nja, Hmeljarska cesta 7, Prebold, oddam v najem stol. Za informacije pokličite 041 790-590. p OSTALO PRODAM SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p JARKICE, mlade kokoši nesnice, za začetek nesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje v Savinjski dolini; bele leghorn in amber krem-rjave. V ponudbi kakovostne krmne mešanice za kokoši in piščance. Telefon (03) 700-1446. p KRMNO peso »runkl«, tehtnico Libela, nosil- nost 300 kg, in tračni obračalnik Sip 200, prodam. Telefon 041 261-676. 924 TELEVIZOR Philips, diagonala 125 cm, za 50 EUR, in masažni ležalnik prodam za 40 EUR. Telefon 070 319-650. 930 VLEČNO kljuko za renault, vrtalni stroj s stojalom, rezalni stroj za rezanje keramike, na vodo, ugodno prodam. Telefon 041 858-725. 935 www.novitednik.si Že tri leta v grobu spiš, a v naših srcih vedno še živiš. Ni ure, dneva in noči, vedno in povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, nastala je praznina, ki zelo boli. V SPOMIN Minilo bo tri leta, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek VINKO METLIČAR iz Jazbin 10, Šmarje pri Jelšah (15. 12. 1942–24. 12. 2020) Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spomi- nu, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njegovi, ki ga neizmerno pogrešajo. JOŽE VEBER (7. 3. 1951–24. 12. 2001) Večnost spominov ni minljivost in ne izgube. V večnosti spominov je vse tako živo in polno, kot je bilo nekoč. V spominih ljubljeni živijo, kot da nikoli ne bi zares odšli. 769 783 V SPOMIN Vsi njegovi V ponedeljek bo minilo 20 let, kar nas je zapustila MARIJA KRIVEC iz Socke 30, Nova Cerkev (5. 12. 1928–25. 12. 2003) Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke z lepo mislijo nanjo. Vsi tvoji Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. V SPOMIN 778 STROJI PRODAM TRAČNI obračalnik Sip 200, tehtnico Libela, 300 kg, samonakladalko Sip 25 in rota- cijsko kosilnico Sip 165, prodam. Telefon 041 261-676.  76 5 KOVINSKI delovni pult, dolžina 2 m, in velik primež, prodam. Telefon 070 277-772.  76 6 DELUJOČ Wap elektro maschinen HDE m 460 Topline prodam. Cena 100 EUR. Telefon 041 393-232.  7 79 REZKALNI vrtalni stroj za kovino, starejši, prodam. Telefon 070 738-979. 78 1 pOSeST PRODAM TRAVNIK v izmeri 9.975 m², v Dramljah, pro- dam. Cena 22.000 EUR ali po dogovoru. Telefon 031 426-897, 070 848-221.7 7 1 KUPIM VIKEND, hišo, posest ali kmetijo, do 90.000 EUR, Celje, okolica 40 km, kupim. Telefon 041 846-570.  6 32 OpReMA PRODAM NERABLJEN kuhalni avtomat ka 8008 Gore- nje prodam. Cena 45 EUR. Telefon 041 278-245. 7 79 VODNO posteljo Danaja, velikost 200 x 220 cm, redno vzdrževano, prodam brez pod- stavka. Telefon 041 818-899. 777 AKUSTIKA PRODAM NOV zapakiran zvočnik karaoke Denver bluetuth ugodno prodam. Telefon 041 225-211.  7 70 Novi TEDNIK št. 47 24.11.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 47, 24. november 2022 AA in Al-Anon lahko pomagata. Kontakta: za alkoholike: www .aa-slovenia.si (tel.: 031 802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.: 031 744 722) Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? Med. pok.: Novi tednik ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481.p DVE telički, obe pasma ls/lim, težki 125 kg in 80 kg, in koše, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351. 7 72 BIKCA, starega 14 dni, rjave (sive) pasme, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348.  7 75 V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega od 180 do 190 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano. Cena po dogovoru. Telefon 031 777-353.  7 76 BIKCA simentalca, starega en mesece, pro- dam. Telefon 070 493-056.L 58 KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.p DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286.p KMeTIJSKI pRIDeLKI PRODAM VINO teran, odličen, prodam. Pred prazniki dostavim na dom, tudi manjše količine. Telefon 041 614-862.p VISOK fižol češnjevec in žganje prodam. Te- lefon 070 808-560.  78 0 OSTALO PRODAM PEČ Ferroli, na pelete, kompletno z gorilcem in zalogovnikom, in drobilec vej, do 3 cm GROFJE CELJSKI JAVNO VODSTVO SOBOTA, 23. decem Ber 2023, OB 11.00, Knež ji dv Or . VSTOpnin A: 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - PETEK 10.00 - 16.00 SOBOTA 9.00 - 13.00 PONEDELJEK, ZAPRTO NEDELJA, PRAZNIKI FOTOGRAFIRANJE V FOTOHIŠI PELIKAN Podarite posebno doživetje v edinem steklenem fotografskem ateljeju pri nas. Fotografije bomo s sodobnimi fotografskimi tehnikami oplemenitili s pridihom nostalgije. ---------------------------------------------------------- Ker so fotografije lahko odlično darilo, smo pripravili tudi darilne bone! Informacije: (0)3 428 64 28 www.muzej-nz-ce.si VEČER V MUZEJSKI KAVARNI Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 15. novembra 2023, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno na pogovor z dr. Matejo Ratej, urednico zbornika Osebnosti druge svetovne vojne in avtorico monografije Rožengrunt Žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. Z avtorico se bo pogovarjal direktor MnZC, dr. Tonček Kregar. Vstop prost. http://www.muzej-nz-ce.si POČITNIŠKA DRUŽENJA V MUZEJU V četrtek, 28. 12. 2023, ob 10. uri Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica: Praznične hišice. V petek, 29. 12. 2023, ob 10. uri Hermanova otroška in družinska ustvarjalnica: Okrasek za smrečico. Vstopnina: 2 EUR (predšolski brezplačno) + ustvarjalnica 2 EUR na osebo. Več info na http://www.muzej-nz-ce.si Smrti Celje Umrli so: Karol PLANKO iz Laškega, 91 let, Veronika KRA- GOLNIK iz Košnice pri Celju, 76 let, Stanislava KAVČIČ iz Ce- lja, 92 let, Marija ZAVRŠNIK iz Letuša, 88 let, Slava KRMELJ iz Velenja, 69 let, Boris ŠČE- TININ iz Celja, 55 let, Brigita KRIVEC iz Celja, 70 let, Martin FINKŠT iz Rečice ob Savinji, 79 let, Radmila KUŠEC iz Velenja, 65 let, Marija ČAMPA iz Vele- nja, 97 let, Milena OPRČKAL z Dobrne, 55 let, Darja LIPIČNIK iz Celja, 63 let, Jurij GODEC iz Celja, 91 let, Savo Silvester KURÉ iz Celja, 81 let. Laško Umrl je: Pavel KNEZ iz Loža, 63 let. Šentjur Umrla sta: Jožef ZVONAR iz Dramelj, 82 let, Traute LILEK iz Jazbine, 79 let. Žalec Umrli so: Marija KONOVŠEK KOKOT iz Letuša, 62 let, Mag- dalena VODOVNIK iz Letuša, 67 let, Finka JERKOVIČ iz Ka- saz, 59 let. Velenje Umrli so: Adolf LIPNIK iz Velenja, 92 let, Edvard STRO- PNIK iz Velenja, 81 let, Vida JAZBEC iz Velenja, 86 let, An- ton FILAČ iz Velenja, 66 let, Danica GRUBER iz Velenja, 70 let. na motor, prodam. Telefon 031 621-283.  76 3 DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.  76 4 OKNO Jelovica, 130 x 140 cm, in tehtnico »štanga«, 210 kg, nerjavečo, prodam. Telefon 040 575-924.  76 7 SUHA bukova in borova drva, možna razrez in prevoz (okolica Celja), in seno v koc- kah, prodam. Telefon 041 442-999, 051 318-190.  7 74 Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 5 1, 21. december 2023 Nastalo je tudi nekaj čudovitih fotografij v našem okvirju. Z veseljem so ga zavrteli tudi otroci, ki so se razve- selili naših balonov. NAŠE AKCIJE Bogata darila za vse sodelujoče Praznično druženje z bralci in s poslušalci Že pred deveto uro zjutraj ste prvi obiskovalci mestne- ga središča na zvezdi lahko videli naša radijska tehnika Aljošo Bončino in Branka Ogrizka, ki vedno znova po- skrbita, da se na tovrstnih dogodkih dobro slišimo ter uživamo v najboljši izbra- ni glasbi. Še nekaj pridnih rok je pripravljalo stojnico z darili, z baloni za otroke, z zalogo Novega tednika in tudi s prijavnicami na celo- letno naročnino, ki ste jih tudi tokrat izpolnjevali. Pred deseto uro, ko smo druženje tudi uradno začeli, se je pred našo stojnico zbrala velika ekipa vseh, ki za vas vedno Novinarji, radijski voditelji in drugi zaposleni v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje z veseljem izkoristimo vsako priložnost, da se srečamo z vami, dragi bralci Novega te- dnika in poslušalci Radia Celje. Vsakoletno predpraznično druženje v okrašenem mestnem središču ima še toliko bolj poseben čar – in tako je bilo tudi minulo soboto, ko smo se družili ob dobri glasbi Uroša in Tjaše Steklasa ter ob kolesu sreče, ki je vsakemu prineslo bogato darilo. EVA RUDMAN Darila so prispevali: Kino Metropol Celje, Zavarovalnica Sava, Hiša nakita Adamas, ECE, Zavod Celeia Celje, Hotel, picerija in restavracija Špica Laško, Celjska Mohorjeva družba, Sindi Caffe Štenga, tehnični pregledi A-MB, Mesarija Čas Žalec, Sadjarstvo Mastnak, ARA, barve vaših zgodb, Avtotehnika Celje, Intercom Celje, Melita mlin Braslovče in Lepotni salon TM Velika Pirešica. znova zbiramo prave besede, resnične informacije in zani- mive zgodbe. Decembra ne gre brez daril Čeprav med letom v medij- ski hiši Novi tednik in Radio Celje poskrbimo za darila in pozornosti za zveste bralce in poslušalce, se tudi decem- bra izkažemo. Tako smo tudi tokrat v središče mesta pri- nesli naše znamenito kolo sreče, ki ste ga obiskovalci, ki ste kuponček izrezali iz časopisa, lahko zavrteli. Pri nas posebne sreče niste po- trebovali, saj je vsako polje prineslo bogato nagrado. Tako z darili kot s stiskom rok in z lepo mislijo smo se pozdravili tudi tokrat in si iskreno zaželeli čudovite praznike ter vse dobro v pri- hajajočem letu, v katerem bomo z veseljem in s pono- som vaša družba. Foto: Andraž Purg Za glasbo, ki je pogrela ne glede na nizke temperature, sta poskrbela vedno romantič- na Uroš in Tjaša Steklasa. Ekipa Novega tednika in Radia Celje Poskrbeli smo za kar nekaj nasmejanih obrazov. Vsakdo z izrezanim kupončkom iz Novega tednika je prišel na vrsto pri vrtenju kolesa sreče. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 5 1, 21. december 2023 Št. 51 / Leto 78 / Celje, 21. december 2023 Ničesar ne obžaluje Njegove jaslice potujejo po svetu »Ples je supermoč« Poklonili so se prvim jaslicam na svetu Med razstavami jaslic, ki so v božično-novoletnem času na ogled za širšo javnost, imajo zagotovo eno najdaljših tradicij prav te v Drešinji vasi. Letos mineva natanko dve desetletji, odkar si tamkajšnji prebivalci na pobudo do- mačina in glavnega organizatorja Jožeta Stepišnika tako popestrijo praznični čas. Jubilejno razstavo so odprli v nedeljo v gasilskem domu v Drešinji vasi. Več kot 40 jasli- čarjev je na ogled postavilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine. ŠPELA OŽIR Glavni pobudnik razstave Jože Stepišnik že več kot pet- deset let postavlja jaslice v petrovški baziliki. Pred dvema desetletjema so gasilci predla- gali, da bi zanje poskrbel tudi v domači Drešinji vasi. Tako je začel snovati razstavo, na ka- tero je v vseh teh letih privabil lastnike najrazličnejših jaslic, tudi vrednejših. Po dveh ko- ronskih letih, ko so bile jaslice na ogled na prostem, se je letos Stepišniku le uresničila želja. Ob podpori Prostovoljnega ga- silskega društva Drešinja vas in Turističnega društva Petrovče so jubilejno razstavo ponovno pripravili pod streho. Jubilejna, 20. razstava Jaslic Savinjske doline Poklon prvim jaslicam Na nedeljski prireditvi so poleg 20-letnice razstavljanja domačih jaslic obeležili tudi 800 let prvih jaslic na svetu, ki jih je v kraju Greccio v Italiji pripravil sv. Frančišek. V Dreši- nji vasi je sodelujoče jasličarje in njihove jaslice predstavil Jože Stepišnik. Gre za jaslice najrazličnejših oblik in iz naj- različnejših materialov, od lesa do legokock. Razstavo je blagoslovil pe- trovški župnik Ivan Arzenšek. Za božični pridih so poskrbeli cerkveni pevski zbor iz Pe- trovč, Ema in Tija Stepišnik ter mladinska skupina Veritas iz Petrovč, ki jo sestavljajo vod- ja David Strojanšek, Neža Ša- lej, Anja Razboršek in Domen Romih. Jaslice, ki povezujejo Številni obiskovalci, ki so se ob tej priložnosti zbrali v gasil- skem domu, so odprtje izkori- stili tudi kot priložnost za dru- ženje. Ob pogostitvi prijaznih vaščank so se družili v dvorani in ob ognju zunaj v parku, kjer so na ogled jaslice, ki so nastale v času korone, ko takšni oseb- ni stiki v notranjih prostorih niso bili mogoče. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan do 2. januarja od 14. do 19. ure ali po dogovoru. Foto: TT Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan do 2. januarja od 14. do 19. ure ali po dogovoru. Več kot 40 jasličarjev je na ogled postavilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine. Razstavo je blagoslovil petrovški župnik Ivan Arzenšek. Na nedeljski prireditvi so poleg 20-letnice razstavljanja domačih jaslic obeležili tudi 800 let prvih jaslic na svetu, ki jih je v kraju Greccio v Italiji pripravil sv. Frančišek. Str. 24 Str. 26–27 Str. 29 Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 5 1, 21. december 2023 Nastalo je tudi nekaj čudovitih fotografij v našem okvirju. Z veseljem so ga zavrteli tudi otroci, ki so se razve- selili naših balonov. NAŠE AKCIJE Bogata darila za vse sodelujoče Praznično druženje z bralci in s poslušalci Že pred deveto uro zjutraj ste prvi obiskovalci mestne- ga središča na zvezdi lahko videli naša radijska tehnika Aljošo Bončino in Branka Ogrizka, ki vedno znova po- skrbita, da se na tovrstnih dogodkih dobro slišimo ter uživamo v najboljši izbra- ni glasbi. Še nekaj pridnih rok je pripravljalo stojnico z darili, z baloni za otroke, z zalogo Novega tednika in tudi s prijavnicami na celo- letno naročnino, ki ste jih tudi tokrat izpolnjevali. Pred deseto uro, ko smo druženje tudi uradno začeli, se je pred našo stojnico zbrala velika ekipa vseh, ki za vas vedno Novinarji, radijski voditelji in drugi zaposleni v medijski hiši Novi tednik in Radio Celje z veseljem izkoristimo vsako priložnost, da se srečamo z vami, dragi bralci Novega te- dnika in poslušalci Radia Celje. Vsakoletno predpraznično druženje v okrašenem mestnem središču ima še toliko bolj poseben čar – in tako je bilo tudi minulo soboto, ko smo se družili ob dobri glasbi Uroša in Tjaše Steklasa ter ob kolesu sreče, ki je vsakemu prineslo bogato darilo. EVA RUDMAN Darila so prispevali: Kino Metropol Celje, Zavarovalnica Sava, Hiša nakita Adamas, ECE, Zavod Celeia Celje, Hotel, picerija in restavracija Špica Laško, Celjska Mohorjeva družba, Sindi Caffe Štenga, tehnični pregledi A-MB, Mesarija Čas Žalec, Sadjarstvo Mastnak, ARA, barve vaših zgodb, Avtotehnika Celje, Intercom Celje, Melita mlin Braslovče in Lepotni salon TM Velika Pirešica. znova zbiramo prave besede, resnične informacije in zani- mive zgodbe. Decembra ne gre brez daril Čeprav med letom v medij- ski hiši Novi tednik in Radio Celje poskrbimo za darila in pozornosti za zveste bralce in poslušalce, se tudi decem- bra izkažemo. Tako smo tudi tokrat v središče mesta pri- nesli naše znamenito kolo sreče, ki ste ga obiskovalci, ki ste kuponček izrezali iz časopisa, lahko zavrteli. Pri nas posebne sreče niste po- trebovali, saj je vsako polje prineslo bogato nagrado. Tako z darili kot s stiskom rok in z lepo mislijo smo se pozdravili tudi tokrat in si iskreno zaželeli čudovite praznike ter vse dobro v pri- hajajočem letu, v katerem bomo z veseljem in s pono- som vaša družba. Foto: Andraž Purg Za glasbo, ki je pogrela ne glede na nizke temperature, sta poskrbela vedno romantič- na Uroš in Tjaša Steklasa. Ekipa Novega tednika in Radia Celje Poskrbeli smo za kar nekaj nasmejanih obrazov. Vsakdo z izrezanim kupončkom iz Novega tednika je prišel na vrsto pri vrtenju kolesa sreče. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 5 1, 21. december 2023 Št. 51 / Leto 78 / Celje, 21. december 2023 Ničesar ne obžaluje Njegove jaslice potujejo po svetu »Ples je supermoč« Poklonili so se prvim jaslicam na svetu Med razstavami jaslic, ki so v božično-novoletnem času na ogled za širšo javnost, imajo zagotovo eno najdaljših tradicij prav te v Drešinji vasi. Letos mineva natanko dve desetletji, odkar si tamkajšnji prebivalci na pobudo do- mačina in glavnega organizatorja Jožeta Stepišnika tako popestrijo praznični čas. Jubilejno razstavo so odprli v nedeljo v gasilskem domu v Drešinji vasi. Več kot 40 jasli- čarjev je na ogled postavilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine. ŠPELA OŽIR Glavni pobudnik razstave Jože Stepišnik že več kot pet- deset let postavlja jaslice v petrovški baziliki. Pred dvema desetletjema so gasilci predla- gali, da bi zanje poskrbel tudi v domači Drešinji vasi. Tako je začel snovati razstavo, na ka- tero je v vseh teh letih privabil lastnike najrazličnejših jaslic, tudi vrednejših. Po dveh ko- ronskih letih, ko so bile jaslice na ogled na prostem, se je letos Stepišniku le uresničila želja. Ob podpori Prostovoljnega ga- silskega društva Drešinja vas in Turističnega društva Petrovče so jubilejno razstavo ponovno pripravili pod streho. Jubilejna, 20. razstava Jaslic Savinjske doline Poklon prvim jaslicam Na nedeljski prireditvi so poleg 20-letnice razstavljanja domačih jaslic obeležili tudi 800 let prvih jaslic na svetu, ki jih je v kraju Greccio v Italiji pripravil sv. Frančišek. V Dreši- nji vasi je sodelujoče jasličarje in njihove jaslice predstavil Jože Stepišnik. Gre za jaslice najrazličnejših oblik in iz naj- različnejših materialov, od lesa do legokock. Razstavo je blagoslovil pe- trovški župnik Ivan Arzenšek. Za božični pridih so poskrbeli cerkveni pevski zbor iz Pe- trovč, Ema in Tija Stepišnik ter mladinska skupina Veritas iz Petrovč, ki jo sestavljajo vod- ja David Strojanšek, Neža Ša- lej, Anja Razboršek in Domen Romih. Jaslice, ki povezujejo Številni obiskovalci, ki so se ob tej priložnosti zbrali v gasil- skem domu, so odprtje izkori- stili tudi kot priložnost za dru- ženje. Ob pogostitvi prijaznih vaščank so se družili v dvorani in ob ognju zunaj v parku, kjer so na ogled jaslice, ki so nastale v času korone, ko takšni oseb- ni stiki v notranjih prostorih niso bili mogoče. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan do 2. januarja od 14. do 19. ure ali po dogovoru. Foto: TT Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan do 2. januarja od 14. do 19. ure ali po dogovoru. Več kot 40 jasličarjev je na ogled postavilo jaslice iz različnih materialov in na različne načine. Razstavo je blagoslovil petrovški župnik Ivan Arzenšek. Na nedeljski prireditvi so poleg 20-letnice razstavljanja domačih jaslic obeležili tudi 800 let prvih jaslic na svetu, ki jih je v kraju Greccio v Italiji pripravil sv. Frančišek. Str. 24 Str. 26–27 Str. 29 Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 5 1, 21. december 2023 INTERVJU Ustvarjalko, ki izvira iz Radeč, je naznani- tev, da bo na predvečer slovenskega kultur- nega praznika prihodnje leto prejela nagrado Prešernovega sklada, zelo osrečila. »Veliko- krat opazim, da ljudje spremljajo moje delo in da so zadovoljni. Tokrat sem dobila potrditev še od stroke in zato sem še toliko bolj vesela. Prežema me res lep občutek, zelo sem poča- ščena, da sem letos med prejemniki te krasne nagrade.« Konec leta 2018 je postala solistka v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer v teh dneh začenjajo vaje za januarsko premiero. Takrat bo na programu opera Werther, ki jo je napisal Jules Massenet. Njeni dnevi so zapol- njeni z vajami, ima pa še druge obveznosti. Med drugim poučuje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je docentka. Sode- luje tudi na številnih koncertih. Minulo nedeljo je nastopila na velikem božičnem koncertu s Simfonič- nim orkestrom RTV Slovenija, z mla- dinskim in otro- škim zborom ter ritem sekcijo Big ban- da RTV Slovenija. Pripravlja se na na- stop na državni proslavi ob dnevu samo- stojnosti in enotnosti. Nuška Drašček, prejemnica nagrade Prešernovega sklada za leto 2023 Rada ima življenje pevske dvoživke Vrsto let smo je bili vajeni na odrih festivalov, izborov za pesem Evrovizije, marsikoga je očarala kot izvajalka popevk. Da bi okrepila svojo pevsko tehniko, se je začela udele- ževati ur klasičnega petja, a še zdaleč ni ostalo le pri tem. Upravni odbor Prešernovega sklada je ob razglasitvi prejemnikov nagrad za letos zapisal, da je mezzosopranistka Nuška Drašček, operna in koncertna solistka, ena najvidnejših ter predvsem najbolj vsestranskih pevk. V obrazložitvi še piše, da je njeno »preklapljanje« med žanri naravnost osupljivo, saj se z največjo lahkoto giblje od opere, oratorija in kantate do samospeva, od ljudske pesmi prek popevke in francoskega šansona do muzikala. Tudi sama pravi, da ima zelo rada življenje pevske dvoživke: »Ne glede na to, katero zvrst pojem, se vse preliva, vse je glasba.« TINA STRMČNIK »Na I. gimnaziji v Celju je bil velik poudarek na kulturi, imeli smo med drugim prireditvi Kulturni maraton in Top Classic. Ko sem obiskovala to šolo, me je takratni ravnatelj Jože Zupančič vprašal, zakaj sploh razmišljam o kateremkoli drugem poklicu kot o petju. Prepričan je bil, da bo to moja pot. In ko se danes srečava ali slišiva, me nikoli ne pozabi spomniti na to.« »Ne glede na to, kako zahtevna ali obsežna je moja točka, vedno čutim tremo kot odgovornost do občinstva in do svoje izvedbe. Prizadevam si, da bi bil moj nastop čim boljši in čim bližje temu, kar znam. Enkrat samkrat, ko se mi je zdelo, da bom skladbo izvedla brez težav, je šel ›mimo‹ že prvi ton. Od takrat si nisem nikoli več privoščila takšne sproščenosti.« luje tudi na številnih koncertih. Minulo nedeljo je nastopila na velikem božičnem koncertu s Simfonič- nim orkestrom RTV Slovenija, z mla- dinskim in otro- škim zborom ter ritem sekcijo Big ban- da RTV Slovenija. Pripravlja se na na- stop na državni proslavi ob dnevu samo- stojnosti in enotnosti. »Na I. gimnaziji v Celju je bil velik poudarek na kulturi, imeli smo med drugim prireditvi Kulturni maraton in Top Classic. Ko sem obiskovala to šolo, me je takratni ravnatelj Jože Zupančič vprašal, zakaj sploh razmišljam o kateremkoli drugem poklicu kot o petju. Prepričan je bil, da bo to moja pot. In ko se danes srečava ali slišiva, me nikoli ne pozabi spomniti na to.« izvedla brez težav, je šel ›mimo‹ že prvi ton. Od takrat si nisem nikoli več privoščila takšne sproščenosti.« Kako in seveda kdaj ste spoznali, da bi radi bili pevka? Pojem od malih nog. Pred časom sem svojo mamo vprašala, kako je s tem, in je dejala, da sem začela peti približno takrat, ko sem zače- la govoriti. Pri nas doma smo veliko prepevali predvsem ljudske pesmi, moj »nono« je bil v pevskem zboru. Zanimala me je glasba, ki sem ji lahko prisluhnila na radijskih valovih, ves čas sem kaj prepevala. Nato se je začelo moje sodelovanje pri pevskih zborih, najprej v osnovi šoli, nato v Mešanem pevskem zboru Primoža Trubarja iz Loke. Zboru sem se za nekaj časa pridružila tudi, ko sem obiskovala I. gimnazijo v Celju. Takrat se mi je bilo težko udeleževati vseh vaj, saj je bilo premagovanje razdalje iz Celja v Radeče ali obratno časovno zahtevno. Ko sem študirala, sem se pridružila Akademskemu pevskemu zboru Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani, nato zasedbi Perpetuum Jazzile. Vrsto let ste bili prepozna- ven obraz šansona, popevke, spremljali smo vas lahko na festivalu Melodije morja in sonca, na Emi, Slovenski po- pevki … Kako je nato prišlo do spoznavanja z opero? Po 20. letu sem razmišljala o tem, da imam pri petju verjetno še možnosti za izboljšave, a sama nisem našla poti do njih. Zato sem opravila avdicijo iz klasičnega pe- tja pri profesorju Matjažu Robavsu, ki je takrat poučeval v glasbeni šoli Škofi jske klasične gimnazije v Ljublja- ni. Takrat sva začela učni proces, kjer sva se res ujela kot profesor in učenka in sva dela- la z roko v roki. Z njim sem postavi- la temelje, med drugim je bil kasneje moj profesor na Akademiji za glasbo Univerze v Ljublja- ni, kjer sem l e t a 2016 magistrirala z odliko. Z Matjažem Robavsom še vedno skrbim za nadgradnjo svojega petja. Vsako vlogo, ki jo imam, »spustim« tudi skozi njegova ušesa. Še vedno upoštevam njegovo mnenje in spoštujem najin odnos, ki spomi- nja na odnos kakšnega športnega trenerja s svojim varovancem. K operi ste se torej zatekli, da bi okrepili pevsko tehniko. Res je, najprej sem predvsem želela spozna- ti načine, ki omogočajo bolj pravilno izrabo pevskega aparata. Takrat me operna zvrst ni tako zelo zanimala. Ko sem začela spoznavati vse njene zvrsti in odtenke, se je rodila velika ljubezen. Ko je ta iskrica preskočila, ni bilo več poti nazaj. Odprl se mi je poseben svet, ki me je zasvojil. Je s pomočjo klasične pevske tehnike tudi ustvarjanje popa in drugih glasbenih zvrsti lažje? Veliko lažje je. Opera je zelo zahteven žanr, ki terja dobro telesno in tehnično pripravlje- nost. Ustvarjanje drugih glasbenih zvrsti je zato zame sprostitev. Zelo rada imam življe- nje pevske dvoživke. Ne glede na to, katero zvrst pojem, se vse preliva, vse je glasba, ustvarjanje, interpretacija. Povsod gre za is- kanje barv zvokov in poudarkov v besedilu, za iskanje načinov podajanja zgodbe in vlo- ge. Ustvarjanje na različnih področjih, ne le v operi, mi pride zelo prav. Kar se zgodi na opernem odru, lahko prelijem v neklasičen svet in obratno. To podajanje roke med vse- mi pevskimi svetovi mi je zelo blizu in mi je zelo všeč. Pri operi seveda v ospredju ni le glas. Kako se znajdete pri igri, tovrstnemu na- stopu posvečate veliko truda? Po pedagoški in teoretski plati je bilo za spoznavanje operne igre dobro poskrbljeno pod okriljem temu namenjenega predmeta na glasbeni akademiji. Tam sem premago- vala občutke zadrege, se spopadala s svojimi dilemami o tem, kako naj podam nekatera občutja, kako naj izvedem kakšen gib in po- dobno. Največ izkušenj sem vsekakor dobila na odru. Najprej sem bila zagotovo bolj ne- rodna. Vendar se mi zdi, da nam je opernim pevcem skoraj nekoliko lažje kot igralcem, saj nam že glasba pove veliko o značaju ter o gibih posamezne vloge. Harmonska podlaga zelo dobro nakaže, kakšno občutenje ima lik v neki frazi. Včasih je le ena nota, ki poda napetost, dovolj, da se pri liku, ki ga igram, v tistem trenutku nekaj spremeni, kar seveda pokažem z glasom, mimiko obraza, gibom te- lesa. Marsikaj novega sem se naučila zahvalju- joč sodelovanju z režiserji. Vse to je pripeljalo do tega, da sem se začela zavedati pomena tega, da na oder vedno s sabo prinesem neko informacijo, neko občutenje. Občinstvu po- dam sporočilo, ki ga želim povedati kot lik, in vedno nekaj odnesem s sabo. Kako se poglabljate v vloge? Morda ob notnem gradivu raziskujete še kaj drugega? Vedno si najprej pogledam, kdaj in v ka- kšnih okoliščinah je nastalo delo, preverim, ali je morda kakšen poseben dogodek spod- budil nastanek opere. Zanima me, s katerim libretistom je sodeloval skladatelj. Preverim, ali je opera morda nastala na podlagi kakšne knjige. Ko sem se pripravljala na Bizetovo opero Carmen, sem na primer prebrala no- velo, ki jo je napisal Prosper Mérimée. Najpo- membnejše pa je tisto, kar lahko razberem iz partiture, preberem celoten libreto. Če imam srečo, da je libreto v katerem od jezikov, ki jih govorim, mi je lažje. Če je v katerem drugem jeziku, sivim lase našim lektorjem, saj me zanima vsaka podrobnost (smeh). Zanimajo me didaskalije, opombe ob opernem bese- dilu, čeprav ni nujno, da režiser predstavo zasnuje tako, kot si je to zamislil skladatelj. Nato vse skupaj »spustim« čez svojo fi lozofi jo ustvarjanja. Omenili ste Carmen. Nekje sem prebrala, da je ena vaših najljubših vlog. To še drži? Res imam srečo, da sem lahko doslej pou- stvarjala čudovite like in se lotevala krasnih vlog. Carmen je pri meni še vedno zapisana v srcu, ker je to res kultna vloga. Tudi prve arije, ki sem se jih učila pod mentorstvom Matjaža Robavsa, so bile iz te opere. Zelo se me je dotaknila in me kar malo premaknila tudi vloga Ivane Orleanske v operi Devica Or- leanska Petra Iljiča Čajkovskega. Glasba za to opero je spisana res krasno, med predstavami sem ves čas čutila mravljince. Ne vem, ali je bilo to zaradi skladateljeve slovanske duše, ki nam je Slovencem morda bolj blizu. To je res čisto posebna predstava, zbor ima v njej krasne trenutke, delo je orkestrsko bogato pisano. Posebna je bila tudi režija, ki je bila zastavljena tako, da smo notranji svet prenesli navzven. Izziv je bil, kako notranji boj glavne junakinje predstaviti občinstvu. Pri tej vlogi sem bila čustveno veliko bolj izžeta kot po vlogi Carmen. Čeprav je slednja usodna do same sebe in se zaveda, da jo bo svoboda, ki jo želi, drago stala, je njena osebnost zelo drugačna kot Ivanina. Imam pa zelo rada tudi vse vloge pevskega načina »bel canto«, ki sem jih pela doslej, npr. Pepelka, Isabella (G. Ro- sdini) in Romeo (V. Bellini). Pred približno desetletjem, ko ste bili študentka drugega letnika akademije za glasbo, ste bili na evropski koncertni tur- neji opere Jolanta z operno zvezdo Anno Netrebko in s Slovensko fi lharmonijo. Ka- kšna izkušnja je bila to za vas? To je bila res neverjetna izkušnja. Ko me je poklical dirigent Emmanuel Villaume in povedal, da sem dobila vlogo, sem kar malo obsedela in razmišljala, ali je to res ali si do- mišljam. Zelo sem bila vesela sodelovanja in poustvarjanja glasbe z eno od največjih opernih zvezd. Čudovito je bilo nastopati v vseh dvoranah, med drugim v koncertni stavbi Concertgebouw v Amsterdamu. Gre Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 5 1, 21. december 2023 INTERVJU »Matjaž Robavs je moj prvi in edini profesor petja. Oba sva izjemno vesela nagrade Prešernovega sklada, saj je potrditev najinega skupnega truda – ali če povem drugače – moje trme in njegovih pedagoških prijemov.« za dvorane, ki jih lahko občudujemo tudi s pomočjo prenosov in posnetkov na televiziji ali spletu. Opero smo izvedli v polkoncertni obliki, igrali smo, kolikor smo lahko. Zelo sem bila vesela tega sodelovanja z orkestrom in zborom Slovenske fi lharmonije, saj sem imela občutek, da so bili v mesecu potovanj z mano »moji« ljudje, ker se seveda z večino dobro poznamo. Zanimivo je bilo spremljati tudi organizacijsko plat te turneje, kjer je bila vsaka podrobnost načrtovana. Vse je bilo na visoki profesionalni ravni in iz te izkušnje sem se veliko naučila. Ste imeli kaj treme, ko ste nastopali ob tako medijsko izpostavljeni pevki? Anna Netrebko je krasna, v njeni družbi smo se ogromno smejali. Je tako »odbita«, da je bila njena družba čisto veselje. Trema me prežema vedno in to ne glede na to, če kdo stoji z mano na odru ali ne. Do tega, kar de- lam, namreč čutim zelo veliko odgovornost, odgovornost čutim do svoje izvedbe in tudi do občinstva. Veliko mi pomeni, da si kdo vzame čas in ne nazadnje nameni tudi svoj denar za to, da pride nekaj doživet na moj koncert. Čutim, da moram podporo poslu- šalcev upravičiti. Tuje vam ni niti sodelovanje v muzikalih, kako vas bogatijo? Prvi muzikali, s katerimi sem se srečala, so bile fi lmske uprizoritve, v katerih so igrali Gene Kelly, Leslie Caron in drugi znani igral- ci. Ob ogledu teh muzikalov sem bila prile- pljena na televizijski zaslon. Zato sem bila zelo vesela, da sem lahko tudi sama nastopala v odrskih postavitvah muzikalov, med drugim sem sodelovala pri muzikalih Moje pesmi, moje sanje, Do nazga in Vesna. Muzikali so sicer precej podobni operi, le da so po pev- ski plati malo lahkotnejši in da je v njih več poudarka namenjenega plesu. Glas je manj obremenjen, saj smo pevci med nastopi v muzikalih ozvočeni in ni strahu, da nas kdo ne bi slišal. Ta žanr se mi zdi zanimiv in zelo me veseli, da se pri nas lepo razvija. Pred leti ste sodelovali tudi s Hišo kultu- re Celje pri družinskem muzikalu Kure po motivih Lile Prap in prevzeli vlogo mame kokoši. So lahko tudi takšne igrive, nekoli- ko drugačne vloge dober pevski izziv? Absolutno. Prevzeti počlovečeno vlogo mame kokoši je bilo zelo zabavno, skrbela sem za svoje pišče, v red sem spravljala očeta petelina. To je bila zame zelo lepa izkušnja, sploh ko sem videla odzive otrok in staršev, ko sem slišala njihov smeh. Vesela sem bila sodelovanja s celjskimi ustvarjalci. Z nekateri- mi se poznamo še iz srednješolskega obdobja. V tem zimskem času ne morem mimo tega, da ste za slovensko sinhronizacijo obeh delov fi lma Ledeno kraljestvo izve- dli pesmi, ki jih poje Disneyjeva junakinja Elza. Kako se vas je dotaknila ta pravljična glasba? Zgodba Ledeno kraljestvo in animacija tega fi lma sta mi izjemno všeč. Že nasploh imam rada animirane fi lme, ustvarjalci Ledenega kraljestva so naredili res izstopajoč, poseben izdelek. Snemanje slovenske različice Elzinih pesmi je bilo zelo zanimivo. Te skladbe so zelo težke. Posebno je tudi to, da je glasba tovrstnih animiranih fi lmov, preden pridejo na fi lmska platna, zelo varovana. Skladb, ki sem jih snemala, nisem dobila vnaprej, prav tako nisem imela vpogleda v celotno zgodbo, saj vse animacije še niso bile končane. Med snemanjem skladbe sem prvič videla bese- dilo, takrat sem morala med petjem »loviti« note, biti pozorna na barvo izvirne skladbe in tudi na to, da je bilo moje petje čim bolj sorodno izrazu na ustih animiranih junakov. Ker gre za prepev iz enega jezika v drugega, je še toliko bolj zahtevno. Ko smo vse posneli, so posnetke poslušali sodelavci studia Walt Disney, ki so nato poslali popravke. Celoto sem prvič videla in slišala šele na premieri. Zaenkrat imate dve svoji zgoščenki. Ena je posvečena skladbam, s katerimi je zaslo- vela Edith Piaf. Vam je pot do poustvarjanja njenih šansonov med drugim odprlo dobro znanje francoščine, ki ste jo pilili že na I. gimnaziji v Celju? Ko sem šla na informativne dneve za vpis v srednjo šolo, sem se najprej odpravila na I. gimnazijo v Celju in po petih minutah sem že izpolnjevala prijavnico. Nagovorila me je ravno možnost učenja francoščine, čeprav do takrat nisem imela nobenega stika s tem jezikom. Pika na i je bilo še to, da je na začet- ku informativnega dne nastopil pevski zbor. Mami me je spodbujala, da bi si ogledala še katero drugo šolo, jaz pa sem že bila odloče- na. Profesor Deržek nas je poleg drugih pe- dagoških pristopov čase in pravila učil tudi s pomočjo šansonov Edith Piaf, Jacquesa Brela Celine Dion … Zame ni bilo lepšega. V tretjem letniku gimnazije sem bila državna prvakinja v francoščini. Ta jezik sem se učila tudi med študijem, nato sem na francoskem inštitutu opravila izpite za uradni diplomi, ki ju izdaja francosko ministrstvo za šolstvo. Še vedno sem navdušena nad tem prekrasnim jezikom, ki ima prelepo melodijo, številne posebnosti, nianse. Ko govorim, kar vidim, kako se jezik izpisuje pred mojimi očmi. Za snemanje zgoščenke, posvečene šan- sonom Edith Piaf, sem se odločila zelo or- gansko. Njen glas obožujem, ker pripoveduje zgodbo. Četudi bi namesto besedila pela le la la la, bi vsi vedeli, kaj nam želi sporočiti. Preden sem se lotila snemanja, sem seveda šla na piljenje oz. preverjanje izgovorjave k profesorju Deržku. Francoščina bi vam verjetno prišla zelo prav tudi pri mednarodnih odnosih, iz ka- terih ste diplomirali. Je bilo kaj razpetosti glede tega, da ste končali ta študij, nato pa zašli v povsem druge vode? Mednarodni odnosi so me zelo zanimali in to je bila edina izbira, ki sem jo navedla na vpisnem listu za študij. Na maturi sem prejela vse točke, tako da z vpisom nisem imela težav. Ko sem razmišljala o poklicnih možnostih, sem si predstavljala, da bi bila veleposlanica in da bi kje v tujini predstavljala našo državo. Nato sem ugotovila, da ne znam toliko prikrivati svojih čustev in notranjega dialoga, da bi pri kakšnih pogajanjih lahko koga preslepila. Moj obraz je takšen, da so na njem zelo jasno izpisani vsi podnapisi. Poleg tega sem v drugem letniku študija spoznala, da sem na odru z naskokom najbolj srečna. Kljub temu sem se odločila končati študij, diplomirala sem leta 2005. Vam še uspeva ohranjati stik z domačimi Radečami? Če le lahko, se rada vračam v Radeče, kjer živi moja družina. Zelo rada grem domov, da preživljamo čas skupaj. Kadar imam gne- čo, pa je to kar težko. Zadnji dve leti sem v domačem kraju sodelovala tudi pri Sonc festivalu, mednarodnem festivalu komorne glasbe, ki ga vodita Tanja Sonc in Boštjan Li- povšek. Ko sta me povabila, sem takoj prista- la. Vesela sem, da je takšen festival zaživel v Radečah, ljudje so navdušeni in radi pridejo poslušat. Meni je še posebej lepo, ko me zdaj pri izvedbi resne glasbe spremljajo ljudje, ki me poznajo, že odkar sem bila deklica, ko sem med drugim npr. oblečena v kostum Rdeče kapice prepevala na pustovanju in nastopala na podobnih prireditvah. Številni ljudje, ki jih srečujem, pogosto rečejo, da je največja sreča delati to, kar človeka veseli. Je tudi pri vas tako? Po kakšnem dobrem koncertu, ko se z občinstvom še posebej povežem, me dobri občutki prežemajo še zelo dolgo časa, takrat me navdušenje kar nekako dvigne, ponese … Povezava, ki jo čutim s poslušalci, je nekaj čisto posebnega. Zelo rada imam ta ustvar- jalni proces, ki je nenehen. Res imam veliko srečo, da lahko delam to, kar me noro veseli, in se pri tem vsak dan nekaj novega naučim. Foto: Žiga Culiberg Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 5 1, 21. december 2023 INTERVJU »Matjaž Robavs je moj prvi in edini profesor petja. Oba sva izjemno vesela nagrade Prešernovega sklada, saj je potrditev najinega skupnega truda – ali če povem drugače – moje trme in njegovih pedagoških prijemov.« za dvorane, ki jih lahko občudujemo tudi s pomočjo prenosov in posnetkov na televiziji ali spletu. Opero smo izvedli v polkoncertni obliki, igrali smo, kolikor smo lahko. Zelo sem bila vesela tega sodelovanja z orkestrom in zborom Slovenske fi lharmonije, saj sem imela občutek, da so bili v mesecu potovanj z mano »moji« ljudje, ker se seveda z večino dobro poznamo. Zanimivo je bilo spremljati tudi organizacijsko plat te turneje, kjer je bila vsaka podrobnost načrtovana. Vse je bilo na visoki profesionalni ravni in iz te izkušnje sem se veliko naučila. Ste imeli kaj treme, ko ste nastopali ob tako medijsko izpostavljeni pevki? Anna Netrebko je krasna, v njeni družbi smo se ogromno smejali. Je tako »odbita«, da je bila njena družba čisto veselje. Trema me prežema vedno in to ne glede na to, če kdo stoji z mano na odru ali ne. Do tega, kar de- lam, namreč čutim zelo veliko odgovornost, odgovornost čutim do svoje izvedbe in tudi do občinstva. Veliko mi pomeni, da si kdo vzame čas in ne nazadnje nameni tudi svoj denar za to, da pride nekaj doživet na moj koncert. Čutim, da moram podporo poslu- šalcev upravičiti. Tuje vam ni niti sodelovanje v muzikalih, kako vas bogatijo? Prvi muzikali, s katerimi sem se srečala, so bile fi lmske uprizoritve, v katerih so igrali Gene Kelly, Leslie Caron in drugi znani igral- ci. Ob ogledu teh muzikalov sem bila prile- pljena na televizijski zaslon. Zato sem bila zelo vesela, da sem lahko tudi sama nastopala v odrskih postavitvah muzikalov, med drugim sem sodelovala pri muzikalih Moje pesmi, moje sanje, Do nazga in Vesna. Muzikali so sicer precej podobni operi, le da so po pev- ski plati malo lahkotnejši in da je v njih več poudarka namenjenega plesu. Glas je manj obremenjen, saj smo pevci med nastopi v muzikalih ozvočeni in ni strahu, da nas kdo ne bi slišal. Ta žanr se mi zdi zanimiv in zelo me veseli, da se pri nas lepo razvija. Pred leti ste sodelovali tudi s Hišo kultu- re Celje pri družinskem muzikalu Kure po motivih Lile Prap in prevzeli vlogo mame kokoši. So lahko tudi takšne igrive, nekoli- ko drugačne vloge dober pevski izziv? Absolutno. Prevzeti počlovečeno vlogo mame kokoši je bilo zelo zabavno, skrbela sem za svoje pišče, v red sem spravljala očeta petelina. To je bila zame zelo lepa izkušnja, sploh ko sem videla odzive otrok in staršev, ko sem slišala njihov smeh. Vesela sem bila sodelovanja s celjskimi ustvarjalci. Z nekateri- mi se poznamo še iz srednješolskega obdobja. V tem zimskem času ne morem mimo tega, da ste za slovensko sinhronizacijo obeh delov fi lma Ledeno kraljestvo izve- dli pesmi, ki jih poje Disneyjeva junakinja Elza. Kako se vas je dotaknila ta pravljična glasba? Zgodba Ledeno kraljestvo in animacija tega fi lma sta mi izjemno všeč. Že nasploh imam rada animirane fi lme, ustvarjalci Ledenega kraljestva so naredili res izstopajoč, poseben izdelek. Snemanje slovenske različice Elzinih pesmi je bilo zelo zanimivo. Te skladbe so zelo težke. Posebno je tudi to, da je glasba tovrstnih animiranih fi lmov, preden pridejo na fi lmska platna, zelo varovana. Skladb, ki sem jih snemala, nisem dobila vnaprej, prav tako nisem imela vpogleda v celotno zgodbo, saj vse animacije še niso bile končane. Med snemanjem skladbe sem prvič videla bese- dilo, takrat sem morala med petjem »loviti« note, biti pozorna na barvo izvirne skladbe in tudi na to, da je bilo moje petje čim bolj sorodno izrazu na ustih animiranih junakov. Ker gre za prepev iz enega jezika v drugega, je še toliko bolj zahtevno. Ko smo vse posneli, so posnetke poslušali sodelavci studia Walt Disney, ki so nato poslali popravke. Celoto sem prvič videla in slišala šele na premieri. Zaenkrat imate dve svoji zgoščenki. Ena je posvečena skladbam, s katerimi je zaslo- vela Edith Piaf. Vam je pot do poustvarjanja njenih šansonov med drugim odprlo dobro znanje francoščine, ki ste jo pilili že na I. gimnaziji v Celju? Ko sem šla na informativne dneve za vpis v srednjo šolo, sem se najprej odpravila na I. gimnazijo v Celju in po petih minutah sem že izpolnjevala prijavnico. Nagovorila me je ravno možnost učenja francoščine, čeprav do takrat nisem imela nobenega stika s tem jezikom. Pika na i je bilo še to, da je na začet- ku informativnega dne nastopil pevski zbor. Mami me je spodbujala, da bi si ogledala še katero drugo šolo, jaz pa sem že bila odloče- na. Profesor Deržek nas je poleg drugih pe- dagoških pristopov čase in pravila učil tudi s pomočjo šansonov Edith Piaf, Jacquesa Brela Celine Dion … Zame ni bilo lepšega. V tretjem letniku gimnazije sem bila državna prvakinja v francoščini. Ta jezik sem se učila tudi med študijem, nato sem na francoskem inštitutu opravila izpite za uradni diplomi, ki ju izdaja francosko ministrstvo za šolstvo. Še vedno sem navdušena nad tem prekrasnim jezikom, ki ima prelepo melodijo, številne posebnosti, nianse. Ko govorim, kar vidim, kako se jezik izpisuje pred mojimi očmi. Za snemanje zgoščenke, posvečene šan- sonom Edith Piaf, sem se odločila zelo or- gansko. Njen glas obožujem, ker pripoveduje zgodbo. Četudi bi namesto besedila pela le la la la, bi vsi vedeli, kaj nam želi sporočiti. Preden sem se lotila snemanja, sem seveda šla na piljenje oz. preverjanje izgovorjave k profesorju Deržku. Francoščina bi vam verjetno prišla zelo prav tudi pri mednarodnih odnosih, iz ka- terih ste diplomirali. Je bilo kaj razpetosti glede tega, da ste končali ta študij, nato pa zašli v povsem druge vode? Mednarodni odnosi so me zelo zanimali in to je bila edina izbira, ki sem jo navedla na vpisnem listu za študij. Na maturi sem prejela vse točke, tako da z vpisom nisem imela težav. Ko sem razmišljala o poklicnih možnostih, sem si predstavljala, da bi bila veleposlanica in da bi kje v tujini predstavljala našo državo. Nato sem ugotovila, da ne znam toliko prikrivati svojih čustev in notranjega dialoga, da bi pri kakšnih pogajanjih lahko koga preslepila. Moj obraz je takšen, da so na njem zelo jasno izpisani vsi podnapisi. Poleg tega sem v drugem letniku študija spoznala, da sem na odru z naskokom najbolj srečna. Kljub temu sem se odločila končati študij, diplomirala sem leta 2005. Vam še uspeva ohranjati stik z domačimi Radečami? Če le lahko, se rada vračam v Radeče, kjer živi moja družina. Zelo rada grem domov, da preživljamo čas skupaj. Kadar imam gne- čo, pa je to kar težko. Zadnji dve leti sem v domačem kraju sodelovala tudi pri Sonc festivalu, mednarodnem festivalu komorne glasbe, ki ga vodita Tanja Sonc in Boštjan Li- povšek. Ko sta me povabila, sem takoj prista- la. Vesela sem, da je takšen festival zaživel v Radečah, ljudje so navdušeni in radi pridejo poslušat. Meni je še posebej lepo, ko me zdaj pri izvedbi resne glasbe spremljajo ljudje, ki me poznajo, že odkar sem bila deklica, ko sem med drugim npr. oblečena v kostum Rdeče kapice prepevala na pustovanju in nastopala na podobnih prireditvah. Številni ljudje, ki jih srečujem, pogosto rečejo, da je največja sreča delati to, kar človeka veseli. Je tudi pri vas tako? Po kakšnem dobrem koncertu, ko se z občinstvom še posebej povežem, me dobri občutki prežemajo še zelo dolgo časa, takrat me navdušenje kar nekako dvigne, ponese … Povezava, ki jo čutim s poslušalci, je nekaj čisto posebnega. Zelo rada imam ta ustvar- jalni proces, ki je nenehen. Res imam veliko srečo, da lahko delam to, kar me noro veseli, in se pri tem vsak dan nekaj novega naučim. Foto: Žiga Culiberg Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 5 1, 21. december 2023 KONJIČEK ZA SPROSTITEV Veliko ljudi je preseneče- nih nad tem, da se Škornik posveča izdelavi maket. Kot mladenič je bil namreč znan štorski športnik. Tri leta je bil član jugoslovanske repre- zentance v karateju, treniral je tudi kikboks. Veliko ljudi ga pozna iz diskotek, saj je 25 let skrbel za varnost pri vho- dih v klube Evergreen, B52 in Jungle. Zanimivo je tudi to, da je bil vrsto let zaposlen v celjskem zavetišču za brez- domce. Največ letalskih maket Navdušenje nad izdelavo maket izvira iz njegovega zgodnjega otroštva, ko se je navdušil za letalstvo. Že kot kratkohlačnik je rad gledal v nebo, se udeleževal letalskih Rudi Škornik iz Štor uspešen pri izdelavi maket Mojster za najmanjše podrobnosti »Bistvo mojega konjička je, da iz predmetov, ki so kot igrače, naredim ponazoritev nečesa resničnega.« Tako pra- vi Rudni Škornik, ki je v izdelavi maket našel dejavnost, ki ga navdušuje in sprošča. Ker je že kot otrok občudoval je- klene ptice, je največ njegovih maket posvečenih letalstvu. TINA STRMČNIK »Ena najstarejših maket, ki jo hranim, je tista, ki mi jo je kupila mama, ko sem bil star 15 let. Maketo sem imel vrsto let zapakirano, sestavil sem jo šele pred desetimi leti.« »Na tekmovanjih v izdelavi plastičnih maket sodelujejo ljudje najrazličnejših poklicev. Veliko je zobozdravnikov in čeljustnih kirurgov, ki so navajeni natančnega dela.« Izdelek, s katerim je Rudi Škor- nik osvojil tretje mesto na za- dnjem državnem prvenstvu v plastičnem maketarstvu. Gre za maketo japonskega vojnega letala Ki-84, s katerimi so ka- mikaze napadali ladje pri otoku Iwo Jima. mitingov Aerokluba Celje. Zaradi težav z očmi se ni mogel preizkusiti kot pilot, a je bil navdušen padalec. »Ta- krat je bila navada, da je bilo treba vleko z letalom in skok z njega odplačati z delom v klubu. Po opravljenem delu sem včasih prespal kar na le- tališču,« se spominja. Ko je stopil v svet maket, je začel sam izdelovati miniature je- klenih ptic. Prvo maketo je izdelal v sedmem razredu osnovne šole, material zanjo mu je podaril znanec Simon Pev- cin, ki je vse potrebno prine- sel iz Nemčije. Škornik je kot otrok skrbno varčeval denar za svoj konjiček. »Poleti smo se s prijatelji s kolesi odpravili na celjski bazen. Denar, ki mi ga je dala mama za sendvič, sem raje hranil in ga pora- bil za kakšno novo maketo. Slednjo sem ponavadi začel izdelovati že na kopališču.« Nekaj maket je kupil v vele- blagovnici T, kasneje, ko je bil srednješolec, je kakšno prinesel iz Trsta, kamor se je s prijatelji odpravil po kav- bojke. Kot tridimenzionalni portret Ob obletnici bitke za Bri- tanijo je skušal z dioramo, tridimenzionalno repliko prizora, poustvariti takratni utrip dogajanja. V prizor je vključil številne vojake in mehanike, ki so pripravljali letala. Posvetil se je res naj- manjšim podrobnostim, od položaja pasov za strelivo do tega, kako so se v tistem obdobju ličile ženske. Da bi bil prizor čim bolj pristen, je dodal številne drobne do- datke, tudi fotojedkane delce oz. male kovinske dele, s po- močjo katerih so makete še bolj podrobne. To, da najraje izdeluje ma- kete, povezane z zgodovino, ni naključje. Že kot otrok je rad obiskoval stare partizane in užival ob pripovedovanju njihovih zgodb. Za letošnje državno prvenstvo je izdelal figuro Tita z njegovim psom Luksom, ki naj bi tega politi- ka rešil pred eksplozijo bom- be med bitko na Sutjeski. Preden se je lotil barvanja, je preveril zgodovinska dej- stva, raziskoval je, kaj je imel Tito oblečeno, kakšna je bila barva njegove uniforme. Do- kopal se je do podatkov, da je nekdanji predsednik Jugo- slavije takrat nosil angleško uniformo in predelan plašč nekega italijanskega gene- rala. Čar raziskovanja Škornik ne uživa le v le- pljenju in barvanju delcev. Zanj je največji čar že razi- skovanje. »Zelo pomembno se mi zdi, da ima vse, kar delam, neko ozadje. Zelo natančno raziskujem bar- ve, z njihovim mešanjem dobim nekoliko svetlejše ali temnejše odtenke, s čimer sem ustvaril sence, iluzijo gibanja. Tako liki nekako oživijo.« S svojimi izdelki se pred- stavlja na različnih tekmova- njih, kjer je komisija pozor- na na sestavljanje, barvanje Ko se posveti izdelavi nove ma- kete, ne šteje ur. Kakšno stvar lahko dela tudi leto dni. Njegova obvezna oprema je med drugim povečevalno steklo. in tehnično strukturo make- te. Že vsaj 15 let je v vsaj eni kategoriji državni prvak, številne lovorike je prinesel tudi iz tujine. Pogosto sode- luje na festivalu Svet v ma- lem, ki ga gosti Park voja- ške zgodovine Pivka. Rad se udeležuje tudi tekmovanja Črna kraljica v Zagrebu. Sle- dnje naj bi bilo poimenova- no po Barbari Celjski. Kadar Škorniku uspe osvojiti ka- kšno priznanje, se Zagreb- čani radi pošalijo, da je po svojo kraljico prišel Celjski grof. Foto: Nik Jarh Z dioramo, ki ponazarja bitko za Britanijo. Reaktivno letalo v svojem hangarju Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 5 1, 21. december 2023 DRUGAČNA DRUŽINA Patricija je prva štiri leta svojega življenja odraščala z mamo v Rogaški Slatini. Ker se je vedno pogosteje zateka- la v alkohol, oče je bil zaradi dela v tujini pogosto odsoten, sorodniki pa je niso bili pri- pravljeni sprejeti, je socialna služba presodila, da je za de- klico najbolje, da gre v rejni- ško družino. Do trinajstega leta je bila pri družini Šuc v Šmarju pri Jelšah, potem jo je v rejništvo sprejela Elizabeta Selič iz Sodne vasi pri Pod- četrtku. Čustvena praznina Pri Šucovih v Šmarju pri Je- lšah je bilo več otrok. Poleg treh svojih sinov sta zakonca Šuc skrbela še za sedem re- jenk. »Otroci smo se družili med seboj in igrali v naravi. Ker smo živeli na večji kmeti- ji, smo tudi poprijeli za razna opravila. Punce smo poma- gale po hiši, fantje v hlevu. V osnovnošolskih letih sem obiskovala tudi glasbeno šolo, v kateri sem igrala kla- vir, nekaj časa sem se učila tudi solo petje. Osnovno šolo sem končala z željo, da bi šolanje nadaljevala v sre- dnji šoli za predšolsko vzgo- jo, vendar me niso sprejeli, zato sem se vpisala v Šolski center Šentjur, kjer sem po končanem štiriletnem izo- braževanju pridobila naziv naravovarstveni tehnik.« V občutljivih najstniških oziroma pubertetniških letih se je, kot še pravi, prvič sooči- la s čustveno praznino. Stro- kovnjaki sicer pravijo, da je to pričakovano. »V meni se je prebudila potreba, da bi ime- la ob sebi nekoga, ki bi me objel, poslušal in slišal. Neko- Patricija Halužan iz Podčetrtka je odraščala v rejniških družinah »Ničesar ne obžalujem!« Čeprav je kot štiriletna deklica morala zapustiti mamo, ki je bila odvisna od alkohola, jo nanjo vežejo predvsem pri- jetni spomini, na manj prijetne je pozabila, pravi 27-letna Patricija Halužan. »Mamici ničesar ne zamerim. S svojimi stiskami se je soočala, kot je vedela in znala. V rejniški družini v Šmarju pri Jelšah me je redno obiskovala. Ko sem bila stara sedem let, je umrla,« pravi skorajšnja magistrica agrarne ekonomike, ki je prepričana, da imamo izzive v ži- vljenju zato, da se iz njih učimo in postajamo boljši ljudje. BARBARA FURMAN »Če bi lahko ponovno izbirala svojo pot odraščanja, ne bi ničesar spreminjala. Čeprav nisem odraščala v toplem objemu svojih pravih staršev, sem s pomočjo številnih dobrih ljudi postala to, kar sem. Zadovoljna ženska.« Patricija Halužan je hvaležna za decembrsko dobrodel- no akcije Obdarujmo otroke iz rejniških družin, ki jo že petnajst let organizira celjski Citycenter. S pomočjo obisko- valcev nakupovalnega centra poskrbi, da darila prejmejo tako mlajši kot tudi starejši otroci iz rejniških družin. ga, ki bi me znal potolažiti in mi povedati kaj spodbudne- ga. Ki bi me na razpotjih znal pravilno usmerjati. Dojela sem, da je to posledica neza- dostne čustvene topline, ki jo lahko nudi le prava mama. Za to dragoceno doto sem bila v najbolj zgodnjem otroštvu prikrajšanja in s posledicami se soočam še danes.« Hvaležna Pri družini Šuc je živela trinajst let. Hvaležna jim je za vso podporo. Kot šestnaj- stletnica je na svojo željo šla v rejniško družino Selič v So- dno vas pri Podčetrtku. »Pri Seličevih živim še danes, saj so me vzeli za svojo. Januar- ja bo minilo enajst let, odkar smo skupaj. V tej družini sem deležna izjemne topline, pozornosti in razumevanja. Hvaležna sem jima za to. Pre- pričana sem, da si vsak rejnik prizadeva po svojih najbolj- ših močeh. A z leti odraščanja sem potrebovala sogovorni- ke, ki bi me razumeli tudi takrat, ko sem bila ranljiva in negotova,« poudarja Patri- cija, ki med sošolci zato, ker je živela v rejniški družini, ni bila nikoli deležna kakršnih- koli predsodkov. »Ne, v šoli nikoli nisem imela občutka zapostavljenosti oziroma odrinjenosti. Nasprotno! Učitelji in sošolci so bili še bolj pozorni na to, ali se po- čutim dobro. To mi je prijalo. Zelo lepi spomini me vežejo na osnovnošolska leta. Sicer pa sem po naravi odprta in komunikativna, zato nimam težav pri navezovanju stikov. Rada imam ljudi, druženje z njimi mi veliko pomeni.« Dobri stari časi Po srednji šoli je nadalje- vala študij na višji naravo- varstveni šoli, ki ga je uspe- šno končala. V Mariboru je študirala še agronomijo, zdaj končuje magisterij iz agrar- ne ekonomike. To jesen se je zaposlila v enem od celjskih podjetij, kjer je delala že v študentskih letih. Še vedno si rada vzame čas za dejav- nosti v Društvu podeželske mladine Spodnja Savinjska dolina in Društvu podeželske mladine Maribor, pred leti je bila tudi gasilka. Ko opazuje današnje gene- racije otrok in mladostnikov, opaža, da so mnogi prikraj- šani za sproščena druženja ob igri v naravi. »Otroci iz sosedstva smo cele dneve preživljali skupaj. Ob različ- nih igrah smo se prepuščali domišljiji in se sproščeno zabavali. Kaj pa danes? Vsak gleda v svoj telefon ali raču- nalniški zaslon. Potrebe po druženju očitno nimajo. Ško- da. Menim, da so za marsikaj prikrajšani. Ali tudi ne, časi se zelo spreminjajo. Spremi- njamo se tudi ljudje. Vesela sem, da sem odraščala v ča- sih, ko nam tehnologija še ni bila tako dostopna in smo še znali poslušati drug drugega in si gledati v oči.« Še se videvajo Patricija je ohranjala stike z biološkim očetom. »Moj oče ima družino, občasno se vi- devamo. Mamica je pokopa- Patricija Halužan je hvaležna svojim rejni- kom v obeh družinah, v katerih je odraščala. na v Rogaški Slatini, pogosto zahajam na njen grob. Na otroke, s katerimi sem od- raščala v rejniških družinah, sem se navezala, zato sem vesela, da se srečujemo ob rojstnih dnevih ali na drugih praznovanjih. Veliko mi po- meni, da negujemo odnose, čeprav nas je življenje pone- slo na različne konce.« Ob tem se spomni srečanj otrok iz rejniških družin v organizaciji Centra za soci- alno delo Šmarje pri Jelšah. »Med božično-novoletnimi prazniki nas je obiskal in obdaril Božiček. Kako smo bili veseli! Tudi čez leto smo se družili na piknikih in pohodih. Bili smo ena velika družina. Na otroke iz rejniških družin tudi celjski Citycenter ni pozabil, saj v sodelovanju s centri za so- cialno delo že petnajst let organizira dobrodelno akci- jo Obdarujmo otroke iz rej- niških družin. To je odlična zamisel.« Ničesar ne bi spremenila Zase pravi, da ni oseba, ki bi hrepenela po materialnih dobrinah. »Najbolj cenim pristne odnose. Da si zmo- remo vzeti čas drug za dru- gega. Da zmoremo biti drug drugemu v oporo, ko nam življenje postreže z neprije- tnimi preizkušnjami. Če bi lahko ponovno izbirala svo- jo pot odraščanja, ne bi niče- sar spreminjala. Res ničesar. Čeprav nisem odraščala v to- plem objemu svojih pravih staršev, sem s pomočjo šte- vilnih dobrih ljudi postala to, kar sem. Zadovoljna žen- ska. Rada imam življenje! V slabem znam vedno prepo- znati tudi nekaj dobrega. Takšen pogled na življenje želim prenesti tudi na svoje otroke. Moja mama rejnica mi je večkrat rekla, da bom zares srečna, ko bom enkrat tudi sama postala mama. Da bom takrat občutila resnič- no izpolnjenost. Želim si, da bo res tako.« Foto: Andraž Purg »Rada imam življenje,« poudarja 27-letnica iz Podčetrtka. Prepričana je, da nam življenje nenehno podarja priložnosti, da postajamo boljši ljudje. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 5 1, 21. december 2023 BOŽIČNE UMETNINE Koliko jaslic je v življenju že ustvaril, niti sam ne ve točno: zagotovo jih je bilo več kot petdeset. Od majhnih, velikih, gibljivih, izdelanih iz različnih materialov. Vsake so izjemne in navdihujoče, z bogato simboliko, nekatere so tudi nagrajene. Nad izde- lovanjem in zbiranjem jaslic se je Jože navdušil že kot otrok. To žilico je podedoval po očetu. Prve jaslice mu je podarila babica. »Z očetom sva šla ponje z vozičkom v šest kilometrov oddaljeno Gradišče pri Vojniku. Te ja- slice so zame prava drago- cenost,« pravi. Ker so bile nekoliko poškodovane, jih je obnovil in tako te več kot sto let stare jaslice pri Žlausovih še vedno lepšajo božične pra- znike. Pod Jožetovimi rokami so začele nastajati različne upo- dobitve svete družine. Svoje stvaritve je začel predstavlja- ti tudi na razstavah. Večkrat je sodeloval v Jurkloštru, je tudi eden od začetnikov Bo- žičnega Vojnika. Z zamislijo o razstavi jaslic v Vojniku je do njega prišel nekdanji žu- pan Beno Podergajs in ideja je padla na plodna tla. Začetki so bili skromni, se spominja Jože Žlaus, iz leta v leto pa se je predstavitev jaslic izbolj- ševala tako po številu kot po kakovosti. Danes je v Vojniku največja razstava jaslic v Slo- veniji, ki je v občini povezala društva, zavode in posame- znike. Jože v Božičnem Vojniku vsako leto predstavlja nekaj Pri izdelovalcu in zbiratelju božičnih jaslic Jožetu Žlausu Njegove jaslice potujejo po vsem svetu »Lahko bi živel še dvesto let, a ne bi mogel uresničiti vseh idej, ki se mi rojevajo v glavi,« pravi vsestranski kulturni ustvarjalec Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku, medtem ko naju s fotografom vodi po svoji galeriji, v kateri so bogate zbirke jaslic, starih božičnih razglednic, grafik, češke lite- rature … in številnih priznanj, ki jih je za svoje delo dobil doma in po svetu. Razstavljene umetnine in predmete bi lahko občudovali ves dan, toliko jih je. In zgodb, ki se skri- vajo za njimi … Jože je prava enciklopedija, a tudi strasten izdelovalec in zbiratelj jaslic ter starih božičnih razglednic, likovnik, grafik, glasbenik … Njegove jaslice so prave ume- tnine. Prepotovale so že dobršen del sveta in vso Slovenijo. Tradicionalno so predstavljene tudi v Božičnem Vojniku. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Nekoč smo bili veliko bolj skromni, a božič je bil veliko bolj doživet, kot je danes.« »Glavno sporočilo božiča je mir. Želim si, da bi se božična zgodba dotaknila čim več ljudi in da bi pripomogla k temu, da bi na svetu spet zavladala mir in sožitje med ljudmi in narodi.« »Lahko bi živel še dvesto let, a ne bi mogel uresničiti vseh idej, ki se mi rojevajo v glavi.« svojih jaslic. Največ jih je imel na ogled lani, ko je ob tistih, ki jih je izdelal sam, predstavljal tudi papirnate češke jaslice. Na Božičnem Vojniku se predstavlja tudi s Turistično-kulturnim dru- štvom Globoče, katerega predsednik je. Svoje jaslice je tam že razstavljala tudi Jo- žetova žena Jelka. Navdušujejo ga papirnate jaslice V Žlausovi zbirki jaslic po- sebno mesto zavzemajo pa- pirnate jaslice. Ko je pred leti brskal po starih knjigah, je v eni našel še nerazrezane. Nad njimi je bil tako navdušen, da je začel papirnate jaslice iskati in zbirati. Nato je na Češkem po naključju odkril papirnate jaslice akadem- skega slikarja Jiržija Škopka. Te so ga tako prevzele, da je navezal stik z umetnikom in začel raziskovati njegov bo- gat jaslični opus, v katerem je več kot dvajset različnih papirnatih jaslic z motivi iz češkega meščanskega in po- deželskega življenja. Jaslice omenjenega umetnika je za- čel tudi zavzeto zbirati. »Za- nimivo pri teh čeških jaslicah je, da niso povsem tradicio- nalne, nimajo klasičnih figur, kot so Sveti trije kralji, pastirji in podobne. Jirži Škopek je upodabljal jaslice, ki odseva- jo značilnosti nekega kraja ali pokrajine. V zbirki imam na primer njegove jaslice, ki so rudarsko obarvane. Veli- kokrat so v njih upodobljeni tudi godbeniki, ljudska glas- ba ima namreč na Češkem pomembno mesto,« pojasni Jože Žlaus. Frančiškove, gibljive in z narodnimi nošami Tudi sam v jaslice vpleta našo dediščino in značilnosti nekega kraja. A ob tem opa- ža, da smo Slovenci še vedno precej konservativni, kar za- deva upodobitev jaslic. V njih morajo biti obvezni elementi sveta družina, pastirji, ovčke, kravica in osliček … Medtem ko so bile prve jaslice, ki jih je pred 800 leti v mestu Greccio blizu Rima upodobil Fran- čišek Asiški, zelo preproste. »Frančiškove jaslice so čista simbolika. V njih so samo ja- sli, v katerih leži Jezušček, v njih so še osliček in kravica ter daritveni oltar, pred katerim kleči Frančišek,« pojasni Jože Žlaus. Upodobitve Frančiško- vih jaslic se je letos lotil tudi sam, na ogled so v Božičnem Vojniku. Jože rad išče nove izzive, kar se odraža tudi pri izdelavi jaslic. Pred leti je za Božični Vojnik izdelal gibljive jaslice, ki ob spremljavi glasbe na svojstven način pričarajo bo- žično vzdušje. Letos te jaslice v Vojniku niso razstavljene, se pa Jože tam tokrat predstavlja z dvojimi zunanjimi, dvoje razstavlja v Jernejevem domu – Frančiškove in jaslice s slo- venskimi narodnimi nošami. Slednje bi morale biti letos na ogled v Vatikanu, pravi, a se zaradi zahtevne logistike to ni zgodilo, morda jih bo poslal prihodnje leto, doda. Namesto v sekance na razstavo v Vatikan Žlausove jaslice so Slove- nijo na mednarodni razstavi 100 jaslic v Vatikanu pred- stavljale leta 2018. Gre za le- sene jaslice, ki jih je izdelal iz votlega vrbovega debla, ki je bilo že namenjeno za predelavo v sekance. »Pred približno sedmimi, osmi leti mi je svakinja dejala, da ima na kmetiji votlo vrbo in da je njeno deblo preveliko za se- kalnik drv. Dlje časa sem raz- mišljal, kaj bi z njim naredil. Nato sem nekega dne dobil preblisk, da bi iz tega kosa lahko ustvaril krasne jaslice.« Sledilo je nekaj žaganja in čiščenja ter oblikovanja z dletom. Nato je na sredino dodal še stilizirane figurice svete družine in tako so na- stale jaslice, ki imajo za avtor- ja veliko simbolno vrednost. Spominjajo ga na komet, ki na Zemljo prinaša zgodbo Jezusovega rojstva. Jože Žlaus je ponosen, da so se jaslice uvrstile med sto najlepših na svetu. Ta raz- stava mu je odprla tudi pot v svet. Odskočna deska je bila predstavitev jaslic v oddaji na nacionalni televiziji. »Odziv je bil neverjeten. Ljudje so me začeli klicati in se zanimati za moje jaslice. V Las Vegasu živi gospod, Slovenec iz Po- ljanske doline, ki si je zaželel slovenske jaslice. Ko je dokto- riral, so me njegovi sorodniki v Sloveniji prosili, ali lahko zanj izdelam jaslice. Seveda sem jih. Veliko mojih jaslic je že po svetu. Dvoje so v Ka- liforniji, nekaj jih je v Švici, Avstriji …« V tujini jih tudi razstavlja. Lani je imel v Pliberku na razstavi trojne, tam razstavlja tudi letos. Žlausove jaslice so na ogled tudi v več slovenskih krajih. Včasih je bil božič veliko bolj doživet Božič je za Jožeta Žlausa največji praznik, njegovo bi- stvo je družina, pravi. »Glavno sporočilo božiča je mir. Želim si, da bi se božična zgodba dotaknila čim več ljudi in da bi pripomogla k temu, da bi na svetu spet zavladala mir in sožitje med ljudmi in narodi.« Te jaslice so bile leta 2018 uvrščene med sto najlepših na svetu in so bile na ogled na razstavi v Vatikanu. Izdelane so iz votlega vrbovega debla, ki je bilo že namenjeno za kurjavo. V Žlausovi zbirki jaslic posebno mesto zavzemajo papirnate jaslice. Med nji- mi jih je kar nekaj čeških z motivi iz meščanskega in podeželskega življenja. Za Frančiškove jaslice, ki so na ogled v Božičnem Vojniku, je Jože Žlaus Jezuščka izdelal sam. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 5 1, 21. december 2023 BOŽIČNE UMETNINE Predan ohranjanju in širjenju kulturne dediščine Jože Žlaus ni samo zbiratelj in izdelovalec jaslic, ampak tudi likovnik in grafi k, pisec, glasbenik, preva- jalec iz češčine in nasploh velik ljubitelj češke kulture. V svoji hiši v Globočah pri Vojniku ima galerijo, kjer hrani vse mogoče: stara glasbila, knjige, stare božične razglednice, jaslice, grafi ke … Je predsednik Turi- stično-kulturnega društva Globoče in član Društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter igra v dveh glasbenih ansamblih (Joškova banda in Kitarakon). Leta 1994 je ustanovil tudi priljubljen ansambel Vesele Štajerke, v katerem je nastopala njegova hči Loti. Že v gimna- zijskih letih se je posvečal igranju kitare in prav to ga je zaneslo na profesionalno glasbeno pot v Švico, Nemčijo in Finsko. Po končani profesionalni glasbeni karieri je doma ustvaril galerijo Piros in se posvetil iskanju lastnega likovnega izraza, predvsem v grafi ki. Dejavno se je vključeval (in se še vedno) v kulturni in turistični utrip v občini Vojnik in širše. Zadnja leta se posveča tudi češki kulturi, zlasti pravljičarki in pisateljici Boženi Nemcovi ter njenim sodobnikom. Na Češkem tudi veliko razstavlja. Del svoje zbiratelj- ske galerije ima posvečene češki literaturi, precejšen del pa tudi Doroteji Hauser, umetnici, ki je živela v Vojniku in izdelovala škarjereze – silhuete. Jože Žlaus vodi številne delavnice po šolah in dru- štvih ter sodeluje na razstavah. Celotno njegovo delo temelji na skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in sodelovanje s Češko. Prejel je tudi več pomembnih priznanj. Leta 2006 je bil nagrajen z bronastim grbom Občine Vojnik. Je tudi prejemnik prvega priznanja za življenjsko delo na področju kulture v vojniški občini (2016). Na Češkem je leta 2017 prejel priznanje mesta Česka Skalice za širjenje češke literature v Sloveniji, leto kasneje so bile njegove jaslice izbrane med 100 najlepših na svetu in razstavljene v Vatikanu. Jože se z nostalgijo spo- minja praznovanja božiča nekoč. Še vedno hrani dia- pozitive, ko je bil fotografi ran ob jaslicah, ki mu jih je nato podarila babica in jih hrani še danes. »Nekoč smo bili veliko bolj skromni, a božič je bil veliko bolj doživet, kot je danes. Postavili smo jasli- ce in božično drevo in nanj obesili preproste okraske, kekse, bonbončke. Kakšno doživetje je bilo to! Vsak dan je en bonbonček na drevescu zmanjkal, papirček, v katere- ga je bil zavit, pa je seveda ostal na njem,« se spominja. Zadnja leta božični večer z ženo preživljata v Vojniku, pri jaslicah. Tam se udele- žita tudi polnočnice. Nato se prijatelji, ki skupaj igrajo v ansamblu Joškova banda, zberejo pri enem od članov ansambla, ki živi v sredi- šču Vojnika. Do epidemije covida so imeli v Žlausovi družini običaj, da so se trije bratje s svojimi družinami za božič zbrali enkrat pri enem, drugič pri drugem. Jože si želi, da bi ta običaj ponovno obudili. Foto: Andraž Purg Jože Žlaus je na stara vrata omare naslikal Frančiška Asiškega, ki je pred 800 leti v mestu Greccio blizu Rima postavil prve jaslice. Jože Žlaus je izdelal tudi jaslice s slovenskimi narodnimi nošami. Tudi te so letos na ogled v Vojniku. Sveta družina je v gorenjski narodni noši, pastir predstavlja planšarja z Velike planine, Sveti trije kralji pa so predstavniki slovenskih pokrajin ter nosijo štajersko in belokranjsko nošo ter opravo Ribničana. Jožetove prve jaslice, ki mu jih je podarila babica, so stare več kot sto let. Ker so bile nekoliko poškodovane, jih je obnovil in tako pri Žlausovih še vedno lepšajo božične praznike. Za vojniške vinogradnike je Jože Žlaus izdelal jaslice iz trsov vinske trte. Jože je tudi mojster izdelovanja figuric za jaslice. Za njihovo izdelavo je najprimernejši lipov les, pravi. Nad Jožetovim ustvarjanjem so navdušena tudi njegova dekleta: žena Jelka, hči Loti in eno- letna vnukinja. SREČNO NOVO LETO 2024 UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER V MARIBORU ARHITEKT ERNST CELJE Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 5 1, 21. december 2023 BOŽIČNE UMETNINE Koliko jaslic je v življenju že ustvaril, niti sam ne ve točno: zagotovo jih je bilo več kot petdeset. Od majhnih, velikih, gibljivih, izdelanih iz različnih materialov. Vsake so izjemne in navdihujoče, z bogato simboliko, nekatere so tudi nagrajene. Nad izde- lovanjem in zbiranjem jaslic se je Jože navdušil že kot otrok. To žilico je podedoval po očetu. Prve jaslice mu je podarila babica. »Z očetom sva šla ponje z vozičkom v šest kilometrov oddaljeno Gradišče pri Vojniku. Te ja- slice so zame prava drago- cenost,« pravi. Ker so bile nekoliko poškodovane, jih je obnovil in tako te več kot sto let stare jaslice pri Žlausovih še vedno lepšajo božične pra- znike. Pod Jožetovimi rokami so začele nastajati različne upo- dobitve svete družine. Svoje stvaritve je začel predstavlja- ti tudi na razstavah. Večkrat je sodeloval v Jurkloštru, je tudi eden od začetnikov Bo- žičnega Vojnika. Z zamislijo o razstavi jaslic v Vojniku je do njega prišel nekdanji žu- pan Beno Podergajs in ideja je padla na plodna tla. Začetki so bili skromni, se spominja Jože Žlaus, iz leta v leto pa se je predstavitev jaslic izbolj- ševala tako po številu kot po kakovosti. Danes je v Vojniku največja razstava jaslic v Slo- veniji, ki je v občini povezala društva, zavode in posame- znike. Jože v Božičnem Vojniku vsako leto predstavlja nekaj Pri izdelovalcu in zbiratelju božičnih jaslic Jožetu Žlausu Njegove jaslice potujejo po vsem svetu »Lahko bi živel še dvesto let, a ne bi mogel uresničiti vseh idej, ki se mi rojevajo v glavi,« pravi vsestranski kulturni ustvarjalec Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku, medtem ko naju s fotografom vodi po svoji galeriji, v kateri so bogate zbirke jaslic, starih božičnih razglednic, grafik, češke lite- rature … in številnih priznanj, ki jih je za svoje delo dobil doma in po svetu. Razstavljene umetnine in predmete bi lahko občudovali ves dan, toliko jih je. In zgodb, ki se skri- vajo za njimi … Jože je prava enciklopedija, a tudi strasten izdelovalec in zbiratelj jaslic ter starih božičnih razglednic, likovnik, grafik, glasbenik … Njegove jaslice so prave ume- tnine. Prepotovale so že dobršen del sveta in vso Slovenijo. Tradicionalno so predstavljene tudi v Božičnem Vojniku. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Nekoč smo bili veliko bolj skromni, a božič je bil veliko bolj doživet, kot je danes.« »Glavno sporočilo božiča je mir. Želim si, da bi se božična zgodba dotaknila čim več ljudi in da bi pripomogla k temu, da bi na svetu spet zavladala mir in sožitje med ljudmi in narodi.« »Lahko bi živel še dvesto let, a ne bi mogel uresničiti vseh idej, ki se mi rojevajo v glavi.« svojih jaslic. Največ jih je imel na ogled lani, ko je ob tistih, ki jih je izdelal sam, predstavljal tudi papirnate češke jaslice. Na Božičnem Vojniku se predstavlja tudi s Turistično-kulturnim dru- štvom Globoče, katerega predsednik je. Svoje jaslice je tam že razstavljala tudi Jo- žetova žena Jelka. Navdušujejo ga papirnate jaslice V Žlausovi zbirki jaslic po- sebno mesto zavzemajo pa- pirnate jaslice. Ko je pred leti brskal po starih knjigah, je v eni našel še nerazrezane. Nad njimi je bil tako navdušen, da je začel papirnate jaslice iskati in zbirati. Nato je na Češkem po naključju odkril papirnate jaslice akadem- skega slikarja Jiržija Škopka. Te so ga tako prevzele, da je navezal stik z umetnikom in začel raziskovati njegov bo- gat jaslični opus, v katerem je več kot dvajset različnih papirnatih jaslic z motivi iz češkega meščanskega in po- deželskega življenja. Jaslice omenjenega umetnika je za- čel tudi zavzeto zbirati. »Za- nimivo pri teh čeških jaslicah je, da niso povsem tradicio- nalne, nimajo klasičnih figur, kot so Sveti trije kralji, pastirji in podobne. Jirži Škopek je upodabljal jaslice, ki odseva- jo značilnosti nekega kraja ali pokrajine. V zbirki imam na primer njegove jaslice, ki so rudarsko obarvane. Veli- kokrat so v njih upodobljeni tudi godbeniki, ljudska glas- ba ima namreč na Češkem pomembno mesto,« pojasni Jože Žlaus. Frančiškove, gibljive in z narodnimi nošami Tudi sam v jaslice vpleta našo dediščino in značilnosti nekega kraja. A ob tem opa- ža, da smo Slovenci še vedno precej konservativni, kar za- deva upodobitev jaslic. V njih morajo biti obvezni elementi sveta družina, pastirji, ovčke, kravica in osliček … Medtem ko so bile prve jaslice, ki jih je pred 800 leti v mestu Greccio blizu Rima upodobil Fran- čišek Asiški, zelo preproste. »Frančiškove jaslice so čista simbolika. V njih so samo ja- sli, v katerih leži Jezušček, v njih so še osliček in kravica ter daritveni oltar, pred katerim kleči Frančišek,« pojasni Jože Žlaus. Upodobitve Frančiško- vih jaslic se je letos lotil tudi sam, na ogled so v Božičnem Vojniku. Jože rad išče nove izzive, kar se odraža tudi pri izdelavi jaslic. Pred leti je za Božični Vojnik izdelal gibljive jaslice, ki ob spremljavi glasbe na svojstven način pričarajo bo- žično vzdušje. Letos te jaslice v Vojniku niso razstavljene, se pa Jože tam tokrat predstavlja z dvojimi zunanjimi, dvoje razstavlja v Jernejevem domu – Frančiškove in jaslice s slo- venskimi narodnimi nošami. Slednje bi morale biti letos na ogled v Vatikanu, pravi, a se zaradi zahtevne logistike to ni zgodilo, morda jih bo poslal prihodnje leto, doda. Namesto v sekance na razstavo v Vatikan Žlausove jaslice so Slove- nijo na mednarodni razstavi 100 jaslic v Vatikanu pred- stavljale leta 2018. Gre za le- sene jaslice, ki jih je izdelal iz votlega vrbovega debla, ki je bilo že namenjeno za predelavo v sekance. »Pred približno sedmimi, osmi leti mi je svakinja dejala, da ima na kmetiji votlo vrbo in da je njeno deblo preveliko za se- kalnik drv. Dlje časa sem raz- mišljal, kaj bi z njim naredil. Nato sem nekega dne dobil preblisk, da bi iz tega kosa lahko ustvaril krasne jaslice.« Sledilo je nekaj žaganja in čiščenja ter oblikovanja z dletom. Nato je na sredino dodal še stilizirane figurice svete družine in tako so na- stale jaslice, ki imajo za avtor- ja veliko simbolno vrednost. Spominjajo ga na komet, ki na Zemljo prinaša zgodbo Jezusovega rojstva. Jože Žlaus je ponosen, da so se jaslice uvrstile med sto najlepših na svetu. Ta raz- stava mu je odprla tudi pot v svet. Odskočna deska je bila predstavitev jaslic v oddaji na nacionalni televiziji. »Odziv je bil neverjeten. Ljudje so me začeli klicati in se zanimati za moje jaslice. V Las Vegasu živi gospod, Slovenec iz Po- ljanske doline, ki si je zaželel slovenske jaslice. Ko je dokto- riral, so me njegovi sorodniki v Sloveniji prosili, ali lahko zanj izdelam jaslice. Seveda sem jih. Veliko mojih jaslic je že po svetu. Dvoje so v Ka- liforniji, nekaj jih je v Švici, Avstriji …« V tujini jih tudi razstavlja. Lani je imel v Pliberku na razstavi trojne, tam razstavlja tudi letos. Žlausove jaslice so na ogled tudi v več slovenskih krajih. Včasih je bil božič veliko bolj doživet Božič je za Jožeta Žlausa največji praznik, njegovo bi- stvo je družina, pravi. »Glavno sporočilo božiča je mir. Želim si, da bi se božična zgodba dotaknila čim več ljudi in da bi pripomogla k temu, da bi na svetu spet zavladala mir in sožitje med ljudmi in narodi.« Te jaslice so bile leta 2018 uvrščene med sto najlepših na svetu in so bile na ogled na razstavi v Vatikanu. Izdelane so iz votlega vrbovega debla, ki je bilo že namenjeno za kurjavo. V Žlausovi zbirki jaslic posebno mesto zavzemajo papirnate jaslice. Med nji- mi jih je kar nekaj čeških z motivi iz meščanskega in podeželskega življenja. Za Frančiškove jaslice, ki so na ogled v Božičnem Vojniku, je Jože Žlaus Jezuščka izdelal sam. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 5 1, 21. december 2023 BOŽIČNE UMETNINE Predan ohranjanju in širjenju kulturne dediščine Jože Žlaus ni samo zbiratelj in izdelovalec jaslic, ampak tudi likovnik in grafi k, pisec, glasbenik, preva- jalec iz češčine in nasploh velik ljubitelj češke kulture. V svoji hiši v Globočah pri Vojniku ima galerijo, kjer hrani vse mogoče: stara glasbila, knjige, stare božične razglednice, jaslice, grafi ke … Je predsednik Turi- stično-kulturnega društva Globoče in član Društva ljubiteljev jaslic Slovenije ter igra v dveh glasbenih ansamblih (Joškova banda in Kitarakon). Leta 1994 je ustanovil tudi priljubljen ansambel Vesele Štajerke, v katerem je nastopala njegova hči Loti. Že v gimna- zijskih letih se je posvečal igranju kitare in prav to ga je zaneslo na profesionalno glasbeno pot v Švico, Nemčijo in Finsko. Po končani profesionalni glasbeni karieri je doma ustvaril galerijo Piros in se posvetil iskanju lastnega likovnega izraza, predvsem v grafi ki. Dejavno se je vključeval (in se še vedno) v kulturni in turistični utrip v občini Vojnik in širše. Zadnja leta se posveča tudi češki kulturi, zlasti pravljičarki in pisateljici Boženi Nemcovi ter njenim sodobnikom. Na Češkem tudi veliko razstavlja. Del svoje zbiratelj- ske galerije ima posvečene češki literaturi, precejšen del pa tudi Doroteji Hauser, umetnici, ki je živela v Vojniku in izdelovala škarjereze – silhuete. Jože Žlaus vodi številne delavnice po šolah in dru- štvih ter sodeluje na razstavah. Celotno njegovo delo temelji na skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in sodelovanje s Češko. Prejel je tudi več pomembnih priznanj. Leta 2006 je bil nagrajen z bronastim grbom Občine Vojnik. Je tudi prejemnik prvega priznanja za življenjsko delo na področju kulture v vojniški občini (2016). Na Češkem je leta 2017 prejel priznanje mesta Česka Skalice za širjenje češke literature v Sloveniji, leto kasneje so bile njegove jaslice izbrane med 100 najlepših na svetu in razstavljene v Vatikanu. Jože se z nostalgijo spo- minja praznovanja božiča nekoč. Še vedno hrani dia- pozitive, ko je bil fotografi ran ob jaslicah, ki mu jih je nato podarila babica in jih hrani še danes. »Nekoč smo bili veliko bolj skromni, a božič je bil veliko bolj doživet, kot je danes. Postavili smo jasli- ce in božično drevo in nanj obesili preproste okraske, kekse, bonbončke. Kakšno doživetje je bilo to! Vsak dan je en bonbonček na drevescu zmanjkal, papirček, v katere- ga je bil zavit, pa je seveda ostal na njem,« se spominja. Zadnja leta božični večer z ženo preživljata v Vojniku, pri jaslicah. Tam se udele- žita tudi polnočnice. Nato se prijatelji, ki skupaj igrajo v ansamblu Joškova banda, zberejo pri enem od članov ansambla, ki živi v sredi- šču Vojnika. Do epidemije covida so imeli v Žlausovi družini običaj, da so se trije bratje s svojimi družinami za božič zbrali enkrat pri enem, drugič pri drugem. Jože si želi, da bi ta običaj ponovno obudili. Foto: Andraž Purg Jože Žlaus je na stara vrata omare naslikal Frančiška Asiškega, ki je pred 800 leti v mestu Greccio blizu Rima postavil prve jaslice. Jože Žlaus je izdelal tudi jaslice s slovenskimi narodnimi nošami. Tudi te so letos na ogled v Vojniku. Sveta družina je v gorenjski narodni noši, pastir predstavlja planšarja z Velike planine, Sveti trije kralji pa so predstavniki slovenskih pokrajin ter nosijo štajersko in belokranjsko nošo ter opravo Ribničana. Jožetove prve jaslice, ki mu jih je podarila babica, so stare več kot sto let. Ker so bile nekoliko poškodovane, jih je obnovil in tako pri Žlausovih še vedno lepšajo božične praznike. Za vojniške vinogradnike je Jože Žlaus izdelal jaslice iz trsov vinske trte. Jože je tudi mojster izdelovanja figuric za jaslice. Za njihovo izdelavo je najprimernejši lipov les, pravi. Nad Jožetovim ustvarjanjem so navdušena tudi njegova dekleta: žena Jelka, hči Loti in eno- letna vnukinja. SREČNO NOVO LETO 2024 UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER V MARIBORU ARHITEKT ERNST CELJE Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 5 1, 21. december 2023 Samooskrbni projekt DOMAČE IN LOKALNO Vse več ljudi si želi pristnih, domačih pridelkov naravnost iz zemlje. Včasih je težko izbrskati informacije o kmetu, ki bi neposredno ponujal v prodajo pridelek, ki ga želimo kupiti. Oskrbovalnica je vseslovenski nekomercialni samooskrbni projekt za neposredno povezovanje pridelovalcev in kupcev. Na prvi pogled deluje kot spletna tržnica, a je mnogo več – je model skupnostnega naročanja, ki pomaga ohranjati slovenske kmetije in potrošnikom zagotavlja vedno sveža, lokalna in prav zanje pripravljena živila po pošteni ceni. BINA PLAZNIK Vse več ljudi si želi pristnih, domačih pridelkov naravnost iz zemlje. Včasih je težko izbrskati informacije o kmetu, ki bi neposredno ponujal v prodajo pridelek, ki ga želimo kupiti. Oskrbovalnica je vseslovenski nekomercialni samooskrbni projekt za neposredno povezovanje pridelovalcev in kupcev. Na prvi pogled deluje kot spletna tržnica, a je mnogo več – je model skupnostnega naročanja, ki pomaga ohranjati slovenske kmetije in potrošnikom zagotavlja vedno sveža, lokalna in prav zanje pripravljena živila po pošteni ceni. BINA PLAZNIK Od kmeta do kupca »Danes se človek ne želi prilagoditi naravi, temveč si naravo prilagaja zase.« Marjan Kogel- nik, gonilna sila projek- ta Oskrbo- valnica.si Pogovarjali smo se z Mar- janom Kogelnikom, gonilno silo sonaravnega življenja in varuhom slovenske dedišči- ne, ki prihaja s Prevalj in že dolga leta živi z družino v Andražu nad Polzelo. Potem ko si je ustvaril družino, se je še bolj nagibal k naravi in vsa znanja želel podeliti z drugi- mi. Večino svojega življenja je vegetarijanec. S projektoma Oskrbovalnica ter Desetinka združuje in varuje kmete ter potrošnike. Za vsakogar Po besedah sogovornika je projekt namenjen povezo- vanju ponudnikov (kmetov, pridelovalcev, predelovalcev in izdelovalcev) in kupcev oziroma odjemalcev ali po- trošnikov: »Skrbniki in koor- dinatorji portala smo le vme- sni člen, da se kmetje in kupci lažje neposredno povežejo, »Izvor vseh naših težav temelji v pozabi pristnosti ter naše skladnosti z naravo in predniki.« »Z Oskrbovalnico si lahko zagotovimo višjo stopnjo prehranske samooskrbe in kakovostno prehrano.« Sveža eko črna redkev od kmeta do kupca Zabojček, ki ga prejme na dostavnem mestu kupec od kmeta. (Foto: arhiv Oskrbovalnice) Z vami naj bo energija, ki odpira nove priložnosti in ustvarja nove poti. vsi smo prostovoljci. Naro- čanje je ves čas odprto. Cene ponudniki postavljajo sami, skrbniki zgolj predlagamo, da so prilagojene skupinskemu nakupu in primerljive cenam na domu oziroma dvorišču kmetije ali nižje. Oskrbovalni- ca ni komercialna platforma, kjer kmetom nekdo odžira del dobička.« Izgubili smo stik z naravo Kogelnik pove, da so vča- sih naši predniki svojo hra- no, žita, zelenjavo in semena za svoje posevke pridelovali sami. »Človek je bil nekakšen sodelavec z naravo, ki je kul- turne rastline v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmo- som ustvarjal iz divje rastočih rastlin. Danes se človek ne želi prilagoditi naravi, temveč si naravo prilagaja zase. Zgradi- li smo mesta, ceste, ustvarili avtomobile, stroje in napeljali elektriko za delovanje naprav. Ne znamo pa se ustaviti. Bolj kot si izboljšujemo okolje, da bi si olajšali življenje, bolj ga zapletamo. Kot razvita druž- ba v 21. stoletju smo izgubili del dragocenega znanja pred- nikov. Izvor vseh naših težav temelji v pozabi pristnosti ter naše skladnosti z naravo in predniki. Mednarodne tr- govske verige želijo ustvariti videz neskončnega obilja na policah, s tem ustvarjajo na- kupovalne navade, vezane na trgovce. Potrošnik se privadi rednega, morda celo vsako- dnevnega obiska prodajaln s hrano, zapravi veliko denarja in se odreže od občutka za sezonsko in lokalno.« Kako deluje Oskrbovalnica, ki so jo vzpostavili na spletu, omo- goča vez s kmetom, ki je odgovoren za svoj del posla: ažurno ponudbo, kakovostno slikovno gradivo in opise. Marjan Kogelnik razloži, kako deluje naročanje v praksi: »Na portalu naročimo, kar potre- bujemo, in z različnih kmetij nam sveže pridelke hkrati do- stavijo na dogovorjeno mesto. Ker smo naročilo oddali že vnaprej, kmetje točno vedo, koliko živil naj pripeljejo, zato ni odpada in je cena lah- ko ugodnejša. Največji plus je, da odpadejo skladiščenje in dolgi prevozi ter trgovske marže. Hkrati omogočamo kmetom, da v relativno krat- kem času razdelijo večjo ko- ličino živil. Tako lažje načrtu- jejo posevke in se posvečajo pridelavi namesto prodaji ali trženju.« Oskrbovalnica tre- nutno deluje na Štajerskem, v okolici Ljubljane in Kranja, na Vrhniki, Primorskem. Ko kupci uporabijo portal za naročanje, povečini pro- daja poteka na skupnih do- stavnih mestih, ob vnaprej dogovorjenih urah. Dostavno mesto je tudi v Celju. Tja več ponudnikov dostavi naročeno več kupcem naenkrat. Kot ne- kakšna pop-up tržnica, ki hi- tro pride, izmenja in pospra- vi. S tem oboji prihranijo čas, saj bi obiskovanje na domu pomenilo občutno več časa in stroškov. V prihodnosti naj bi vzpostavili še dostavni mesti v Žalcu in na Polzeli. Slovenski ponudniki Na platformi Oskrbovalni- ce so dobrodošli vsi slovenski ponudniki, poudari Marjan Kogelnik. »Veseli smo vseh, ki kakovostno in sonaravno pridelujejo dobrine. Prednost dajemo ekološko pridelani hrani, saj verjamemo, da je le takšna prava za zdravje človeka in je vzdržna tudi na dolgi rok v smislu ohranjanja prsti, vrst in biodiverzitete. Iz Savinjske regije in Celja je trenutno priključenih v naš projekt 11 kmetij.« Vizija Sogovornik je poudaril, da so vsi členi v Oskrbovalnici člani ekipe in od vsakega posameznika je odvisen uči- nek. Želijo si, da ob porastu obsega prometa, ko bodo nekoč prerasli okvir pro- stovoljstva, postanejo naj- pomembnejši povezovalec kmetov in prebivalstva ter ključni akter samooskrbne Slovenije s širšo upravitelj- sko strukturo vseh, ki so zgradili ta projekt – to je po- nudnikov, organizatorjev in zainteresiranih kupcev: »Po- leg rednih nakupov pri kme- tih želimo vzpostaviti trajno vez medsebojnega zaupanja in pripadnosti, da bi lahko vnaprej s pomočjo zakupnih zavez pričeli z načrtovanjem pridelave, količinsko, kako- vostno in cenovno. Tako lahko zagotovimo višjo sto- pnjo prehranske samooskr- be in prehrane.« Foto: Bina Plaznik Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 5 1, 21. december 2023 CELJSKI PLESNI TALENTI www .opek a.si opek a@siol.ne t »V prvem razredu me je babica vpisala na plesni te- čaj družabnih plesov. Zdr- žal sem leto dni, ni mi bilo všeč, ker sem bil edini fant. Takrat se še nisem zavedal, da je to prednost,« začetek svoje plesne zgodbe opiše trener in koreograf uspešne celjske plesne skupine Force, ki deluje pod okriljem šole Plesni val. Ko so ga dekleta začela zanimati, ga je pot vodila nazaj k plesu, pravi Miha Poznič, ki se je aktiv- no s plesom začel ukvarjati v srednji šoli. Kasneje se je izkazal kot odličen plesalec hip hopa, kiti se tudi z na- slovom svetovnega prvaka v disciplini street pari in forma- cija. Po poškodbi kolena se je preusmeril v trenerske vode, priložnost za delo in učenje je dobil v domačem Plesnem valu, kjer je zaposlen še da- nes. »Zbral sem skupino po- sameznikov, takrat še otrok, in začel. Imenovali smo se The Pharaohs, po slovensko faraoni. Bili smo uspešni, tri- kratni svetovni prvaki, a ker se je skupina širila, sem obli- Skupina Force na Hrvaškem do  nala »Ples je super moč« Deset let mineva, odkar je v Celju začela delovati plesna skupina Force. V tem času se je nekoliko preoblikovala, a je v svojih temeljih ostala enaka. Čeprav so fantje in dekleta v tem času osvojili kar nekaj tekmovanj, njihov trener in koreograf Miha Poznič za največji uspeh šteje zavidljiv dolgoletni obstoj plesne zasedbe. EVA RUDMAN Ime Force je, poleg tega, da v angleščini pomeni težko premagljivo silo, sestavljeno iz dveh besed »for« in »ce«, kar predstavlja besedi »formacija« in »Celje«. (Foto: Pro Plus) »Danes so otroci in mladina drugačni, manj aktivni, bolj vajeni zaslonov kot miganja. Sicer je ples priljubljen tudi zaradi omrežja TikTok, a marsikdo je presenečen in ne zmore tempa, ki ga zahteva ples. Preden postane dovolj dober za tekmovalca, obupa,« pravi Miha Poznič o najmlajših plesalcih. (Foto: Andraž Purg) koval še eno veliko formacijo. Izraz pomeni, da v skupini pleše do 24 plesalcev. In ta- krat je nastala skupina For- ce.« Danes so najboljši med njimi že trenerji mlajših sku- pin, Force pa je postala ena velika družina znotraj plesne šole, ki se osredotoča na hip hop in uči različne starostne skupine. »Naziv svetovnega prvaka ni moj največji dosežek« Zelo težko je biti trener in plesni tekmovalec istočasno, pojasnjuje »oče« skupine Force. »Če tekmuješ, moraš neprestano trenirati, skrbeti za kondicijo in svoj videz. To uspešno združevati s vodenjem plesnih tečajev, s treniranjem, pripravo koreo- grafi j, z vodenjem ekip je po mojem skoraj nemogoče.« A Miha pravi, da je to njegovo pravo plesno poslanstvo, zato za svoj največji dosedanji uspeh šteje deset let delo- vanja skupine Force, ki jo je ustvaril z združitvijo svojih učencev iz Krškega in Celja, saj v knežjem mestu ni bilo dovolj kakovostnih plesalcev za tako številčno ekipo. Iz Ljubljane do Zagreba Člani plesne skupine Force so se letos odločili, da se bodo preizkusili še pred televizijski- mi kamerami. Prijavili so se v dve oddaji, kjer se predstavlja- jo talenti, Slovenija ima talent in Supertalent Hrvaške. »Pri- pravili smo dve koreografi ji, nismo pričakovali, da bomo prišli v fi nale, kjer bomo po- trebovali še tretjo,« z nasme- škom pove Poznič in doda, da sta bili obe sodelovanji krasna izkušnja, od katerih so vsi ne- izmerno utrujeni. »Veliko je bilo poskusnih nastopov na odru, večkrat smo morali v Ljubljano in Zagreb, tudi tre- nirali smo veliko. Res je bilo naporno.« Sicer bomo skupino Force na hrvaški televiziji še lahko spremljali v oddaji, ki bo na sporedu še letos. Oddaje Su- pertalent so namreč posnete vnaprej, slovenske pa so pred- vajane v živo: »Tako lažje ra- zumemo in malce opravičimo tudi dolge in pogoste reklame v slovenski oddaji, saj je ve- dno treba pripraviti oder za naslednjega nastopajočega,« malo za šalo in malce zares slovensko različico s hrvaško primerja in pokomentira Po- znič. Dokumentarni film, ki bo še na ogled »Častitljivo deseto oble- tnico in z njo vseh 24 ple- salk in plesalcev, vse, ki so iz skupine že odšli, ter tisto polovico, ki z mano vztraja od vsega začetka, smo le- tos počastili s pripravo do- kumentarnega fi lma,« o še enem zanimivem projektu pove trener celjske plesne skupine. Polurni fi lm je delo profesionalne snemal- ne ekipe pod vodstvom Bla- ža Bednjičkega, ki se danes ukvarja z videoprodukcijo, nekoč pa je bil član skupine Force. »V fi lmu ljudem po- kažemo, kaj je ples, koliko odrekanja in vaje zahteva in tudi, kakšni smo mi – skro- mni, spoštljivi in pripadni plesu ter drug drugemu. Mogoče nam ravno zato uspeva že deset let.« (Foto: Blaž Bednjički) Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 5 1, 21. december 2023 NA KOLESIH IN Z OBROČEM Obiščite nas, pokličite nas ali nam pišite in pripravili vam bomo ustrezen predračun. Oglasni oddelek Novega tednika, Prešernova 19, Celje. Prepričana je, da lahko dva združena športa spremenita razpoloženje in tudi življenje. Hči kot največji navdih »S kotalkanjem in hulahu- panjem že spreminjam življe- nja drugih, predvsem otrok in mladine. Imam športno društvo NattyLife. Približno 30 deklet poučujemo osnove hulahupanja in kotalkanja. Patricija Piršič zbira prispevke, ki bi mladim omogočili dodatno dejavnost Želi le primeren prostor za kotalkanje in hulahupanje Patricija Piršič je po igranju v fi lmu Šepet metulja zdaj prepoznaven obraz. »Igrala sem vodjo trženja Tjašo in že- lim njene veščine uporabiti tudi v resničnem življenju. Z dobro strateško usmeritvijo bi rada predstavila sebe in svojo drugačnost, ki me dela edinstveno,« je poudarila Piršičeva, ki živi v Šentjurju. DEAN ŠUSTER Postala sem zaveznica z Anjo Hercl, ki že sedmo leto uči napredni slog hulahupanja približno 50 deklet. To počne v plesnem društvu Hoopdan- ce iz Kopra. Na njeni poletni konvenciji hulahupanja sva odkrili vizijo za prihodnost našega športa,« pravi Piršiče- va. Za Patricijin navdih skrbi njena 14-letna hči. Obenem jo uči pomembnih vrednot, sočutja, strpnosti in ljubezni. Posebne potrebe Patricija Piršič se name- rava nemudoma preseliti v kraj, kjer bi zraslo primerno kotalkališče: »Kotalkanje po- trebuje gladko površino in varen prostor, kjer se lahko v miru pripraviš, zato bi bilo zelo primerno, da bi tudi v Sloveniji imeli takšen prostor. Namreč za skoraj vsak šport imamo namenske prostore, le za kotalkanje in hulahupa- nje ju še nimamo. Zato sva z Anjo v našem društvu odprli račun, na katerem zbiramo donacije in prostovoljne pri- spevke posameznikov in pod- jetij. Verjameva, da nama bo uspelo nabrati dovolj sredstev za gradnjo centra za zdrav- je in srečo. Celoten znesek Patricija Piršič s hčerko Nikki Predstava z obroči bo namenjen izključno za novo pridobitev. V šolskih telovadnicah lahko izvajamo osnovno vadbo, toda hulahu- panje potrebuje tudi ogleda- la. Kotalkati nam ne pustijo, na zunanjih površinah pa ni nikjer gladkega asfalta, ki je nujen za to panogo.« Hulahu- panje je psiho-fi zična vadba, ki spodbuja telo v ples, gim- nastiko, ritmiko, fi tnes. »Je zelo zabavna in sproščujoča vadba, kjer ni omejitev vrte- nja, sloga, izraznosti,« trdi Piršičeva, ki je na kotalkah in z obročem izvedla prikaz na Televiziji Slovenija in pohva- lila površino v studiu. Vsaj takšno bi si želela v Celju ali Šentjurju. Foto: osebni arhiv PP Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 5 1, 21. december 2023 DESETA OBLETNICA MČ Center Celje, Gledališka ul. 2., 3000 Celje Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Srečno 2024 želimo vsem stanovalcem in stanovalkam Mestne četrti Center Celje. Decembrski čas nosi s sabo potrebo po bližini sočloveka. Svet MČ Dolgo polje vam tako želi eno prijazno in zdravo mlado leto. Naj bodo dnevi v njem po vaši meri in po vaših željah. Predsednik Sveta MČ Ivan Domitrovič Dragi sokrajani, dragi naši Dolgopoljci! 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Javna agencija Spirit Slovenija Ključna podpora slovenskim podjetjem Javna agencija SPIRIT Slo- venija je v iztekajočem se letu 2023 proslavila jubilej- no deseto obletnico svojega delovanja pod tem imenom, sicer pa v podobni obliki že tri desetletja deluje v pod- poro slovenskim podjetjem pri njihovem delovanju tako doma kot v tujini. V tem času je skupaj z uporabniki njiho- vih storitev spisala že nešte- to uspešnih podjetniških zgodb. Agencija z različnimi ukrepi in aktivnostmi, ki jih pripravlja v skladu s potrebami podjetij, sledi svoji viziji in poslanstvu, ki je že od ustanovitve dalje - biti »one stop shop« oziroma točka Vse na enem mestu za podjetja v vseh fazah njihove- ga poslovanja. SPIRIT Slovenija deluje kot izvajalska agencija Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. V njeni pestri paleti aktivnosti in storitev so tako storitve za potencialne podjetnike, za tiste, ki so na za- četku podjetniške poti, pa tudi za zrela podjetja, ki rastejo in kakopak iščejo tudi priložnosti na tujih trgih v vlogi izvozni- kov in investitorjev; gre torej za celovito podporo slovenskim podjetjem v vseh fazah njiho- vega razvoja in poslovanja. Agencija ponuja tako  - nančno podporo preko javnih razpisov, kot tudi ne nančno. Ker se gospodarstvo, turizem in šport neločljivo prepletata, je agencija zelo aktivna tudi pri projektih, pri katerih moč slovenskega turizma in sloven- skega športa lahko služita kot idealno pomagalo slovenskim podjetjem in podjetnikom pri prodiranju na tuje trge iz vse bolj prepoznavne in zaupanja vredne Slovenije. Vršilec dol- žnosti direktorja agencije Rok Capl pravi, da imajo pri svo- jem delovanju vedno v mislih podjetja in na kakšen način jim lahko kar najbolj pomagajo pri poslovanju. »Kako lahko pomagamo slo- venskim podjetjem? Načinov je toliko, da jih je nemogoče našteti, zato sem prepričan, da lahko pomagamo vsakomur. Izvajamo številne aktivnosti, s katerimi izboljšujemo pod- porno okolje in podjetjem po- magamo bodisi na domačem trgu bodisi pri prodiranju na tuje trge. Podporno okolje je ključnega pomena za podjetja, zato njegova krepitev ter ne- nehno izboljševanje predsta- vljata enega naših osnovnih poslanstev. Sam vedno pravim, da posel znajo podjetja delati sama, naša naloga pa je ustva- riti čim boljšo podporo zanj,« poudarja Capl in podčrta, da gre za pomoč na vseh ravneh in v vseh fazah razvoja ter de- lovanja kateregakoli sloven- skega podjetja. »Enako dober in koristen naslov smo tako za uspešna in uveljavljena podje- tja kot za nekoga, ki podjetnik šele želi postati oziroma ima poslovno idejo in je na začetku poslovne poti ter seveda tudi za vse vmes. Podjetjem smo na voljo od spodbujanja z in- formacijami na samem začetku do pomoči, ko se lotijo vstopa na tuje trge in tam iščejo po- slovne partnerje,« pravi vršilec dolžnosti direktorja in doda nekaj poudarkov, ki to zelo dobro opišejo. »Začne se že v osnovnih in srednjih šolah, kjer že vrsto let so nanciramo aktivnosti za spodbujanje podjetniške miselnosti pri otrocih – v leto- šnjem šolskem letu sodeluje- mo že z več kot stotimi šolami. SPIRIT Slovenija je dejansko tista organizacija, ki si priza- deva, da bi o podjetništvu razmišljali že mladih nog. Po- memben je tudi naš program pomoči podjetnicam, ki ga na- meravamo še razširiti – pri tem pa se rad pošalim, da bomo v prihodnje še bolj uravnotežili spole in vpeljali tudi tovrstne programe, ki bodo namenje- ni podjetnikom, torej posebej moškim. Prav je, da je stvar en- krat malce obrnjena. Posebej smo tudi usmerjeni v pomoč mladim podjetnikom in pod- jetnicam, mlajšim od 30 let, je pa naša podpora vedno dvo- fazna – zavedamo se namreč, da je pot, ko se nekdo poda v podjetništvo in vse skupaj steče, dolga in zelo naporna. Prva leta so zagotovo najtežja, zato pod določenimi pogoji omogočamo dodatno  nanč- no spodbudo, ki jo bomo v prihodnje še povečali.« Omenili smo že, da je SPIRIT Slovenija za slovenska podje- tja zelo pomemben tudi, ko se odločijo za poslovanje na tujem trgu. »Kar zadeva inter- nacionalizacijo, je Slovenija močno izvozno naravnana dr- žava. Naša agencija kot glav- na gospodarstvu namenjena organizacija v tujini organizira številne poslovne forume, kon- ference, gospodarske delega- cije in poslovna srečanja, pa tudi skupne nastope sloven- skih podjetij na mednarodnih sejmih,« pove Capl in nadalju- je: »Na tak način pomagamo slovenskim podjetjem, da se predstavijo v tujini, pri čemer smo zelo ciljno naravnani, saj je zelo pomembno predho- dno identi cirati interes na drugi strani, da naša podjetja dobijo najboljša možna izho- dišča in ustrezne sogovornike. Imamo tudi petnajst poslovnih klubov, ki v tujini delujejo kot podaljšana roka naše agencije. V njih so združena slovenska podjetja, ki že delujejo na po- sameznem trgu in so kot taki odlična opora podjetjem, ki želijo poslovati v državi, kjer je klub. Podjetja informirajo, jih seznanijo s poslovnim okoljem ter predstavijo davčno, pravno in še kakšno realnost, podporo pa jim nudijo tudi pozneje.« Dotaknimo se še nacional- ne kampanje I feel Slovenia: Green, Creative, Smart, v ka- tero je vključenih 41 izredno uspešnih slovenskih podjetij. Zeleno, ustvarjalno in pame- tno so besede, ki zelo dobro opisujejo Slovenijo in iz ka- terih gotovo velja izhajati pri predstavljanju naše države in njenega gospodarstva v tujini. S Caplovimi besedami: »Ko Slo- venijo predstavljamo potenci- alnim partnerjem, od katerih številni v naši državi še niso bili, jo s temi besedami zelo dobro predstavimo. Imamo odlično infrastrukturo, izjemno dobro izobraženo delovno silo, smo nadvse varna država,… Smo torej točno to, kar je izposta- vljeno v imenu kampanje – zelena, ustvarjalna in pame- tna država z ustvarjalnimi in pametnimi ljudmi. Naša želja je tuje poslovneže nato pripe- ljati v Slovenijo, da bodo slo- gan kampanje tudi začutili. In verjamem, da tukaj na najbolj- ši možni način spoznajo našo prelepo državo, hkrati pa se še bolj prepričajo o tem, kako zelo sposobne ljudi imamo. Ko si spočijejo svoje oči na lepotah Slovenije in govorijo z našimi ljudmi, se precej lažje odločijo tudi za poslovno sodelovanje.« S kom sodelovati in na kate- rih trgih v tujini poskusiti čim bolje delovati, pa je pri tem posebej za majhno državo, ki niti približno ne more pokriti vsega in mora zato zelo dobro izbirati svoje cilje, posebnega pomena. »Na SPIRIT Slovenija sledimo ciljem, ki so zastavljeni v vladnem programu interna- cionalizacije, ki de nira ključ- ne trge, panoge in ukrepe na področju spodbujanja izvoza in investicij. Seveda moramo prisluhniti tudi potrebam slo- venskih podjetij, pa tudi tujim gospodarskim zbornicam in drugim deležnikom. Skupaj identi ciramo, kateri dogodki v tujini so tisti, ki lahko najbolj uspešno približajo slovenska podjetja zainteresiranim tujim partnerjem. Trdno verjamem, da je to prava pot. Treba je namreč iti tja, kjer je največ potenciala. Od nekoga sem zadnjič slišal, da priložnosti so tam, kjer so, ne tam, kjer smo mi. Tega se moramo zavedati in tega vodila se še kako drži- mo. Gre za zelo pomembne, ključne odločitve, o katerih je treba dobro premisliti. In to vsakič znova, saj če so bile ne- katere stvari dobre v preteklo- sti, ni nujno, da so tudi zdaj. In obratno,« delovanje agencije na tem področju opisuje Capl. Na drugi strani pa je za- nimivo, kaj SPIRIT Slovenija pomeni za lokalno delovanje nekega podjetja v posamezni slovenski regiji. Vršilec dol- žnosti direktorja je jasen in celjskim podjetjem polaga na dušo: »Zelo dobro se zaveda- mo začetkov slovenskega go- spodarstva. Smo obrtniški na- rod in še vedno je več kot 80 odstotkov slovenskih podjetij družinskih. V tem pogledu so zelo pomembne tako imeno- vane točke SPOT Svetovanje v vseh dvanajstih slovenskih regijah in ki jih so nancira- mo ter koordiniramo kot ne- kakšne naše podaljšane roke v regijah. Imamo 87 SPOT svetovalcev in podjetniških mentorjev, ki na lokalni rav- ni pomagajo podjetjem tako na začetku kot tudi v času njihovega razvoja. Podjetniki v vseh slovenskih regijah se lahko obrnejo na te točke in tam dobijo tudi vse informa- cije o tem, kaj jim omogoča SPIRIT Slovenija in kako jim lahko pomaga.« Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije SPIRIT Slovenija Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 5 1, 21. december 2023 NA KOLESIH IN Z OBROČEM Obiščite nas, pokličite nas ali nam pišite in pripravili vam bomo ustrezen predračun. Oglasni oddelek Novega tednika, Prešernova 19, Celje. Prepričana je, da lahko dva združena športa spremenita razpoloženje in tudi življenje. Hči kot največji navdih »S kotalkanjem in hulahu- panjem že spreminjam življe- nja drugih, predvsem otrok in mladine. Imam športno društvo NattyLife. Približno 30 deklet poučujemo osnove hulahupanja in kotalkanja. Patricija Piršič zbira prispevke, ki bi mladim omogočili dodatno dejavnost Želi le primeren prostor za kotalkanje in hulahupanje Patricija Piršič je po igranju v fi lmu Šepet metulja zdaj prepoznaven obraz. »Igrala sem vodjo trženja Tjašo in že- lim njene veščine uporabiti tudi v resničnem življenju. Z dobro strateško usmeritvijo bi rada predstavila sebe in svojo drugačnost, ki me dela edinstveno,« je poudarila Piršičeva, ki živi v Šentjurju. DEAN ŠUSTER Postala sem zaveznica z Anjo Hercl, ki že sedmo leto uči napredni slog hulahupanja približno 50 deklet. To počne v plesnem društvu Hoopdan- ce iz Kopra. Na njeni poletni konvenciji hulahupanja sva odkrili vizijo za prihodnost našega športa,« pravi Piršiče- va. Za Patricijin navdih skrbi njena 14-letna hči. Obenem jo uči pomembnih vrednot, sočutja, strpnosti in ljubezni. Posebne potrebe Patricija Piršič se name- rava nemudoma preseliti v kraj, kjer bi zraslo primerno kotalkališče: »Kotalkanje po- trebuje gladko površino in varen prostor, kjer se lahko v miru pripraviš, zato bi bilo zelo primerno, da bi tudi v Sloveniji imeli takšen prostor. Namreč za skoraj vsak šport imamo namenske prostore, le za kotalkanje in hulahupa- nje ju še nimamo. Zato sva z Anjo v našem društvu odprli račun, na katerem zbiramo donacije in prostovoljne pri- spevke posameznikov in pod- jetij. Verjameva, da nama bo uspelo nabrati dovolj sredstev za gradnjo centra za zdrav- je in srečo. Celoten znesek Patricija Piršič s hčerko Nikki Predstava z obroči bo namenjen izključno za novo pridobitev. V šolskih telovadnicah lahko izvajamo osnovno vadbo, toda hulahu- panje potrebuje tudi ogleda- la. Kotalkati nam ne pustijo, na zunanjih površinah pa ni nikjer gladkega asfalta, ki je nujen za to panogo.« Hulahu- panje je psiho-fi zična vadba, ki spodbuja telo v ples, gim- nastiko, ritmiko, fi tnes. »Je zelo zabavna in sproščujoča vadba, kjer ni omejitev vrte- nja, sloga, izraznosti,« trdi Piršičeva, ki je na kotalkah in z obročem izvedla prikaz na Televiziji Slovenija in pohva- lila površino v studiu. Vsaj takšno bi si želela v Celju ali Šentjurju. Foto: osebni arhiv PP Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 5 1, 21. december 2023 DESETA OBLETNICA MČ Center Celje, Gledališka ul. 2., 3000 Celje Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Srečno 2024 želimo vsem stanovalcem in stanovalkam Mestne četrti Center Celje. Decembrski čas nosi s sabo potrebo po bližini sočloveka. Svet MČ Dolgo polje vam tako želi eno prijazno in zdravo mlado leto. Naj bodo dnevi v njem po vaši meri in po vaših željah. Predsednik Sveta MČ Ivan Domitrovič Dragi sokrajani, dragi naši Dolgopoljci! 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Javna agencija Spirit Slovenija Ključna podpora slovenskim podjetjem Javna agencija SPIRIT Slo- venija je v iztekajočem se letu 2023 proslavila jubilej- no deseto obletnico svojega delovanja pod tem imenom, sicer pa v podobni obliki že tri desetletja deluje v pod- poro slovenskim podjetjem pri njihovem delovanju tako doma kot v tujini. V tem času je skupaj z uporabniki njiho- vih storitev spisala že nešte- to uspešnih podjetniških zgodb. Agencija z različnimi ukrepi in aktivnostmi, ki jih pripravlja v skladu s potrebami podjetij, sledi svoji viziji in poslanstvu, ki je že od ustanovitve dalje - biti »one stop shop« oziroma točka Vse na enem mestu za podjetja v vseh fazah njihove- ga poslovanja. SPIRIT Slovenija deluje kot izvajalska agencija Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. V njeni pestri paleti aktivnosti in storitev so tako storitve za potencialne podjetnike, za tiste, ki so na za- četku podjetniške poti, pa tudi za zrela podjetja, ki rastejo in kakopak iščejo tudi priložnosti na tujih trgih v vlogi izvozni- kov in investitorjev; gre torej za celovito podporo slovenskim podjetjem v vseh fazah njiho- vega razvoja in poslovanja. Agencija ponuja tako  - nančno podporo preko javnih razpisov, kot tudi ne nančno. Ker se gospodarstvo, turizem in šport neločljivo prepletata, je agencija zelo aktivna tudi pri projektih, pri katerih moč slovenskega turizma in sloven- skega športa lahko služita kot idealno pomagalo slovenskim podjetjem in podjetnikom pri prodiranju na tuje trge iz vse bolj prepoznavne in zaupanja vredne Slovenije. Vršilec dol- žnosti direktorja agencije Rok Capl pravi, da imajo pri svo- jem delovanju vedno v mislih podjetja in na kakšen način jim lahko kar najbolj pomagajo pri poslovanju. »Kako lahko pomagamo slo- venskim podjetjem? Načinov je toliko, da jih je nemogoče našteti, zato sem prepričan, da lahko pomagamo vsakomur. Izvajamo številne aktivnosti, s katerimi izboljšujemo pod- porno okolje in podjetjem po- magamo bodisi na domačem trgu bodisi pri prodiranju na tuje trge. Podporno okolje je ključnega pomena za podjetja, zato njegova krepitev ter ne- nehno izboljševanje predsta- vljata enega naših osnovnih poslanstev. Sam vedno pravim, da posel znajo podjetja delati sama, naša naloga pa je ustva- riti čim boljšo podporo zanj,« poudarja Capl in podčrta, da gre za pomoč na vseh ravneh in v vseh fazah razvoja ter de- lovanja kateregakoli sloven- skega podjetja. »Enako dober in koristen naslov smo tako za uspešna in uveljavljena podje- tja kot za nekoga, ki podjetnik šele želi postati oziroma ima poslovno idejo in je na začetku poslovne poti ter seveda tudi za vse vmes. Podjetjem smo na voljo od spodbujanja z in- formacijami na samem začetku do pomoči, ko se lotijo vstopa na tuje trge in tam iščejo po- slovne partnerje,« pravi vršilec dolžnosti direktorja in doda nekaj poudarkov, ki to zelo dobro opišejo. »Začne se že v osnovnih in srednjih šolah, kjer že vrsto let so nanciramo aktivnosti za spodbujanje podjetniške miselnosti pri otrocih – v leto- šnjem šolskem letu sodeluje- mo že z več kot stotimi šolami. SPIRIT Slovenija je dejansko tista organizacija, ki si priza- deva, da bi o podjetništvu razmišljali že mladih nog. Po- memben je tudi naš program pomoči podjetnicam, ki ga na- meravamo še razširiti – pri tem pa se rad pošalim, da bomo v prihodnje še bolj uravnotežili spole in vpeljali tudi tovrstne programe, ki bodo namenje- ni podjetnikom, torej posebej moškim. Prav je, da je stvar en- krat malce obrnjena. Posebej smo tudi usmerjeni v pomoč mladim podjetnikom in pod- jetnicam, mlajšim od 30 let, je pa naša podpora vedno dvo- fazna – zavedamo se namreč, da je pot, ko se nekdo poda v podjetništvo in vse skupaj steče, dolga in zelo naporna. Prva leta so zagotovo najtežja, zato pod določenimi pogoji omogočamo dodatno  nanč- no spodbudo, ki jo bomo v prihodnje še povečali.« Omenili smo že, da je SPIRIT Slovenija za slovenska podje- tja zelo pomemben tudi, ko se odločijo za poslovanje na tujem trgu. »Kar zadeva inter- nacionalizacijo, je Slovenija močno izvozno naravnana dr- žava. Naša agencija kot glav- na gospodarstvu namenjena organizacija v tujini organizira številne poslovne forume, kon- ference, gospodarske delega- cije in poslovna srečanja, pa tudi skupne nastope sloven- skih podjetij na mednarodnih sejmih,« pove Capl in nadalju- je: »Na tak način pomagamo slovenskim podjetjem, da se predstavijo v tujini, pri čemer smo zelo ciljno naravnani, saj je zelo pomembno predho- dno identi cirati interes na drugi strani, da naša podjetja dobijo najboljša možna izho- dišča in ustrezne sogovornike. Imamo tudi petnajst poslovnih klubov, ki v tujini delujejo kot podaljšana roka naše agencije. V njih so združena slovenska podjetja, ki že delujejo na po- sameznem trgu in so kot taki odlična opora podjetjem, ki želijo poslovati v državi, kjer je klub. Podjetja informirajo, jih seznanijo s poslovnim okoljem ter predstavijo davčno, pravno in še kakšno realnost, podporo pa jim nudijo tudi pozneje.« Dotaknimo se še nacional- ne kampanje I feel Slovenia: Green, Creative, Smart, v ka- tero je vključenih 41 izredno uspešnih slovenskih podjetij. Zeleno, ustvarjalno in pame- tno so besede, ki zelo dobro opisujejo Slovenijo in iz ka- terih gotovo velja izhajati pri predstavljanju naše države in njenega gospodarstva v tujini. S Caplovimi besedami: »Ko Slo- venijo predstavljamo potenci- alnim partnerjem, od katerih številni v naši državi še niso bili, jo s temi besedami zelo dobro predstavimo. Imamo odlično infrastrukturo, izjemno dobro izobraženo delovno silo, smo nadvse varna država,… Smo torej točno to, kar je izposta- vljeno v imenu kampanje – zelena, ustvarjalna in pame- tna država z ustvarjalnimi in pametnimi ljudmi. Naša želja je tuje poslovneže nato pripe- ljati v Slovenijo, da bodo slo- gan kampanje tudi začutili. In verjamem, da tukaj na najbolj- ši možni način spoznajo našo prelepo državo, hkrati pa se še bolj prepričajo o tem, kako zelo sposobne ljudi imamo. Ko si spočijejo svoje oči na lepotah Slovenije in govorijo z našimi ljudmi, se precej lažje odločijo tudi za poslovno sodelovanje.« S kom sodelovati in na kate- rih trgih v tujini poskusiti čim bolje delovati, pa je pri tem posebej za majhno državo, ki niti približno ne more pokriti vsega in mora zato zelo dobro izbirati svoje cilje, posebnega pomena. »Na SPIRIT Slovenija sledimo ciljem, ki so zastavljeni v vladnem programu interna- cionalizacije, ki de nira ključ- ne trge, panoge in ukrepe na področju spodbujanja izvoza in investicij. Seveda moramo prisluhniti tudi potrebam slo- venskih podjetij, pa tudi tujim gospodarskim zbornicam in drugim deležnikom. Skupaj identi ciramo, kateri dogodki v tujini so tisti, ki lahko najbolj uspešno približajo slovenska podjetja zainteresiranim tujim partnerjem. Trdno verjamem, da je to prava pot. Treba je namreč iti tja, kjer je največ potenciala. Od nekoga sem zadnjič slišal, da priložnosti so tam, kjer so, ne tam, kjer smo mi. Tega se moramo zavedati in tega vodila se še kako drži- mo. Gre za zelo pomembne, ključne odločitve, o katerih je treba dobro premisliti. In to vsakič znova, saj če so bile ne- katere stvari dobre v preteklo- sti, ni nujno, da so tudi zdaj. In obratno,« delovanje agencije na tem področju opisuje Capl. Na drugi strani pa je za- nimivo, kaj SPIRIT Slovenija pomeni za lokalno delovanje nekega podjetja v posamezni slovenski regiji. Vršilec dol- žnosti direktorja je jasen in celjskim podjetjem polaga na dušo: »Zelo dobro se zaveda- mo začetkov slovenskega go- spodarstva. Smo obrtniški na- rod in še vedno je več kot 80 odstotkov slovenskih podjetij družinskih. V tem pogledu so zelo pomembne tako imeno- vane točke SPOT Svetovanje v vseh dvanajstih slovenskih regijah in ki jih so nancira- mo ter koordiniramo kot ne- kakšne naše podaljšane roke v regijah. Imamo 87 SPOT svetovalcev in podjetniških mentorjev, ki na lokalni rav- ni pomagajo podjetjem tako na začetku kot tudi v času njihovega razvoja. Podjetniki v vseh slovenskih regijah se lahko obrnejo na te točke in tam dobijo tudi vse informa- cije o tem, kaj jim omogoča SPIRIT Slovenija in kako jim lahko pomaga.« Rok Capl, vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije SPIRIT Slovenija Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 5 1, 21. december 2023 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE https://gibanjesvoboda.si/ Programer – serviser, avtomatizacija procesov (m/ž) (Petrovče) Opis delovnega mesta: pro- gramira krmilnike in raču- nalniške nadzore za hladilne sisteme (Scada), specifi cira in naroča opremo. Kota, d.o.o. Petrovče, Petrovče 237, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 15. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja tehnologije finalizacije (m/ž) (Šempeter v Savinjski dolini) V sodobno opremljeno proizvodnjo podjetja, kjer razvijamo in izdelujemo specializirano mehanizacijo za spravilo travinja, vabimo vodjo tehnologije fi nalizacije. Sip, strojna industrija, d.d., Juhartova 2, 3311 Šempeter v Sav. dolini. Prijave zbiramo do 15. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Direktor/ vodja financ in računovodstva (m/ž) (Gomilsko) Iščemo ambicioznega in k rezultatom usmerjene- ga vodjo, ki zna razmišljati zunaj okvirjev, je pozitivno naravnan in uspešno krmari med vizijo podjetja in raču- novodskimi standardi. Silco, d.o.o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 3. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik/ dostavljalec (m/ž) (Polzela) Vabimo vas, da postanete del naše dinamične ekipe, specializirane za prodajo in distribucijo oblikovalskih, multifunkcionalnih in prak- tičnih sedežnih garnitur. Fey- dom home, d.o.o., Tavčarjeva 1, 1000 Ljubljana. Prijave zbi- ramo do 14. 1. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Obratni elektrikar (Ljubno ob Savinji) Kratek opis del in nalog: izvajanje elektro vzdrževa- nja vseh strojev in naprav ter instalacij, izvajanje vseh elektro popravil. Kls Ljubno, d.o.o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 14. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja računovodstva m/ž v podjetju Nkd, d.o.o. (Celje) Opis del in nalog: knjiženje oz. evidentiranje poslovnih dogodkov, zagotavljanje pra- vilnega in ažurnega vodenja poslovnih knjig družbe, pri- prava mesečnih, kvartalnih in letnih poročil za državne inštitucije in banke, Nkd, d.o.o., Mdb 2, 8273 Leskovec pri Krškem. Prijave zbiramo do 31. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor neporušnih preiskav (m/ž) (Slovenska Bistrica) Si natančen, ambiciozen in rad potuješ? Si želiš delati nekaj res posebnega? Posta- ni del podjetja Temat! Temat, d.o.o., Industrijska ulica 2, 2310 Slovenska Bistrica. Pri- jave zbiramo do 5. 1. 2024. Podrobnosti na www.moje- delo.com. Inženir tehničnih smeri (m/ž) (Štore) Naloge in odgovornosti: analiziranje tehničnih potreb kupcev, načrtovanje, razvi- janje in projektiranje hidra- vličnih sistemov … Hawe Hi- dravlični sistemi, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 30. 12. 2023. Po- drobnosti na www.mojedelo. com. Kuhar – izmenovodja (m/ž) (Podčetrtek) Vaše naloge bodo: samo- stojna strokovna, kakovo- stna in okusna priprava jedi na najvišjem nivoju in njiho- va predstavitev, strokovno izobraževanje sodelavcev v uporabi novih tehnik pripra- ve hrane in uporabe strojev. Terme Olimia, d.d., Zdra- viliška cesta 24, 3254 Pod- četrtek. Prijave zbiramo do 13. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni specialist (m/ž) (Velenje) V naši sredini iščemo no- vega sodelavca/ko, ki bo sa- mostojno opravljal dela na področju komerciale v med- narodni trgovini. Tiki Hvac, d.o.o., Partizanska cesta 12, 3320Velenje. Prijave zbiramo do 7 . 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja skladišča (m/ž) (Polzela) Dela in naloge obsegajo: strokovno servisiranje, rekla- macije, popravila adrenalin- sko rekreativnih proizvodov blagovne znamke Brp, kot so: štirikolesniki, motorne sani, vodni skuterji, izven- krmni motorji … Kontrola, testiranje, diagnosticiranje, programiranje enot ter do- datne opreme … Ski & Sea, d.o.o., Ob Savinji 12, 3313 Polzela. Prijave zbiramo do 13. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Traktorist – kmetijski delavec (Ponikva, Lenart) Opis delovnega mesta: opravlja vsa traktorska in druga strojna dela, opravlja vsa traktorska in druga dela v sadjarstvu, hladilnici, me- šalnici, sušilnici in rastlinski poljedelsko-travniški proi- zvodnji in perutninski proi- zvodnji, opravlja razna dela z viličarjem. Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona Dobrotinška 3, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 31. 12. 2023. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Iščemo sodelavce v McDonald's Drive (Celje) Zagrabi priložnost, začni svojo kariero pri nas! Pridru- ži se naši super ekipi! Alpe- -Panon, d.o.o. McDonald's DL, Dunajska cesta 151, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja hotelskih gospodinj (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo ob- segale: vodenje tima sobaric, ustrezno razdelitev del, na- log in usmerjanje zaposlenih, zagotavljanje standardov in nadzor kakovosti storitev, čiščenje in pospravljanje sob in drugih prostorov v hotelu in restavraciji, prevzem in oddajo perila. Aena, d.o.o., Mala Pirešica 20, 3301 Pe- trovče. Prijave zbiramo do 11. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser stavbnega pohištva (m/ž) (Vojnik) Opis delovnih nalog: vzdr- ževanje stavbnega pohištva (pvc, les, alu) in prezrače- valnih naprav, predelavo elementov na terenu …Mik, d.o.o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 5. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 5 1, 21. december 2023 BOŽIČNI ČAS Vse naše sanje se lahko uresničijo, če le imamo pogum, da jih udejanjimo. (Walt Disney) SKUPAJ, S POGUMOM V LETO 2024. Vesele božične praznike in vse dobro v novem letu. SOCIALNI DEMOKRATI CELJE KLUB SVETNIKOV Naročnik: Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje za Klub svetnikov SD Celje Ob~ina Slovenske Konjice Spo{tovane, spo{tovani. Prihaja leto 2024. Naj nam prinese prilo`nosti za nove odlo~itve, zanimive izzive, izjemne uspehe in bogate izku{nje. Bodite modri pri odlo~itvah, ustvarjalni pri svojih idejah, povezani kot skupnost, aktivni na vseh podro~jih in ne nazadnje tudi kreativni. Vesel bo`i~ in vse najbolj{e v letu 2024! @upan Darko Ratajc Ustvarjalka je jaslice začela izdelovati že kot otrok, takrat iz papirja, papirne kaše in gli- ne. Pred več kot tridesetimi leti se je udeležila tečaja izdelave ›božičnika‹, to je kruha s po- dobo svete družine, pri danes pokojni Mariji Korošec. Od takrat je Barbara preizkušala različne načine ustvarjanja ja- slic in ugotovila, da jih je lažje kot iz testa za kruh izdelati iz slanega testa. »Slano testo je težko, zato je skoraj nemogo- če izdelati samostojno stoječe fi gurice, ne da bi se sesedle. Tako sem se odločila za relief.« Letos je njen izdelek dobil me- sto tudi na razstavi v Vatikanu. Pot do tja je zapletena Prve jaslice iz slanega testa je Barbara Dimec podarila uči- Med 120 jaslicami z vsega sveta troje slovenskih Slovenske jaslice v Vatikanu teljici verouka svojih otrok: »Bile so bolj preproste kot te, ki jih delam danes. Ona jih je, ne da bi mi povedala, dala na razstavo v Drešinji vasi. Tam so jih opazili člani Društva lju- biteljev jaslic Slovenije in me povabili na vseslovensko raz- stavo jaslic, ki je bila leta 2010 v Celju. Od takrat so moje ja- slice vsako leto razstavljene na več krajih. Tudi sama sem se pozneje včlanila v društvo ljubiteljev jaslic.« Letos poleti jo je podpred- sednik društva Drago Kozinc vprašal, ali bi hotela sodelova- ti na razstavi v Vatikanu. Dru- štvo je nato poslalo prijavnico s fotografi jami, v Vatikanu so jo sprejeli in njenemu izdel- ku namenili mesto v Bernini- jevem stebrišču. Tam je raz- stavljenih 120 jaslic z vsega sveta, trije razstavljavci so iz Slovenije. Na ogled tudi drugje Barbara Dimec je sicer po- nosna na letošnji dosežek, vendar pravi, da v prihodno- sti najverjetneje ne bo več so- delovala: »Mislim, da morajo dobiti priložnost v Vatikanu še drugi jasličarji. Zagotovo pa bom še naprej razstavljala po Sloveniji.« Že letos si njene jaslice lahko ogledate tudi na razstavah v Vojniku, Veržeju, Jurkloštru, Radečah, Stični in Drešinji vasi. Celjanka Barbara Dimec obožuje jaslice. Mogoče zato, ker jih takrat, ko je bila otrok, še ni bilo mogo- če kupiti pri nas, oči pa si je rada napasla na stričevih, ki je živel v Avstriji. Sicer tudi ljubiteljska slikarka in vse- splošno nadarjena umetnica danes tako uživa v izdelova- nju jaslic, da je podobe svete družine izpilila do te mere, da so jih opazili tudi v Va- tikanu. EVA RUDMAN Barbara Dimec se je 18 let ukvarjala tudi s slikanjem, ki ga je zaradi težav z vidom trenutno opustila. Že tretje leto je v pokoju. Upa, da bo ljubezen do ustvarjanja prenesla tudi na svoje vnuke. (Foto: osebni arhiv) Slovenske jaslice v Vatikanu teljici verouka svojih otrok: »Bile so bolj preproste kot te, ki jih delam danes. Ona jih je, ne da bi mi povedala, dala na razstavo v Drešinji vasi. Tam Jaslice iz slanega testa Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 5 1, 21. december 2023 BOŽIČNI ČAS Vse naše sanje se lahko uresničijo, če le imamo pogum, da jih udejanjimo. (Walt Disney) SKUPAJ, S POGUMOM V LETO 2024. Vesele božične praznike in vse dobro v novem letu. SOCIALNI DEMOKRATI CELJE KLUB SVETNIKOV Naročnik: Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje za Klub svetnikov SD Celje Ob~ina Slovenske Konjice Spo{tovane, spo{tovani. Prihaja leto 2024. Naj nam prinese prilo`nosti za nove odlo~itve, zanimive izzive, izjemne uspehe in bogate izku{nje. Bodite modri pri odlo~itvah, ustvarjalni pri svojih idejah, povezani kot skupnost, aktivni na vseh podro~jih in ne nazadnje tudi kreativni. Vesel bo`i~ in vse najbolj{e v letu 2024! @upan Darko Ratajc Ustvarjalka je jaslice začela izdelovati že kot otrok, takrat iz papirja, papirne kaše in gli- ne. Pred več kot tridesetimi leti se je udeležila tečaja izdelave ›božičnika‹, to je kruha s po- dobo svete družine, pri danes pokojni Mariji Korošec. Od takrat je Barbara preizkušala različne načine ustvarjanja ja- slic in ugotovila, da jih je lažje kot iz testa za kruh izdelati iz slanega testa. »Slano testo je težko, zato je skoraj nemogo- če izdelati samostojno stoječe fi gurice, ne da bi se sesedle. Tako sem se odločila za relief.« Letos je njen izdelek dobil me- sto tudi na razstavi v Vatikanu. Pot do tja je zapletena Prve jaslice iz slanega testa je Barbara Dimec podarila uči- Med 120 jaslicami z vsega sveta troje slovenskih Slovenske jaslice v Vatikanu teljici verouka svojih otrok: »Bile so bolj preproste kot te, ki jih delam danes. Ona jih je, ne da bi mi povedala, dala na razstavo v Drešinji vasi. Tam so jih opazili člani Društva lju- biteljev jaslic Slovenije in me povabili na vseslovensko raz- stavo jaslic, ki je bila leta 2010 v Celju. Od takrat so moje ja- slice vsako leto razstavljene na več krajih. Tudi sama sem se pozneje včlanila v društvo ljubiteljev jaslic.« Letos poleti jo je podpred- sednik društva Drago Kozinc vprašal, ali bi hotela sodelova- ti na razstavi v Vatikanu. Dru- štvo je nato poslalo prijavnico s fotografi jami, v Vatikanu so jo sprejeli in njenemu izdel- ku namenili mesto v Bernini- jevem stebrišču. Tam je raz- stavljenih 120 jaslic z vsega sveta, trije razstavljavci so iz Slovenije. Na ogled tudi drugje Barbara Dimec je sicer po- nosna na letošnji dosežek, vendar pravi, da v prihodno- sti najverjetneje ne bo več so- delovala: »Mislim, da morajo dobiti priložnost v Vatikanu še drugi jasličarji. Zagotovo pa bom še naprej razstavljala po Sloveniji.« Že letos si njene jaslice lahko ogledate tudi na razstavah v Vojniku, Veržeju, Jurkloštru, Radečah, Stični in Drešinji vasi. Celjanka Barbara Dimec obožuje jaslice. Mogoče zato, ker jih takrat, ko je bila otrok, še ni bilo mogo- če kupiti pri nas, oči pa si je rada napasla na stričevih, ki je živel v Avstriji. Sicer tudi ljubiteljska slikarka in vse- splošno nadarjena umetnica danes tako uživa v izdelova- nju jaslic, da je podobe svete družine izpilila do te mere, da so jih opazili tudi v Va- tikanu. EVA RUDMAN Barbara Dimec se je 18 let ukvarjala tudi s slikanjem, ki ga je zaradi težav z vidom trenutno opustila. Že tretje leto je v pokoju. Upa, da bo ljubezen do ustvarjanja prenesla tudi na svoje vnuke. (Foto: osebni arhiv) Slovenske jaslice v Vatikanu teljici verouka svojih otrok: »Bile so bolj preproste kot te, ki jih delam danes. Ona jih je, ne da bi mi povedala, dala na razstavo v Drešinji vasi. Tam Jaslice iz slanega testa Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 5 1, 21. december 2023 BRALCI POROČEVALCI V petek, 8. decembra, smo v osrednji dvorani Narodnega doma Celje uspešno izpeljali dobrodelni koncert Popla- vljena srca. Dogodek je bil zasnovan z nastopi dijakov iz večine celjskih srednjih šol. Celoten dogodek smo obliko- vali dijaki in veseli nas, da je bil med Celjani cenjen. Zbira- li smo sredstva za oškodova- ne družine celjskih dijakov, ki so jih avgusta prizadele katastrofalne poplave. Večina jih prihaja iz okoliških občin, imeli smo enoten cilj, da jim pomagamo. Sredstva, zbrana na dogodku, bomo namenili območnemu združenju Rde- čega križa Celje. Na dogodku so nastopili glasbena skupina Slowmon- keys (hišni bend Šolskega centra Celje), Zara Kregar z ekipo Gimnazije Celje – Cen- ter, Ema Lesjak iz Gimnazije Lava, plesalke Ekonomistke iz Ekonomske šole Celje, hišni bend Gimnazije Celje – Center, Rumeni sneg, pevka Taja Ga- beršek s I. gimnazije, plesna gimnastičarka Tajda Korče iz zdravstvene-kozmetične šole v Celju in plesalke TBA s I. gi- mnazije. Trije dobri možje Ko zima prihaja, jesen od nas odhaja. Z njo Miklavž prihaja in nam s parklji ponagaja. Božiček prihaja z vrečo veliko, v njej je daril res veliko. Ko vse nas obdari, s prazno vrečo se poslovi. Dedek Mraz ob novem letu prihaja in nam s kučmo nagaja. Ko gremo spat, se gre z našimi darili igrat. Tako vsako leto ti dobri možje prihajajo in skozi zimo uhajajo. Vedno se jih zelo veselimo, saj nam praznike razvedrijo. Celjska dijaška skupnost pripravila dobrodelni koncert Dogodek so na začetku po- pestrili slovenski estradniki iz sveta glasbe. Na daljavo so nas pozdravili pevka Alya, komik Klemen Bučan, harmonikar Davor Pušnik iz ansambla Unikat, igralka Tina Gorenjak, pevka in vplivnica Hajdi ter pevke iz skupine Bepop. Vsi znani so poudarili po- men dobrodelnosti in pohvalili gesto Dijaške skupnosti Celje ter pogum za organizacijo. Zaradi snemanja silvestrske oddaje se nam niso uspeli pri- družit na dogodku, smo jim pa hvaležni za njihov del. Z nami so bili na koncertu tudi direktor celjske občinske uprave Gregor Deleja, podžu- pan Samo Seničar, vodja od- delka za družbene dejavnosti MOC Bojan Cvelfar in tudi ne- kaj mestnih svetnikov. V dvora- ni so se nam poleg ravnateljev in predstavnikov celjskih šol pridružili še predstavniki oko- liških občin, ki so jih v avgustu prizadele poplave, med dru- gim sta prisostvovala župan Ljubnega Franjo Naraločnik in podžupanja Šmartnega ob Paki Marjana Rogel Per- čič. Na dogodku se nam je pridružil še nekdanji celjski škof mnsgr. dr. Stanislav Li- povšek. Posebej se zahvaljujemo Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki je oblikovala poseben aran- žma v obliki srca, ki je ves koncert krasil podobo odra. Hvala tudi medijskemu krož- ku I. gimnazije v Celju, kate- rega dijaki so dogajanje ves čas fotografi rali in snemali. Mestni občini Celje se za- hvaljujemo za omogočen na- jem dvorane, Klubu študen- tov občine Celje za izvedbo dogodka. Vodja dogodka je bila Lana Mastnak, članica predsedstva DSC. To je bil že drugi koncert celjske dijaške skupnosti, ki aktivno deluje na regijski ravni vse od svoje ustanovi- tve aprila letos. Povezujemo 11 celjskih srednjih šol, leta 2024 pa nas čaka širitev po celotni savinjski regiji, ki vključuje 19 srednjih šol. Trudimo se delovati za do- bro dijakov in bomo vedno skupnost idej, predlogov in rešitev. NIK SLEMENŠEK Hana Dedić in Arian Dedić, oba 6. b-razred, I. OŠ Žalec Miklavž prinesel tudi glasbo Na Miklavž dan, v sredo, 6. decembra, je bil tradici- onalni Miklavžev koncert Gimnazije Celje – Center. Nastopili so Nonet GCC z umetniško vodjo Barba- ro Arlič Kerstein, Dekliški pevski zbor GCC 1. letnika pod vodstvom Eve Mutec, Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Pre- ložnika, FaVoZa pod vod- stvom Danijela Berdena ter instrumentalni zasedbi Gipsy sekstet GCC in The Šlagers z mentorjem Sa- šem Šoncem. Predstavili so izbrana dela iz sloven- ske in svetovne glasbene zakladnice. S koncertom so dijaki in njihovi mentorji počastili iztekajoče se leto, raziskovali bogata izročila prazničnega časa ter novih začetkov. Koncert je bil tudi uvod v praznično dogajanje v šoli in knežjem mestu. RL Miklavžev koncert je v teh letih postal stalnica v prazničnem decembru. (Foto: arhiv GCC) Dobrodelni koncert Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 5 1, 21. december 2023 BRALCI POROČEVALCI V petek, 8. decembra, smo v osrednji dvorani Narodnega doma Celje uspešno izpeljali dobrodelni koncert Popla- vljena srca. Dogodek je bil zasnovan z nastopi dijakov iz večine celjskih srednjih šol. Celoten dogodek smo obliko- vali dijaki in veseli nas, da je bil med Celjani cenjen. Zbira- li smo sredstva za oškodova- ne družine celjskih dijakov, ki so jih avgusta prizadele katastrofalne poplave. Večina jih prihaja iz okoliških občin, imeli smo enoten cilj, da jim pomagamo. Sredstva, zbrana na dogodku, bomo namenili območnemu združenju Rde- čega križa Celje. Na dogodku so nastopili glasbena skupina Slowmon- keys (hišni bend Šolskega centra Celje), Zara Kregar z ekipo Gimnazije Celje – Cen- ter, Ema Lesjak iz Gimnazije Lava, plesalke Ekonomistke iz Ekonomske šole Celje, hišni bend Gimnazije Celje – Center, Rumeni sneg, pevka Taja Ga- beršek s I. gimnazije, plesna gimnastičarka Tajda Korče iz zdravstvene-kozmetične šole v Celju in plesalke TBA s I. gi- mnazije. Trije dobri možje Ko zima prihaja, jesen od nas odhaja. Z njo Miklavž prihaja in nam s parklji ponagaja. Božiček prihaja z vrečo veliko, v njej je daril res veliko. Ko vse nas obdari, s prazno vrečo se poslovi. Dedek Mraz ob novem letu prihaja in nam s kučmo nagaja. Ko gremo spat, se gre z našimi darili igrat. Tako vsako leto ti dobri možje prihajajo in skozi zimo uhajajo. Vedno se jih zelo veselimo, saj nam praznike razvedrijo. Celjska dijaška skupnost pripravila dobrodelni koncert Dogodek so na začetku po- pestrili slovenski estradniki iz sveta glasbe. Na daljavo so nas pozdravili pevka Alya, komik Klemen Bučan, harmonikar Davor Pušnik iz ansambla Unikat, igralka Tina Gorenjak, pevka in vplivnica Hajdi ter pevke iz skupine Bepop. Vsi znani so poudarili po- men dobrodelnosti in pohvalili gesto Dijaške skupnosti Celje ter pogum za organizacijo. Zaradi snemanja silvestrske oddaje se nam niso uspeli pri- družit na dogodku, smo jim pa hvaležni za njihov del. Z nami so bili na koncertu tudi direktor celjske občinske uprave Gregor Deleja, podžu- pan Samo Seničar, vodja od- delka za družbene dejavnosti MOC Bojan Cvelfar in tudi ne- kaj mestnih svetnikov. V dvora- ni so se nam poleg ravnateljev in predstavnikov celjskih šol pridružili še predstavniki oko- liških občin, ki so jih v avgustu prizadele poplave, med dru- gim sta prisostvovala župan Ljubnega Franjo Naraločnik in podžupanja Šmartnega ob Paki Marjana Rogel Per- čič. Na dogodku se nam je pridružil še nekdanji celjski škof mnsgr. dr. Stanislav Li- povšek. Posebej se zahvaljujemo Srednji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ki je oblikovala poseben aran- žma v obliki srca, ki je ves koncert krasil podobo odra. Hvala tudi medijskemu krož- ku I. gimnazije v Celju, kate- rega dijaki so dogajanje ves čas fotografi rali in snemali. Mestni občini Celje se za- hvaljujemo za omogočen na- jem dvorane, Klubu študen- tov občine Celje za izvedbo dogodka. Vodja dogodka je bila Lana Mastnak, članica predsedstva DSC. To je bil že drugi koncert celjske dijaške skupnosti, ki aktivno deluje na regijski ravni vse od svoje ustanovi- tve aprila letos. Povezujemo 11 celjskih srednjih šol, leta 2024 pa nas čaka širitev po celotni savinjski regiji, ki vključuje 19 srednjih šol. Trudimo se delovati za do- bro dijakov in bomo vedno skupnost idej, predlogov in rešitev. NIK SLEMENŠEK Hana Dedić in Arian Dedić, oba 6. b-razred, I. OŠ Žalec Miklavž prinesel tudi glasbo Na Miklavž dan, v sredo, 6. decembra, je bil tradici- onalni Miklavžev koncert Gimnazije Celje – Center. Nastopili so Nonet GCC z umetniško vodjo Barba- ro Arlič Kerstein, Dekliški pevski zbor GCC 1. letnika pod vodstvom Eve Mutec, Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Davida Pre- ložnika, FaVoZa pod vod- stvom Danijela Berdena ter instrumentalni zasedbi Gipsy sekstet GCC in The Šlagers z mentorjem Sa- šem Šoncem. Predstavili so izbrana dela iz sloven- ske in svetovne glasbene zakladnice. S koncertom so dijaki in njihovi mentorji počastili iztekajoče se leto, raziskovali bogata izročila prazničnega časa ter novih začetkov. Koncert je bil tudi uvod v praznično dogajanje v šoli in knežjem mestu. RL Miklavžev koncert je v teh letih postal stalnica v prazničnem decembru. (Foto: arhiv GCC) Dobrodelni koncert Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 5 1, 21. december 2023 BRALCI POROČEVALCI Župan Občine Braslov- če Tomaž Žohar je 8. de- cembra pripravil sprejem za dijake, ki so se ob kocu srednješolskega izobra- ževanja v šolskem letu 2022/23 še posebej izkaza- li z doseženim rezultatom na maturi in zaključnem izpitu. Na podlagi pre- jetih podatkov so bili na sprejem povabljeni štirje dijaki. Ana Mia Bedjanič je bila zlata na splošni maturi. Zla- ta maturanta poklicne ma- ture sta bila Nejc Zadnik in Urh Račnik. Gaja Riga, ki se sprejema zaradi neodlo- žljivih obveznosti ni mogla udeležiti, je dosegla še po- V četrtek, 7. decembra, smo v OŠ Griže pripravi- li dobrodelno prireditev Izgubljena snežinka z bo- žičnim sejmom. Učenci so predhodno na tehniškem dnevu ustvarjali praznične izdelke in voščilnice z enim samim iskrenim namenom – napolniti šolski sklad z dobrosrčnimi prispevki. Sredstva iz šolskega sklada so med drugim namenjena otrokom OŠ Griže in POŠ Li- boje za sofi nanciranje posa- meznih dejavnosti socialno šibkim učencem ter tudi za zviševanje standarda pouka. Novost letošnjega božičnega sejma je bil poseben dobro- delni piškot z imenom Gri- škotek. Množica obiskovalcev je dala nastopajočim še po- seben zagon, da pokažejo, česa so sposobni. Za uvod v prireditev so s Čarobno vrečo poskrbeli naši najmlajši so- sedje šole, otroci Vrtca Griže, nadaljevali pa v podobnem slogu Folklorna skupina Na- vihančki OŠ Griže ter Folklor- na skupina POŠ Liboje. A kaj hitro je vihar, ki je prihrumel v športno dvorano, naznanil, da prihajajo med nas snežin- ke – balerine. Med njimi se je ena žal izgubila in je skozi dramsko igro s pomočjo pev- cev in plesalcev ter prijateljev in gozdnih živali na koncu le uspela najti mamo Zimo. Za posebno presenečenje večera so poskrbeli zapo- sleni v OŠ Griže, ki so nam s pesmima ogreli srce in nas popeljali v božični čas. Ker je prišla med nas mama Zima, so na koncu res zapadle pra- ve snežinke. In čisto nič nas ni zeblo. Prav toplo nam je bilo pri srcu. Večer je bil po- poln. POLONA JELEN Sprejem za zlate maturante Ustvarjalno, čarobno, sneženo Srečali so se abrahamovci Župnija Polzela je v sode- lovanju s tamkajšnjo občino mašo v nedeljo, 10. decem- bra, namenila tudi tistim, ki so praznovali 50. obletnico rojstva. Slovesnost je vodil domači župnik Urban Lesjak in po- udaril, da je to življenjska prelomnica, ko se izkušnje preteklih let povezujejo z na- črtovanjem prihodnosti. Ob koncu maše so po skupnem fotografi ranju srečanje nada- ljevali s pogostitvijo v verouč- ni učilnici. Zbrane je nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik in jim kot soorganizator sre- čanja čestital ter zaželel vse dobro ter zdravja in sreče v prihodnje. Ni pozabil tudi na voščilo za božič in novo leto ter na spominsko darilo in skupno fotografi jo. Nato so skupaj nazdravili in se o marsičem pogovorili. TT Letos sta bila v Splitu že 9. mednarodno tekmovanje in festival natakarjev, ba- ristov, barmanov in resta- vracij Grand Gourmet. Pod mentorstvom Simone Pom- pe in Marijane Novak so se ga udeležile naše dijakinje Anja Gjerkeš, Karin Štravs in Valentina Štrigl, ki obi- skujejo 2. letnik programa gastronomske in hotelske storitve, ter Saša Miklavži- na, dijakinja prvega letnika programa gastronomija iz Šole za storitvene dejavno- sti Šolskega centra Velenje. Dijakinje so s svojim stro- kovnim znanjem ponovno dokazale, da sodijo v sam vrh gastronomije. Slovenija je letos prvič tekmovala v ka- tegoriji sinhronizirana strež- ba, kar je bil za tekmovalke in mentorici dodaten izziv. Kljub vsemu so dijakinje s trdim delom, z večmesečnimi pripravami in z zgodbo o Piki Nogavički, ki je del tradicio- nalnega velenjskega festivala, navdušile ocenjevalno ekipo. Dijakinje so dosegle najvišje število točk in si prislužile tri zlate medalje, pokal in naziv absolutnih prvakinj. Pika Nogavička Anja Gjerkeš, Ka- rin Štravs in Valentina Štrigl so se s svojo ladjico, ki so jo odpeljale s seboj, odpravile v Split na lov za splitskimi gusarji. Dijakinja Saša Miklavžina je ponovno blestela v katego- riji barista junior ter osvojila pokal, naziv absolutne pr- vakinje in tri zlate medalje z najvišjim številom točk v treh različnih kategorijah: dva espressa in dva cappu- ccina, latte art – dva simbola in lastna kreacija kavnega koktajla – signature drink na osnovi espressa. Po vrnitvi domov so se di- jaki programa gastronomija z mentorji udeležili nadstan- dardne strokovne ekskurzije Gastronomija: European Yo- ung Chef Award 2023 v fran- coskem mestu Le Tourqet. Tam so si ogledali tekmova- nje in podprli Boštjana Vol- ka, nekdanjega dijaka šole za storitvene dejavnosti, ki je med devetimi tekmovalci raz- ličnih držav dosegel zavidlji- vo prvo mesto in prejel naziv European Young Chef 2023. Ponosni smo, da smo bili del tega izjemnega dogodka. Na potovanju smo si ogledali različne znamenitosti nem- ških in francoskih mest, kar nam bo ostalo v lepem spo- minu, obenem smo uživali v številnih novih gastronom- skih izkušnjah. Vseh izjemnih uspehov se je veselila tudi ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti ŠCV Helena Zupanc. SIMONA POMPE Župan Tomaž Žohar z zlatimi maturanti Utrinek z dobrodelne prireditve OŠ Griže Srečanje občanov Polzele, ki so letos praznovali 50. obletnico rojstva. Izjemni dosežki dijakov v gastronomiji Z desne ravnateljica Helena Zupanc, dijaki- nje Saša Miklavžina, Valentina Štrigl, Anja Gjerkeš in Karin Štravs ter mentorici Simona Pompe in Marijana Novak sebno pohvalo na zaključ- nem izpitu. Župan je zlatim maturan- tom izročil posebno darilo in jim zaželel, da bodo ne- koč tako uspešni tudi na po- klicni poti. Hkrati je izrazil upanje, da bi to svojo pot nadaljevali v lokalnem oko- lju. TT Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 5 1, 21. december 2023 AKTUALNA PONUDBA 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 5 1, 21. december 2023 Novi TEDNIK 21. 12. 2023 št. 51  COLOR CMYK stran 36 CELJE: 03 / 492 34 10 ŠENTJUR: 03 / 749 22 90 Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje PE ŠENTJUR, ulica Dušana Kvedra 6B MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! IN SREČNO MIRNE PRAZNIKE Umetnost postavitve kristalov v prostoru za energijo in harmonijo Uporaba kristalov za harmonizacijo energije v prostoru sega daleč v preteklost, a danes je to že del vsakdanje prakse. Njena priljubljenost se je povečala v sodobnem okolju alternativnega zdravljenja in feng šuja. Postavitev kristalov v prostoru naj bi spodbujala pozitivno energijo, uravnavala tokove in ustvarjala harmonijo. Sledi nekaj ključnih nasvetov za učinkovito postavitev kristalov v vašem domu ali pisarni. 1. Določitev ciljev: pred začetkom postavljanja kristalov je koristno določiti cilje. Ali želite izboljšati energijo v spalnici, povečati ustvarjalnost v delovnem prostoru ali pritegniti ljubezen v dnevno sobo? Razumevanje ciljev vam bo pomagalo izbrati ustrezne kristale. 2. Postavitev glede na smeri kompasa: v feng šuju se kristali pogosto postavljajo glede na smeri kompasa, povezane s posameznimi življenjskimi področji. Na primer roževci v ljubezenskem kotu ali citrini v delovnem kotičku. 3. Kristali za čiščenje energijskih blokad: selenit je odličen pri čiščenju negativnih energij, odpuščanju in ljubezni do sebe, zato ga lahko postavite v vsak kotiček doma, tudi v spalnico. 4. Kombiniranje različnih kristalov: kombinacija različnih kristalov lahko okrepi učinek. Na primer ametist za pomirjanje in roževec za ljubezen. Ohranjanje ravnotežja med različnimi ener- gijami je ključno. 5. Kreativnost pri postavitvi: bodite kreativni pri postavitvi kristalov. Namesto da jih le postavite na polico, jih lahko vključite v dekor, kot so vaze, namizni aranžmaji, svetilke ali posode s sadjem. 6. Redno čiščenje kristalov: pomembno je za ohranjanje njihove energije. Uporabite tehni- ke, kot so postavitev na jutranje sonce, lunina kopel ali čiščenje s kadilom, ki postaja vedno bolj priljubljena tehnika. Ne glede na vaše prepričanje o energijskih lastnostih kristalov postavitev teh dragocenih ka- mnov v vašem prostoru lahko prispeva k splošnemu občutku uravnoteženosti in dobrobiti. Vedno poskrbite, da izberete kristale, ki resonirajo z vašimi osebnimi cilji in energijskimi potrebami. Zlato kot naložba ali varčevanje Graf prikazuje gibanje cene zlata od leta 2000 za obdobje 20 let, iz česar sta vidna rast in gibanje njegove cene. V podjetju se že leta ukvarjamo s cenitvami starega nakita, z odkupom zlata in srebra. Trgovanje z zlatom ima dolgo zgodovino in šteje kot ena najstarejših oblik trgovanja. Zlato je od nekdaj privlačilo vlaga- telje zaradi svoje vre- dnosti, zanesljivosti in vloge zatočišča v času gospodarskih nevarno- sti. Radi bi vam predstavili osnovne informacije o trgova- nju z zlatom ter predstavili nekaj ključnih podatkov pri nakupu zlata in srebra v obliki palic ali kovancev. 1. Zakaj trgovati z zlatom? Zlato je tradicionalno veljalo za varno naložbeno zatočišče in zaščito pred in acijo. Kot mate- rialni vir ima omejeno količino, zaradi česar je njegova vrednost manj podvržena vplivom go- spodarskih nihanj in valutnih devalvacij. Poleg tega zlato obdrži vrednost v času nesta- bilnosti na  nančnih trgih ozi- roma se njegova cena v hudih časih (predvsem vojne v svetu) izrazito zviša. 2. Zakaj varčevati v zlatu? Poznamo dve vrsti vlagate- ljev. Tiste, ki želijo zaslužiti na kratek rok, in dolgoročne vla- gatelje. Razlika med njimi je, da prvi čakajo trenutek gospodar- ske krize, vojne, ko se cena zlata poveča za nekaj evrov, in takrat prodajo ter spet počakajo, da kriza mine, in ponovno kupijo. Na drugi strani so vlagatelji, ki v nekem trenutku kupijo in čaka- jo od pet do deset let ter v tem času nekaj zaslužijo. Alternativno zdravljenje s kristali V zadnjem času je zanimanje za alternativne metode zdravljenja, kot je uporaba kristalov, opazno naraščalo. Številni posamezniki so se obrnili k tej starodavni praksi v iskanju zdravja in duhovnega ravnovesja. Čeprav je to področje še vedno precej kontroverzno, mnogi trdijo, da imajo kristali pozitiven vpliv na dobro počutje in energijsko ravnovesje. Kako deluje zdravljenje s kristali? Zdravljenje s kristali temelji na prepričanju, da imajo ti minerali speci čne energijske lastnosti, ki lahko vplivajo na energijske tokove v telesu in na spodbudo meridianov. Vsak kristal ima edinstveno vibracijo, ki pomaga odpravljati blokade in spodbuja pretok pozitivne energije. Ne samo zdravilci, temveč tudi posamezniki kristale pogosto uporabljajo za uravnavanje čaker, ki so energetske točke v telesu. Zdravljenje s kristali je globoko ukoreninjeno v zgodovini in kulturi, vendar ostaja predmet razprav in raziskav. Posamezniki, ki se odločijo za to obliko alternativne medicine, naj bodo po- zorni na osebne izkušnje in se vedno posvetujejo s strokovnjakom, če imajo zdravstvene težave. Ne glede na mnenja ostaja fascinanten vpogled v raznolikost pristopov k doseganju zdravja in ravnovesja v sodobnem svetu. 36 AKTUALNA PONUDBA Novi TEDNIK Novi TEDNIK 21. 12. 2023 21. 12. 2023 že del vsakdanje prakse. Njena priljubljenost se je povečala v sodobnem okolju alternativnega zdravljenja in feng šuja. Postavitev kristalov v prostoru naj bi spodbujala pozitivno energijo, uravnavala tokove in ustvarjala harmonijo. Sledi nekaj ključnih nasvetov za učinkovito postavitev kristalov v vašem domu ali pisarni. izboljšati energijo v spalnici, povečati ustvarjalnost v delovnem prostoru ali pritegniti ljubezen v dnevno sobo? Razumevanje ciljev vam bo pomagalo izbrati ustrezne kristale. Alternativno V zadnjem času je zanimanje za alternativne metode zdravljenja, kot je uporaba kristalov, opazno naraščalo. Številni posamezniki so se obrnili k tej starodavni praksi v iskanju zdravja in duhovnega ravnovesja. Čeprav je to področje še vedno precej kontroverzno, mnogi trdijo, da imajo kristali pozitiven vpliv na dobro počutje in energijsko ravnovesje. Kako deluje zdravljenje s kristali? Zdravljenje s kristali temelji na prepričanju, da imajo ti minerali speci čne energijske lastnosti, ki lahko vplivajo na energijske tokove v telesu in na spodbudo meridianov. Vsak kristal ima edinstveno vibracijo, ki pomaga odpravljati blokade in spodbuja pretok pozitivne energije. Ne samo zdravilci, temveč tudi posamezniki kristale pogosto uporabljajo za uravnavanje čaker, ki so energetske točke v telesu. razprav in raziskav. Posamezniki, ki se odločijo za to obliko alternativne medicine, naj bodo po- zorni na osebne izkušnje in se vedno posvetujejo s strokovnjakom, če imajo zdravstvene težave. Ne glede na mnenja ostaja fascinanten vpogled v raznolikost pristopov k doseganju zdravja in ravnovesja v sodobnem svetu. Zlato kot naložba ali varčevanje ali varčevanje Graf prikazuje gibanje cene zlata od leta 2000 za obdobje 20 let, iz česar sta vidna rast in gibanje njegove cene. V podjetju se že leta ukvarjamo V podjetju se že leta ukvarjamo s cenitvami starega nakita, z s cenitvami starega nakita, z odkupom zlata in srebra. odkupom zlata in srebra. Trgovanje z zlatom ima Trgovanje z zlatom ima dolgo zgodovino in šteje dolgo zgodovino in šteje kot ena najstarejših oblik kot ena najstarejših oblik trgovanja. Zlato je od trgovanja. Zlato je od ključnih podatkov pri nakupu zlata in srebra v obliki palic ali kovancev. 1. Zakaj trgovati z zlatom? Zlato je tradicionalno veljalo za varno naložbeno zatočišče in zaščito pred in acijo. Kot mate- rialni vir ima omejeno količino, zaradi česar je njegova vrednost manj podvržena vplivom go- spodarskih nihanj in valutnih devalvacij. Poleg tega zlato obdrži vrednost v času nesta- bilnosti na  nančnih trgih ozi- roma se njegova cena v hudih časih (predvsem vojne v svetu) izrazito zviša. 2. Zakaj varčevati v zlatu? Poznamo dve vrsti vlagate- ljev. Tiste, ki želijo zaslužiti na kratek rok, in dolgoročne vla- gatelje. Razlika med njimi je, da prvi čakajo trenutek gospodar- 3. Ključni dejavniki, ki vpli- vajo na nakup plemenitih kovin: Pri nakupu plemenitih kovin je pomembna previdnost, saj obstajajo pasti, ki ogrožajo vla- gatelje. 1. Roževec: povezan z ljubeznijo in s čustvenim zdravjem, podpira delova- nje srčne čakre, jo odpira in tako spodbuja notranjo ljubezen. 2. Ametist: znan po pomirjujočih lastnostih, saj pomaga pri lajšanju stresa, nespečnosti in duševne napetosti ter prinaša dober partnerski odnos. 3. Citrin: pripisujejo mu lastnost privabljanja obilja in pozitivne energije ter samozavesti, prinaša optimizem v naša življenja. 4. Selenit: pomaga pri čiščenju in odstranjevanju negativnih energij iz okolice, sproščanju, pomirjanju in odpuščanju. 5. Turmalin: pripisujejo mu lastnost zaščite pred negativnimi vplivi iz okolja in uravnoteženja energijskih tokov. Priljubljeni kristali za zdravljenje: 1. Visoki stroški nakupa in skladiščenja: preverite stroške nakupa, prodaje ter morebitne stroške skladiščenja ali zavaro- vanja plemenitih kovin. 2. Nezanesljivi prodajalci: iz- berite zaupanja vredne proda- jalce in se izogibajte sumljivim ponudnikom, da se izognete ponarejenim ali nekakovostnim izdelkom. 3. Nedoslednost kakovosti: preverite verodostojnost in ka- kovost plemenitih kovin, ki jih kupujete, da se izognete mo- rebitnim presenečenjem glede pristnosti in čistosti. 4. Napačno razumevanje trga: preden vstopite na trg plemeni- tih kovin, se sami ali s trgovcem temeljito poučite o dinamiki cen, dejavnikih, ki vplivajo na trg, ter možnih tveganjih. Pazljivost in sodelovanje z zaupanja vrednimi ponudniki sta torej ključna koraka pri iz- ogibanju pastem pri nakupu plemenitih kovin. V podjetju Adamas ponujamo izključno ploščice avstrijskega ali švicarskega porekla, ki ima- jo oznako Good delivery, kar pomeni, da je zlato označeno s certi katom in čistostjo 999/9 in ga lahko prodate kjerkoli v svetu, medtem ko nekateri te oznake in čistosti nimajo. Z raziskavo, s previdnostjo in z informiranimi odločitvami lahko zmanjšate tveganja in učinkovito vključite zlato v svoj naložbeni portfelj. Vabimo vas v svojo trgovino v Celju, kjer bomo določili  ksno ceno zla- ta in vam pomagali pri nakupu zlata ali srebra. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 5 1, 21. december 2023 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA TVD Partizan Gaberje (4) Povsem po naključju je leta 1948 v Celje zašel ho- kej na travi. Na železniški postaji je ostal izgubljen pa- ket z neznanimi športnimi rekviziti, ki so jih po neu- spešnem iskanju lastnika odnesli v Kajuhov internat, kjer so jih najprej upora- bljali gojenci in vojne siro- te tega mladinskega doma. S pravilno uporabo poseb- nih hokejskih palic in trdih žogic pa je mlade seznanil profesor Karel Jug, ko se je vrnil s študija v Beogradu. V bolje organizirano in športno podkovano ekipo je profesor Jug naprej povabil hokejiste na ledu, da bi tako razširili in podaljšali zimsko sezono tudi v poletje. Vendar so hokejisti na ledu kmalu spoznali, da ima hokej na travi drugačne lastnosti in pravila. Hokej na travi sta sprejela samo dva, preostali člani ekipe pa so prišli iz raz- ličnih drugih športnih okolji. A ekipa je imela dobre špor- Že kar nekaj časa urejam ro- dovnik in med raziskovanjem sem našla fotografi jo družine moje stare mame Julijane Ar- zenšek na Grobelnem 20. Na- stala je 5. julija 1906 ob prazno- vanju 40. rojstnega dne njene mame Ane, moje prababice. Iz družinske kronike … Moj pradedek Štefan Arzen- šek se je rodil v vasi Bodrež leta 1864. Pri enaindvajsetih se je »zagledal« v devetnajstletno Ano Jakob Žmahar iz Platinov- ca pri Grobelnem in po dveh letih »skupne hoje« sta se leta 1887 poročila v cerkvi v Šent- vidu pri Grobelnem. Na Gro- belnem 20, na križišču na levi strani kraja, sta si kupila hiško z malo kmetijo. Tu se jima je v letih od 1887 do 1910 rodi- lo osem otrok: Marija, Franc, moja stara mama Julijana, Janez, Jože, Alojz Karol in An- ton. Od njih se je leta 1914 prva Družina Arzenšek z Grobelnega ob družinskem praznovanju Od leve v prvi vrsti: slavljenka, mama Ana, njen sin Janez in hči Marija; v zadnji vrsti: na skrajni levi na takšnih praznovanjih obvezni muzikant, oče Štefan, sinova Franc in Alojz, hči Julijana, moja stara mama in sin Jože. Manjkala sta najmlajša Karol in Anton. poročila prav moja stara mama Julijana s Cirilom Lorgerjem iz Cerovca pri Šmarju. Mladopo- ročenca sta se preselila v Celje, a kaj kmalu je njihova mama Ana zbolela za tuberkulozo (sušico) in umrla leta 1915 pri komaj devetinštiridesetih. T udi oče Štefan je zbolel za navede- no boleznijo in umrl šest let za njo leta 1921. Prevzemnik kmetije je bil Janez, najstarejši od njunih sinov, drugi pa so se preselili po okoliških krajih Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Ekipa TVD Partizan Celje – Gaberje na eni od tekem, okoli leta 1960. (Foto: osebni arhiv Darko Končan) tne temelje in se je hitro tudi uradno registrirala kot Hokej- sko društvo Kladivar. Ko se je za igro usposobil še trenerski kader, so se začeli tudi veliki uspehi tega novega športa. Med leti 1950–1976 so si tako Celjani priigrali kar osem na- slovov republiških prvakov in trinajst naslovov pokalnih prvakov. Leta 1965 je ekipa iz Kladivarja prestopila k Par- tizanu Gaberje in pomlajena nadaljevala uspešno športno udejstvovanje tako na držav- nem kot tudi mednarodnem področju. Partizanovci sicer niso tekmovali v republiški ligi, so pa bili del slovensko- -hrvaške, kasneje zvezne za- hodne lige, kjer so se redno uvrščali visoko. Glede na kakovost igralcev so bili celo četrta ekipa v Jugoslaviji. O priljubljenosti5 tega športa v tistem obdobju govori tudi dejstvo, da je bil tekmovalec Emil Kolenc leta 1970 razgla- šen za celjskega športnika leta po mnenju uredništva Novega tednika in Radia Ce- lje. Prav tako pa so Celjani za- stopali tudi državne barve, v reprezentanci sta igrala Stane Jelenko in Drago Kolenc. Žal se je uspešna pot tega zani- mivega športa končala leta 1976, saj je Zveza telesnih organizacij ukinila donacijo Partizanu, kar je pomenilo iz- stop iz zvezne lige zahod in s tem tudi začetek konca ho- keja na travi v Celju. Kasneje so ga sicer ponovno oživili v podobi dvoranskega hokeja, ki so ga od leta 1984 gojili v Celju, Mariboru in Ljubljani. TVD Partizan je v teh letih organiziral več dvoranskih prvenstev v dvorani Golovec, zadnjega leta 1990. Se nadaljuje. Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje Merjenje ekipnih moči na lepi travnati površini, (Foto: osebni arhiv Darko Končan) Hokej na travi (blatu). (Foto: arhiv ŠD Gaberje) Spoštovani stanovalci in stanovalke! Vsak konec prinaša začetek nekaj novega. Naj prinese upanje v še boljšo prihodnost, hkrati pa nas naj spremlja hvaležnost, da smo tudi v tem letu doživeli lepe trenutke in uresničili mnoge načrte. Vesele praznike in srečno novo leto vam želi Mestna četrt Gaberje. MČ Gaberje, Kidričeva ulica 3, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 5 1, 21. december 2023 AKTUALNA PONUDBA 36 AKTUALNA PONUDBA Št. 5 1, 21. december 2023 Novi TEDNIK 21. 12. 2023 št. 51  COLOR CMYK stran 36 CELJE: 03 / 492 34 10 ŠENTJUR: 03 / 749 22 90 Gregorčičeva ul. 4, 3000 Celje PE ŠENTJUR, ulica Dušana Kvedra 6B MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE MIRNE PRAZNIKE IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO IN SREČNO 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2023! 2024! 2023! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! 2024! IN SREČNO MIRNE PRAZNIKE Umetnost postavitve kristalov v prostoru za energijo in harmonijo Uporaba kristalov za harmonizacijo energije v prostoru sega daleč v preteklost, a danes je to že del vsakdanje prakse. Njena priljubljenost se je povečala v sodobnem okolju alternativnega zdravljenja in feng šuja. Postavitev kristalov v prostoru naj bi spodbujala pozitivno energijo, uravnavala tokove in ustvarjala harmonijo. Sledi nekaj ključnih nasvetov za učinkovito postavitev kristalov v vašem domu ali pisarni. 1. Določitev ciljev: pred začetkom postavljanja kristalov je koristno določiti cilje. Ali želite izboljšati energijo v spalnici, povečati ustvarjalnost v delovnem prostoru ali pritegniti ljubezen v dnevno sobo? Razumevanje ciljev vam bo pomagalo izbrati ustrezne kristale. 2. Postavitev glede na smeri kompasa: v feng šuju se kristali pogosto postavljajo glede na smeri kompasa, povezane s posameznimi življenjskimi področji. Na primer roževci v ljubezenskem kotu ali citrini v delovnem kotičku. 3. Kristali za čiščenje energijskih blokad: selenit je odličen pri čiščenju negativnih energij, odpuščanju in ljubezni do sebe, zato ga lahko postavite v vsak kotiček doma, tudi v spalnico. 4. Kombiniranje različnih kristalov: kombinacija različnih kristalov lahko okrepi učinek. Na primer ametist za pomirjanje in roževec za ljubezen. Ohranjanje ravnotežja med različnimi ener- gijami je ključno. 5. Kreativnost pri postavitvi: bodite kreativni pri postavitvi kristalov. Namesto da jih le postavite na polico, jih lahko vključite v dekor, kot so vaze, namizni aranžmaji, svetilke ali posode s sadjem. 6. Redno čiščenje kristalov: pomembno je za ohranjanje njihove energije. Uporabite tehni- ke, kot so postavitev na jutranje sonce, lunina kopel ali čiščenje s kadilom, ki postaja vedno bolj priljubljena tehnika. Ne glede na vaše prepričanje o energijskih lastnostih kristalov postavitev teh dragocenih ka- mnov v vašem prostoru lahko prispeva k splošnemu občutku uravnoteženosti in dobrobiti. Vedno poskrbite, da izberete kristale, ki resonirajo z vašimi osebnimi cilji in energijskimi potrebami. Zlato kot naložba ali varčevanje Graf prikazuje gibanje cene zlata od leta 2000 za obdobje 20 let, iz česar sta vidna rast in gibanje njegove cene. V podjetju se že leta ukvarjamo s cenitvami starega nakita, z odkupom zlata in srebra. Trgovanje z zlatom ima dolgo zgodovino in šteje kot ena najstarejših oblik trgovanja. Zlato je od nekdaj privlačilo vlaga- telje zaradi svoje vre- dnosti, zanesljivosti in vloge zatočišča v času gospodarskih nevarno- sti. Radi bi vam predstavili osnovne informacije o trgova- nju z zlatom ter predstavili nekaj ključnih podatkov pri nakupu zlata in srebra v obliki palic ali kovancev. 1. Zakaj trgovati z zlatom? Zlato je tradicionalno veljalo za varno naložbeno zatočišče in zaščito pred in acijo. Kot mate- rialni vir ima omejeno količino, zaradi česar je njegova vrednost manj podvržena vplivom go- spodarskih nihanj in valutnih devalvacij. Poleg tega zlato obdrži vrednost v času nesta- bilnosti na  nančnih trgih ozi- roma se njegova cena v hudih časih (predvsem vojne v svetu) izrazito zviša. 2. Zakaj varčevati v zlatu? Poznamo dve vrsti vlagate- ljev. Tiste, ki želijo zaslužiti na kratek rok, in dolgoročne vla- gatelje. Razlika med njimi je, da prvi čakajo trenutek gospodar- ske krize, vojne, ko se cena zlata poveča za nekaj evrov, in takrat prodajo ter spet počakajo, da kriza mine, in ponovno kupijo. Na drugi strani so vlagatelji, ki v nekem trenutku kupijo in čaka- jo od pet do deset let ter v tem času nekaj zaslužijo. Alternativno zdravljenje s kristali V zadnjem času je zanimanje za alternativne metode zdravljenja, kot je uporaba kristalov, opazno naraščalo. Številni posamezniki so se obrnili k tej starodavni praksi v iskanju zdravja in duhovnega ravnovesja. Čeprav je to področje še vedno precej kontroverzno, mnogi trdijo, da imajo kristali pozitiven vpliv na dobro počutje in energijsko ravnovesje. Kako deluje zdravljenje s kristali? Zdravljenje s kristali temelji na prepričanju, da imajo ti minerali speci čne energijske lastnosti, ki lahko vplivajo na energijske tokove v telesu in na spodbudo meridianov. Vsak kristal ima edinstveno vibracijo, ki pomaga odpravljati blokade in spodbuja pretok pozitivne energije. Ne samo zdravilci, temveč tudi posamezniki kristale pogosto uporabljajo za uravnavanje čaker, ki so energetske točke v telesu. Zdravljenje s kristali je globoko ukoreninjeno v zgodovini in kulturi, vendar ostaja predmet razprav in raziskav. Posamezniki, ki se odločijo za to obliko alternativne medicine, naj bodo po- zorni na osebne izkušnje in se vedno posvetujejo s strokovnjakom, če imajo zdravstvene težave. Ne glede na mnenja ostaja fascinanten vpogled v raznolikost pristopov k doseganju zdravja in ravnovesja v sodobnem svetu. 36 AKTUALNA PONUDBA Novi TEDNIK Novi TEDNIK 21. 12. 2023 21. 12. 2023 že del vsakdanje prakse. Njena priljubljenost se je povečala v sodobnem okolju alternativnega zdravljenja in feng šuja. Postavitev kristalov v prostoru naj bi spodbujala pozitivno energijo, uravnavala tokove in ustvarjala harmonijo. Sledi nekaj ključnih nasvetov za učinkovito postavitev kristalov v vašem domu ali pisarni. izboljšati energijo v spalnici, povečati ustvarjalnost v delovnem prostoru ali pritegniti ljubezen v dnevno sobo? Razumevanje ciljev vam bo pomagalo izbrati ustrezne kristale. Alternativno V zadnjem času je zanimanje za alternativne metode zdravljenja, kot je uporaba kristalov, opazno naraščalo. Številni posamezniki so se obrnili k tej starodavni praksi v iskanju zdravja in duhovnega ravnovesja. Čeprav je to področje še vedno precej kontroverzno, mnogi trdijo, da imajo kristali pozitiven vpliv na dobro počutje in energijsko ravnovesje. Kako deluje zdravljenje s kristali? Zdravljenje s kristali temelji na prepričanju, da imajo ti minerali speci čne energijske lastnosti, ki lahko vplivajo na energijske tokove v telesu in na spodbudo meridianov. Vsak kristal ima edinstveno vibracijo, ki pomaga odpravljati blokade in spodbuja pretok pozitivne energije. Ne samo zdravilci, temveč tudi posamezniki kristale pogosto uporabljajo za uravnavanje čaker, ki so energetske točke v telesu. razprav in raziskav. Posamezniki, ki se odločijo za to obliko alternativne medicine, naj bodo po- zorni na osebne izkušnje in se vedno posvetujejo s strokovnjakom, če imajo zdravstvene težave. Ne glede na mnenja ostaja fascinanten vpogled v raznolikost pristopov k doseganju zdravja in ravnovesja v sodobnem svetu. Zlato kot naložba ali varčevanje ali varčevanje Graf prikazuje gibanje cene zlata od leta 2000 za obdobje 20 let, iz česar sta vidna rast in gibanje njegove cene. V podjetju se že leta ukvarjamo V podjetju se že leta ukvarjamo s cenitvami starega nakita, z s cenitvami starega nakita, z odkupom zlata in srebra. odkupom zlata in srebra. Trgovanje z zlatom ima Trgovanje z zlatom ima dolgo zgodovino in šteje dolgo zgodovino in šteje kot ena najstarejših oblik kot ena najstarejših oblik trgovanja. Zlato je od trgovanja. Zlato je od ključnih podatkov pri nakupu zlata in srebra v obliki palic ali kovancev. 1. Zakaj trgovati z zlatom? Zlato je tradicionalno veljalo za varno naložbeno zatočišče in zaščito pred in acijo. Kot mate- rialni vir ima omejeno količino, zaradi česar je njegova vrednost manj podvržena vplivom go- spodarskih nihanj in valutnih devalvacij. Poleg tega zlato obdrži vrednost v času nesta- bilnosti na  nančnih trgih ozi- roma se njegova cena v hudih časih (predvsem vojne v svetu) izrazito zviša. 2. Zakaj varčevati v zlatu? Poznamo dve vrsti vlagate- ljev. Tiste, ki želijo zaslužiti na kratek rok, in dolgoročne vla- gatelje. Razlika med njimi je, da prvi čakajo trenutek gospodar- 3. Ključni dejavniki, ki vpli- vajo na nakup plemenitih kovin: Pri nakupu plemenitih kovin je pomembna previdnost, saj obstajajo pasti, ki ogrožajo vla- gatelje. 1. Roževec: povezan z ljubeznijo in s čustvenim zdravjem, podpira delova- nje srčne čakre, jo odpira in tako spodbuja notranjo ljubezen. 2. Ametist: znan po pomirjujočih lastnostih, saj pomaga pri lajšanju stresa, nespečnosti in duševne napetosti ter prinaša dober partnerski odnos. 3. Citrin: pripisujejo mu lastnost privabljanja obilja in pozitivne energije ter samozavesti, prinaša optimizem v naša življenja. 4. Selenit: pomaga pri čiščenju in odstranjevanju negativnih energij iz okolice, sproščanju, pomirjanju in odpuščanju. 5. Turmalin: pripisujejo mu lastnost zaščite pred negativnimi vplivi iz okolja in uravnoteženja energijskih tokov. Priljubljeni kristali za zdravljenje: 1. Visoki stroški nakupa in skladiščenja: preverite stroške nakupa, prodaje ter morebitne stroške skladiščenja ali zavaro- vanja plemenitih kovin. 2. Nezanesljivi prodajalci: iz- berite zaupanja vredne proda- jalce in se izogibajte sumljivim ponudnikom, da se izognete ponarejenim ali nekakovostnim izdelkom. 3. Nedoslednost kakovosti: preverite verodostojnost in ka- kovost plemenitih kovin, ki jih kupujete, da se izognete mo- rebitnim presenečenjem glede pristnosti in čistosti. 4. Napačno razumevanje trga: preden vstopite na trg plemeni- tih kovin, se sami ali s trgovcem temeljito poučite o dinamiki cen, dejavnikih, ki vplivajo na trg, ter možnih tveganjih. Pazljivost in sodelovanje z zaupanja vrednimi ponudniki sta torej ključna koraka pri iz- ogibanju pastem pri nakupu plemenitih kovin. V podjetju Adamas ponujamo izključno ploščice avstrijskega ali švicarskega porekla, ki ima- jo oznako Good delivery, kar pomeni, da je zlato označeno s certi katom in čistostjo 999/9 in ga lahko prodate kjerkoli v svetu, medtem ko nekateri te oznake in čistosti nimajo. Z raziskavo, s previdnostjo in z informiranimi odločitvami lahko zmanjšate tveganja in učinkovito vključite zlato v svoj naložbeni portfelj. Vabimo vas v svojo trgovino v Celju, kjer bomo določili  ksno ceno zla- ta in vam pomagali pri nakupu zlata ali srebra. Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 5 1, 21. december 2023 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA TVD Partizan Gaberje (4) Povsem po naključju je leta 1948 v Celje zašel ho- kej na travi. Na železniški postaji je ostal izgubljen pa- ket z neznanimi športnimi rekviziti, ki so jih po neu- spešnem iskanju lastnika odnesli v Kajuhov internat, kjer so jih najprej upora- bljali gojenci in vojne siro- te tega mladinskega doma. S pravilno uporabo poseb- nih hokejskih palic in trdih žogic pa je mlade seznanil profesor Karel Jug, ko se je vrnil s študija v Beogradu. V bolje organizirano in športno podkovano ekipo je profesor Jug naprej povabil hokejiste na ledu, da bi tako razširili in podaljšali zimsko sezono tudi v poletje. Vendar so hokejisti na ledu kmalu spoznali, da ima hokej na travi drugačne lastnosti in pravila. Hokej na travi sta sprejela samo dva, preostali člani ekipe pa so prišli iz raz- ličnih drugih športnih okolji. A ekipa je imela dobre špor- Že kar nekaj časa urejam ro- dovnik in med raziskovanjem sem našla fotografi jo družine moje stare mame Julijane Ar- zenšek na Grobelnem 20. Na- stala je 5. julija 1906 ob prazno- vanju 40. rojstnega dne njene mame Ane, moje prababice. Iz družinske kronike … Moj pradedek Štefan Arzen- šek se je rodil v vasi Bodrež leta 1864. Pri enaindvajsetih se je »zagledal« v devetnajstletno Ano Jakob Žmahar iz Platinov- ca pri Grobelnem in po dveh letih »skupne hoje« sta se leta 1887 poročila v cerkvi v Šent- vidu pri Grobelnem. Na Gro- belnem 20, na križišču na levi strani kraja, sta si kupila hiško z malo kmetijo. Tu se jima je v letih od 1887 do 1910 rodi- lo osem otrok: Marija, Franc, moja stara mama Julijana, Janez, Jože, Alojz Karol in An- ton. Od njih se je leta 1914 prva Družina Arzenšek z Grobelnega ob družinskem praznovanju Od leve v prvi vrsti: slavljenka, mama Ana, njen sin Janez in hči Marija; v zadnji vrsti: na skrajni levi na takšnih praznovanjih obvezni muzikant, oče Štefan, sinova Franc in Alojz, hči Julijana, moja stara mama in sin Jože. Manjkala sta najmlajša Karol in Anton. poročila prav moja stara mama Julijana s Cirilom Lorgerjem iz Cerovca pri Šmarju. Mladopo- ročenca sta se preselila v Celje, a kaj kmalu je njihova mama Ana zbolela za tuberkulozo (sušico) in umrla leta 1915 pri komaj devetinštiridesetih. T udi oče Štefan je zbolel za navede- no boleznijo in umrl šest let za njo leta 1921. Prevzemnik kmetije je bil Janez, najstarejši od njunih sinov, drugi pa so se preselili po okoliških krajih Prispevala: Romana Pernovšek Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Ekipa TVD Partizan Celje – Gaberje na eni od tekem, okoli leta 1960. (Foto: osebni arhiv Darko Končan) tne temelje in se je hitro tudi uradno registrirala kot Hokej- sko društvo Kladivar. Ko se je za igro usposobil še trenerski kader, so se začeli tudi veliki uspehi tega novega športa. Med leti 1950–1976 so si tako Celjani priigrali kar osem na- slovov republiških prvakov in trinajst naslovov pokalnih prvakov. Leta 1965 je ekipa iz Kladivarja prestopila k Par- tizanu Gaberje in pomlajena nadaljevala uspešno športno udejstvovanje tako na držav- nem kot tudi mednarodnem področju. Partizanovci sicer niso tekmovali v republiški ligi, so pa bili del slovensko- -hrvaške, kasneje zvezne za- hodne lige, kjer so se redno uvrščali visoko. Glede na kakovost igralcev so bili celo četrta ekipa v Jugoslaviji. O priljubljenosti5 tega športa v tistem obdobju govori tudi dejstvo, da je bil tekmovalec Emil Kolenc leta 1970 razgla- šen za celjskega športnika leta po mnenju uredništva Novega tednika in Radia Ce- lje. Prav tako pa so Celjani za- stopali tudi državne barve, v reprezentanci sta igrala Stane Jelenko in Drago Kolenc. Žal se je uspešna pot tega zani- mivega športa končala leta 1976, saj je Zveza telesnih organizacij ukinila donacijo Partizanu, kar je pomenilo iz- stop iz zvezne lige zahod in s tem tudi začetek konca ho- keja na travi v Celju. Kasneje so ga sicer ponovno oživili v podobi dvoranskega hokeja, ki so ga od leta 1984 gojili v Celju, Mariboru in Ljubljani. TVD Partizan je v teh letih organiziral več dvoranskih prvenstev v dvorani Golovec, zadnjega leta 1990. Se nadaljuje. Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje Merjenje ekipnih moči na lepi travnati površini, (Foto: osebni arhiv Darko Končan) Hokej na travi (blatu). (Foto: arhiv ŠD Gaberje) Spoštovani stanovalci in stanovalke! Vsak konec prinaša začetek nekaj novega. Naj prinese upanje v še boljšo prihodnost, hkrati pa nas naj spremlja hvaležnost, da smo tudi v tem letu doživeli lepe trenutke in uresničili mnoge načrte. Vesele praznike in srečno novo leto vam želi Mestna četrt Gaberje. MČ Gaberje, Kidričeva ulica 3, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 5 1, 21. december 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Zadovoljni boste ugotavljali, da tokrat ni bilo zaman. Na- predek se bo pokazal tako v poslovnem kot tudi na zaseb- nem področju. Takoj morate razmisliti, kateri zadevi boste dali prednost, določiti je treba prioritete. Sicer čas za večje spre- membe še ni ugoden, o tem se boste odločali takoj ob začetku novega leta 2024. Na čustvenem področju bo strastno in roman- tično hkrati. Želeli si boste, da bi bilo tako v nedogled. Venera, ki potuje po vašem znaku, vam prinaša veliko dobrega in lepega, pomembno je, da si boste dovolili to opa- ziti. Predali se boste uživanju, ne glede na to, da je pred vami mnogo obveznosti. Zadeve bo- ste odlično izpeljali, zato boste zadovoljno zrli v prihajajoče dni. Pred vami je obdobje ve- čjih odločitev, vendar ne v tem letu. Premišljeno boste delali in se zanje odločili po temeljitem premisleku ob začetku novega leta. V soboto bo Merkur, ki slovi kot planet komunikacije, ki je zadolžen za delo, vstopil v vaše znamenje. To vam prina- ša izredno izostren občutek za dogovarjanje, komuniciranje in sprejemanje stališč. Vendar je bistveno, da se osredotočite na dokončevanje zadev. Obvezno- sti vas bodo tako zaposlovale, da boste skoraj pozabljali nase. Poskrbeli boste za nov videz, tudi na splošno se boste veliko ukvarjali s seboj. Poiščite neko- ga, ki hrepeni po vaši bližini. V petek bo Sonce vstopilo v vaš znak in vaša življenjska energija bo začela naraščati, počutje bo vedno boljše. Tre- nutna kriza počasi mineva in zadihali boste s polnimi pljuči. Zadeve se bodo počasi umirile tudi na poslovnem področju, kjer vam idej in zamisli tokrat ne bo primanjkovalo. Prihodnji mesec bo izredno pomemben za vaše nadaljnje delovno podro- čje. Premišljeno si boste zastavili dober načrt. Prazničnih dni se boste vese- lili, vendar boste pred tem doži- vljali povečan stres. Toliko bo- ste hoteli še postoriti v zadnjih dneh, časa pa vam bo zmanjka- lo. Zadeve iz preteklega obdobja se bodo počasi uredile in lažje boste dihali. Zadovoljni boste tudi na čustvenem področju, saj vam zvezde pripravljajo pre- senečenje. Nikar ne zamudite priložnosti, pokazala se bo, ko boste najmanj pričakovali. V pričakovanju prazničnih dni boste hiteli s svojimi oprav- ki, saj boste želeli, da bi se lahko potem končno sprostili. Ugotovili boste, da ste z nečlo- veškimi napori uredili zadeve drugače kot sicer. Uspeh vam je zagotovo usojen, zato stopi- te iz začaranega kroga in si s tem ustvarite nove priložnosti. Nekdo vas občuduje, vi pa tega v naglici sploh ne opazite, saj tej osebi ne pripisujete pozornosti. Malo poglejte okoli sebe. Vaš vladar Mars v sorodnem znaku prinaša velike vire ener- gije. Vaša izredno impulzivna narava bo postavljena na preiz- kušnjo. Nekdo vam bo ob vseh težavah stal ob strani in vam nudil veliko pomoč in oporo. Odločali se boste za pot, vendar boste do zadnjega trenutka raz- dvojeni. Praznične dni preživite dejavno, saj vam bo to najbolj ustrezalo. Tako boste sprostili nakopičene vire energije. Luna bo od petka do nedelj- skega jutra potovala po vašem znaku, kar vam bo prineslo veliko energije in dogajanja. Pogum se vam bo obrestoval, zato bodite drzni, dovolite si ti- sto nekaj več od običajnega. Več zadev boste uspešno pripeljali do konca. Začutili boste nape- tost v odnosih, zato bo najbolje, da izberete diplomatsko pot. Pri- čakujte zaplete na delovnem po- dročju, vendar ohranite mirno držo. Vzemite si trenutek zase, sprostite dušo in telo. Na božični večer, božič ter na dan samostojnosti in enotno- sti boste gostili Luno v svojem znaku. Odlična novica za vse, ki ste željni druženja in prijetne- ga klepeta v krogu svojih dragih. Energije božičnega večera bodo izredno prijetne. S svojimi teža- vami se lahko mirno obrnete k partnerju, saj vam jih lahko z dobrim nasvetom olajša, kar velja še zlasti za torek. Pred vami je pomembna pot, zato se prepustite dogodkom. Še v nočnih urah v sredo na- stopi polna luna v znamenju raka. Energija bo usmerjena v dom in družinska dogajanja. Prevladovala bo izredno moč- na čustvena energija, precej občutljivi boste in spremenljivo razpoloženi. Novice vas bodo najprej presenetile in kasneje razjezile. Prav bi bilo, da se vča- sih vživite v čustva in občutja drugih ljudi, saj boste le tako lažje razumeli sebe. Pred vami so pomembne odločitve. Retrogradni Merkur v soro- dnem znamenju vam prinaša priložnost, da uspešno končate in še pred tem uspešno razrešite neko situacijo. Vaše razpolože- nje bo spremenljivo, zato pazi- te, kako komunicirate z okolico. Več pozornosti morate nameniti fi zični vzdržljivosti, poskrbe- ti morate za zdravo prehrano. Mars vam prinaša ogromno energije, ki jo boste najbolje po- rabili z več rekreacije in težkega dela. Več planetov v zemeljskih znakih je odlična podlaga za vaše zelo kakovostno delova- nje. Razmišljali boste o novih možnostih zaslužka, čeprav je pred vami mnogo omejitev. Priložnosti bo v naslednjem obdobju več kot dovolj, od vas pa bo odvisno, kako jih boste izkoristili. Nekdo vam bo pri- jazno ponudil roko, vi pa boste sumničavo razmišljali, kaj ima za bregom. Nič takšnega ni, gre zgolj za prijaznost. Janko je prišel k Iveku na obisk v zapor in mu prinese donat Mg ter rekel: »Sem slišal, da si zaprt.« Soseda mi je pri kavi povedala, da ima rada pogumne moške. Rekel sem ji, da se je zredila za nekaj kilogramov. Ko se ženska odloči maščevati moškemu, bo še hudič obstal, gledal in se učil. V soboto sem se po dolgem času tako napil, da me je zbil parkiran avto… Kako spraviš v paniko prodajalko v trgovini? Pomoliš glavo iz kabine za pomerjanje oblačil in zakličeš: »Gospa, toaletnega papirja ni!« Da bi rešili vse težave pri nas, bi se morali v koalicijo povezati dedek Mraz, zlata ribica in duh iz svetilke. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Otroška »Mama, ko bom zrasel, bom kralj in bom imel veliko žena.« »S katero od teh pa boš spal?« »S teboj vendar, mama!« »Kaj pa boš potem z vsemi temi ženami, kje bodo one spale?« »One bodo v drugi sobi z očkom.« Iz druge sobe se zasliši: »Naj živi kralj!« Dolžina »Draga, se ti ne zdi, da je ta oblekica malo prekratka?« »Dragi, bi se rad pogovarjal o prekratkih stvareh?« »Ne, draga, oblekica ti zelo lepo pristoji.« Zdaj se je veliko lažje neopazno prikrasti v hiše, kot je bilo to nekoč. Brado je opral skupaj s plaščem… Študije kažejo, da vsak tretji slabo spi. TOČNO! Kaj naj naredim, da boš najbolj srečna ženska na svetu? Ne vem, morda se odseliš… Šef je rekel, naj vzamem samokolnico, da mi bo lažje… Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 5 1, 21. december 2023 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Zadovoljni boste ugotavljali, da tokrat ni bilo zaman. Na- predek se bo pokazal tako v poslovnem kot tudi na zaseb- nem področju. Takoj morate razmisliti, kateri zadevi boste dali prednost, določiti je treba prioritete. Sicer čas za večje spre- membe še ni ugoden, o tem se boste odločali takoj ob začetku novega leta 2024. Na čustvenem področju bo strastno in roman- tično hkrati. Želeli si boste, da bi bilo tako v nedogled. Venera, ki potuje po vašem znaku, vam prinaša veliko dobrega in lepega, pomembno je, da si boste dovolili to opa- ziti. Predali se boste uživanju, ne glede na to, da je pred vami mnogo obveznosti. Zadeve bo- ste odlično izpeljali, zato boste zadovoljno zrli v prihajajoče dni. Pred vami je obdobje ve- čjih odločitev, vendar ne v tem letu. Premišljeno boste delali in se zanje odločili po temeljitem premisleku ob začetku novega leta. V soboto bo Merkur, ki slovi kot planet komunikacije, ki je zadolžen za delo, vstopil v vaše znamenje. To vam prina- ša izredno izostren občutek za dogovarjanje, komuniciranje in sprejemanje stališč. Vendar je bistveno, da se osredotočite na dokončevanje zadev. Obvezno- sti vas bodo tako zaposlovale, da boste skoraj pozabljali nase. Poskrbeli boste za nov videz, tudi na splošno se boste veliko ukvarjali s seboj. Poiščite neko- ga, ki hrepeni po vaši bližini. V petek bo Sonce vstopilo v vaš znak in vaša življenjska energija bo začela naraščati, počutje bo vedno boljše. Tre- nutna kriza počasi mineva in zadihali boste s polnimi pljuči. Zadeve se bodo počasi umirile tudi na poslovnem področju, kjer vam idej in zamisli tokrat ne bo primanjkovalo. Prihodnji mesec bo izredno pomemben za vaše nadaljnje delovno podro- čje. Premišljeno si boste zastavili dober načrt. Prazničnih dni se boste vese- lili, vendar boste pred tem doži- vljali povečan stres. Toliko bo- ste hoteli še postoriti v zadnjih dneh, časa pa vam bo zmanjka- lo. Zadeve iz preteklega obdobja se bodo počasi uredile in lažje boste dihali. Zadovoljni boste tudi na čustvenem področju, saj vam zvezde pripravljajo pre- senečenje. Nikar ne zamudite priložnosti, pokazala se bo, ko boste najmanj pričakovali. V pričakovanju prazničnih dni boste hiteli s svojimi oprav- ki, saj boste želeli, da bi se lahko potem končno sprostili. Ugotovili boste, da ste z nečlo- veškimi napori uredili zadeve drugače kot sicer. Uspeh vam je zagotovo usojen, zato stopi- te iz začaranega kroga in si s tem ustvarite nove priložnosti. Nekdo vas občuduje, vi pa tega v naglici sploh ne opazite, saj tej osebi ne pripisujete pozornosti. Malo poglejte okoli sebe. Vaš vladar Mars v sorodnem znaku prinaša velike vire ener- gije. Vaša izredno impulzivna narava bo postavljena na preiz- kušnjo. Nekdo vam bo ob vseh težavah stal ob strani in vam nudil veliko pomoč in oporo. Odločali se boste za pot, vendar boste do zadnjega trenutka raz- dvojeni. Praznične dni preživite dejavno, saj vam bo to najbolj ustrezalo. Tako boste sprostili nakopičene vire energije. Luna bo od petka do nedelj- skega jutra potovala po vašem znaku, kar vam bo prineslo veliko energije in dogajanja. Pogum se vam bo obrestoval, zato bodite drzni, dovolite si ti- sto nekaj več od običajnega. Več zadev boste uspešno pripeljali do konca. Začutili boste nape- tost v odnosih, zato bo najbolje, da izberete diplomatsko pot. Pri- čakujte zaplete na delovnem po- dročju, vendar ohranite mirno držo. Vzemite si trenutek zase, sprostite dušo in telo. Na božični večer, božič ter na dan samostojnosti in enotno- sti boste gostili Luno v svojem znaku. Odlična novica za vse, ki ste željni druženja in prijetne- ga klepeta v krogu svojih dragih. Energije božičnega večera bodo izredno prijetne. S svojimi teža- vami se lahko mirno obrnete k partnerju, saj vam jih lahko z dobrim nasvetom olajša, kar velja še zlasti za torek. Pred vami je pomembna pot, zato se prepustite dogodkom. Še v nočnih urah v sredo na- stopi polna luna v znamenju raka. Energija bo usmerjena v dom in družinska dogajanja. Prevladovala bo izredno moč- na čustvena energija, precej občutljivi boste in spremenljivo razpoloženi. Novice vas bodo najprej presenetile in kasneje razjezile. Prav bi bilo, da se vča- sih vživite v čustva in občutja drugih ljudi, saj boste le tako lažje razumeli sebe. Pred vami so pomembne odločitve. Retrogradni Merkur v soro- dnem znamenju vam prinaša priložnost, da uspešno končate in še pred tem uspešno razrešite neko situacijo. Vaše razpolože- nje bo spremenljivo, zato pazi- te, kako komunicirate z okolico. Več pozornosti morate nameniti fi zični vzdržljivosti, poskrbe- ti morate za zdravo prehrano. Mars vam prinaša ogromno energije, ki jo boste najbolje po- rabili z več rekreacije in težkega dela. Več planetov v zemeljskih znakih je odlična podlaga za vaše zelo kakovostno delova- nje. Razmišljali boste o novih možnostih zaslužka, čeprav je pred vami mnogo omejitev. Priložnosti bo v naslednjem obdobju več kot dovolj, od vas pa bo odvisno, kako jih boste izkoristili. Nekdo vam bo pri- jazno ponudil roko, vi pa boste sumničavo razmišljali, kaj ima za bregom. Nič takšnega ni, gre zgolj za prijaznost. Janko je prišel k Iveku na obisk v zapor in mu prinese donat Mg ter rekel: »Sem slišal, da si zaprt.« Soseda mi je pri kavi povedala, da ima rada pogumne moške. Rekel sem ji, da se je zredila za nekaj kilogramov. Ko se ženska odloči maščevati moškemu, bo še hudič obstal, gledal in se učil. V soboto sem se po dolgem času tako napil, da me je zbil parkiran avto… Kako spraviš v paniko prodajalko v trgovini? Pomoliš glavo iz kabine za pomerjanje oblačil in zakličeš: »Gospa, toaletnega papirja ni!« Da bi rešili vse težave pri nas, bi se morali v koalicijo povezati dedek Mraz, zlata ribica in duh iz svetilke. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Otroška »Mama, ko bom zrasel, bom kralj in bom imel veliko žena.« »S katero od teh pa boš spal?« »S teboj vendar, mama!« »Kaj pa boš potem z vsemi temi ženami, kje bodo one spale?« »One bodo v drugi sobi z očkom.« Iz druge sobe se zasliši: »Naj živi kralj!« Dolžina »Draga, se ti ne zdi, da je ta oblekica malo prekratka?« »Dragi, bi se rad pogovarjal o prekratkih stvareh?« »Ne, draga, oblekica ti zelo lepo pristoji.« Zdaj se je veliko lažje neopazno prikrasti v hiše, kot je bilo to nekoč. Brado je opral skupaj s plaščem… Študije kažejo, da vsak tretji slabo spi. TOČNO! Kaj naj naredim, da boš najbolj srečna ženska na svetu? Ne vem, morda se odseliš… Šef je rekel, naj vzamem samokolnico, da mi bo lažje… Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 5 1, 21. december 2023 RAZVEDRILO Božična križanka REŠITEV SUDOKU 600 SUDOKU 601 SUDOKU 292 REŠITEV SUDOKU 291 Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. KUPON S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: 1 2 3 4 5 6 7 5 8 9 10 2 9 8 6 5 11 12 3 13 6 14 8 5 8 14 4 7 3 2 1 9 6 12 10 11 13 3K SLAP SAVINJE BLAŽILNIK PRI AVTO­ MOBILU ČRVU PODOBNA ČLENASTA ŽIVAL VELIK SNOP (SLAME) LEGENDARNI DIRKAČ LAUDA INŠTITUT VARNOSTI VOLK DLAKO MENJA, … PA NIKOLI OVČJI SAMEC OBHODITE, IZOGNETE SE VDIHAVAJTA IN IZDIHA­ VAJTA KEMIJSKA ELEMENTA Rn IN I UPORAB­ LJATI MAJHEN NOŽ POVRŠINO MERIMO V … JAČA, UTRJUJE FIZIKA JE NARAVO­ SLOVNA … RIMSKA 51 MOTOR NA 4 KOLESA POVSOD JE LEPO, … JE NAJLEPŠE NEKD. SRED­ NJA ŠOLA OPRAVLJATI RAČUNSKE OPERACIJE Povsod z vami JEZERO NA FINSKEM VRSTA PIVA MI SE … RADI, RADI PRAV ZARES ENAKI ČRKI HRVAŠKI PEVEC (GORAN) EGIPČANSKA BOGINJA ZNAMKA ŠVEDSKEGA POHIŠTVA POČASNA, UMIRJENA HOJA LOVSKI ROG PREGOVOR … HOC POMENI V TA NAMEN PRIZA­ DEVANJE TAK KOT ČILI MLIN DELA … KLOP MILIAMPER SVETO­ PISEMSKI PREROK PRIPADNIK STRANKE RIBIČ, KI MUHARI SKUPINA 5 ENOT ŠKATLI PODOBEN DEL V OMARI ZLOG V KOVINI MEJI NA KO­ LUMBIJO IN KOSTARIKO PRIPRAVA ZA OBE ŠA NJE SIVA ... JE POGOSTA PRI STAROST­ NIKIH AKTIVNI UDELEŽENEC DOGODKA NEKDANJI SLOVENSKI SMUČAR PETROVIČ PIVŠKO PO­ DOLJE LEŽI V POREČJU … NAMENJEN JE ABONENTOM EMIL BARONIK IGRA S 54 KARTAMI ZDRAVILO, KI VSEBUJE OPIJ UČINEK KDOR IŠČE, … NAJDE NOGA (ANG.) LEVSTIK: … JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO RDEČI KRIŽ TIHO KOT … … KOT BLISK ORJAŠKI JUŽN O­ AMERIŠKI KAČI IMA NAD 10 ha ZEMLJE OBOŽEVALEC (SLENG.) NEMŠKI KANCLER SCHOLZ POZORNOST VZBUJAJOČE NEČEDNE ZADEVE ITALIJANSKO IME ZA VIDEM FRANCOSKI SLIKAR (GUSTAVE) NAROČILO ZA DELO LOKOMO­ TIVA JE … SREDSTVO IZDELOVALEC KOŠEV VODNA RASTLINA HITROST POTEKA NEKDANJA MLADINSKA ODDAJA NA TVS AMERIŠKI GLASBENIK (LOU) CHARLOTTE BRONTË: JANE … ELEKTRON­ VOLT GRŠKA ČRKA ξ MARTA …: ŠE SI TU METRIČNI POUDAREK NEKD. AM. SMUČARKA (TAMARA) PUDELJ OBDAN, OMOTAN MARČEVE … 1 2 3 4 5 6 7 5 8 9 10 2 9 8 6 5 11 12 3 13 6 14 8 5 8 14 4 7 3 2 1 9 6 12 10 11 13 3K SLAP SAVINJE BLAŽILNIK PRI AVTO­ MOBILU ČRVU PODOBNA ČLENASTA ŽIVAL VELIK SNOP (SLAME) LEGENDARNI DIRKAČ LAUDA INŠTITUT VARNOSTI VOLK DLAKO MENJA, … PA NIKOLI OVČJI SAMEC OBHODITE, IZOGNETE SE VDIHAVAJTA IN IZDIHA­ VAJTA KEMIJSKA ELEMENTA Rn IN I UPORAB­ LJATI MAJHEN NOŽ POVRŠINO MERIMO V … JAČA, UTRJUJE FIZIKA JE NARAVO­ SLOVNA … RIMSKA 51 MOTOR NA 4 KOLESA POVSOD JE LEPO, … JE NAJLEPŠE NEKD. SRED­ NJA ŠOLA OPRAVLJATI RAČUNSKE OPERACIJE Povsod z vami JEZERO NA FINSKEM VRSTA PIVA MI SE … RADI, RADI PRAV ZARES ENAKI ČRKI HRVAŠKI PEVEC (GORAN) EGIPČANSKA BOGINJA ZNAMKA ŠVEDSKEGA POHIŠTVA POČASNA, UMIRJENA HOJA LOVSKI ROG PREGOVOR … HOC POMENI V TA NAMEN PRIZA­ DEVANJE TAK KOT ČILI MLIN DELA … KLOP MILIAMPER SVETO­ PISEMSKI PREROK PRIPADNIK STRANKE RIBIČ, KI MUHARI SKUPINA 5 ENOT ŠKATLI PODOBEN DEL V OMARI ZLOG V KOVINI MEJI NA KO­ LUMBIJO IN KOSTARIKO PRIPRAVA ZA OBE ŠA NJE SIVA ... JE POGOSTA PRI STAROST­ NIKIH AKTIVNI UDELEŽENEC DOGODKA NEKDANJI SLOVENSKI SMUČAR PETROVIČ PIVŠKO PO­ DOLJE LEŽI V POREČJU … NAMENJEN JE ABONENTOM EMIL BARONIK IGRA S 54 KARTAMI ZDRAVILO, KI VSEBUJE OPIJ UČINEK KDOR IŠČE, … NAJDE NOGA (ANG.) LEVSTIK: … JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO RDEČI KRIŽ TIHO KOT … … KOT BLISK ORJAŠKI JUŽN O­ AMERIŠKI KAČI IMA NAD 10 ha ZEMLJE OBOŽEVALEC (SLENG.) NEMŠKI KANCLER SCHOLZ POZORNOST VZBUJAJOČE NEČEDNE ZADEVE ITALIJANSKO IME ZA VIDEM FRANCOSKI SLIKAR (GUSTAVE) NAROČILO ZA DELO LOKOMO­ TIVA JE … SREDSTVO IZDELOVALEC KOŠEV VODNA RASTLINA HITROST POTEKA NEKDANJA MLADINSKA ODDAJA NA TVS AMERIŠKI GLASBENIK (LOU) CHARLOTTE BRONTË: JANE … ELEKTRON­ VOLT GRŠKA ČRKA ξ MARTA …: ŠE SI TU METRIČNI POUDAREK NEKD. AM. SMUČARKA (TAMARA) PUDELJ OBDAN, OMOTAN MARČEVE … Naj bo leto 2024 veselo, srečno in zdravo. V vaši kuhinji pa naj diši po domačnosti in iskrenosti. Ekipa Alenkinih slaščic Alenka Pisanec, s.p. Hotunje 9, 3232 Ponikva 040 857 137 info@alenkineslascice.si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na na- slov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do srede, 27. decembra. Geslo iz številke 50: Kronika občin savinjske regije Izid žrebanja: 1. nagrado: čevapčiče 10 v POL v piceriji Le Mammita v Celju prejme Darko Korošec iz Celja. 2. nagrado: hišno pizzo v piceriji Le Mammita v Celju prejme Romana Potočnik iz Griž. 3. nagrado: kajmak lepinjo z govejim pršutom v piceriji Le Mammita v Celju prejme Milena Košec iz Dramelj. Nagrajencem čestitamo. Obvestilo o nagradi jim bomo po- slali po pošti. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. Nagradna božična križanka Nagradni razpis: 1. nagrada: praznična torta Alenkine slaščice, 2. nagrada: paket prazničnih dobrot Alenkine slaščice, 3. nagrada: paket prazničnih dobrot Alenkine slaščice. Pokrovitelj: Alenkine slaščice (Alenka Pisanec, s. p., Hotunje 9, 3232 Ponikva) Novi TEDNIK št. 51 21. 12. 2023  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 5 1, 21. december 2023 PISANI SVET Gal Gaberšek, vratar celjskega rokometnega kluba (Foto: Andraž Purg) Božična vasica ponovno vabi Čarobno božično vzduš- je je v Sedražu, zaselku v občini Laško, že v začetku decembra naznanil velik adventni venec, ki krasi prostor pred cerkvijo v sre- dišču kraja. Člani Etnolo- škega društva Sedraž so ga izdelali iz povsem naravnih materialov. Minulo soboto se je okolica cerkve ponov- no spremenila v idilično božično vasico z znameni- timi jaslicami, ki vsako leto privabljajo številne obisko- valce. Člani etnološkega društva so že konec novembra zavi- hali rokave, iz shrambe prine- sli skulpture iz prejšnjih let, jih obnovili in dodelali ter pripravili za letošnjo posta- vitev. Vsak izdelek, ki krasi Božični Sedraž, je edinstven. Jaslice so posebne tudi zato, ker so vse skulpture – sveta družina in trije kralji, pastirji, ovce, kamela, slon in ostala druščina – v naravni velikosti in izdelane iz povsem narav- nih materialov (šibja, posu- Jaslice v Sedražu so izdelane iz povsem naravnih materialov. Pravljična dežela na Glavnem trgu V petek so se 24. leto za- pored odprla vrata Pravljič- ne dežele, tradicionalnega decembrskega dogajanja za najmlajše na Glavnem trgu. Do konca leta bo pravljično dogajanje v dopoldanskem času namenjeno otrokom iz Celja in regije, v popoldan- skem pa za družine z majh- nimi otroki. Vsako leto je v Pravljični deželi zbran nov vilinski zbor z avtorskimi pravljicami, ki obiskovalce popeljejo skozi pravljična in praznična doživetja. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami se obiskovalci pripeljejo tudi z vlakom iz Ljubljane, Maribora in Vele- nja. Letos bo osem takšnih vlakov, pravi Vladimira Ska- le, vodja Pravljične dežele, o kateri je letos napisala tudi knjigo. Dodaja, da v progra- mu vsak dan sodeluje več kot dvajset izvajalcev. Nastopijo znani glasbeni gostje, otroci lahko jezdijo na konjičkih, vsak dan jih obišče Božiček. Dan po božiču bo v Pra- vljično deželo prispel dedek Mraz in napovedal veliko otroško silvestrovanje zadnji dan leta od 10. do 13. ure. TC S plesom v najlepši del leta V Harlekinu – društvu za umetnost plesa so v dveh tednih pripravili dve samostojni predstavi. 25. novembra je bila premiera plesne predstave Srce, po- leti, 10. decembra pa so v društvu pripravili produk- cijo z vsemi svojimi člani z naslovom Kontrasti. Srce, poleti je druga ce- lovečerna plesna predstava koreografinje Andreje Šraj, odkar deluje v društvu. O plesalkah, ki so sodelova- le v predstavi, je povedala: »Njihova predanost in lju- bezen do plesa se bleščita v vsakem koraku. V Harle- kinu se združujejo kot eno srce, povezano s strastjo do umetnosti.« Vsi člani društva so sode- lovali v produkciji Kontra- sti, ki zajema vse, kar lahko ponudi društvo. Sodelovali so najmlajši člani, občin- stvo pa si je lahko ogledalo vse od baleta do sodobnega plesa. Predstavo 10. decem- bra so v društvu izkoristili tudi za podelitev priznanj tistim plesalkam, ki so so- delovale v akciji Ambifoto 23. V fotografski akciji, v kateri je žirija izbrala deset najboljših fotografij, jih je bilo kar pet od članov Har- lekina. JF Sam gospod Božiček se je tudi letos ustavil v naši medijski hiši Novi tednik in Radio Celje. Otroci zaposlenih so sicer leto starejši, nekaj centimetrov višji in malo bolj pogumni, a zato minuli ponedeljek niso bili nič manj neučakani in vznemirjeni, ko jih je z globokim in prodornim glasom pozdravil mož z dolgo belo brado. Tudi letos je za njih pripravil bogata darila, jih spomnil, da je spanje ob primerni uri pomembno, otroci pa so mu zapeli nekaj zimskih in božičnih pesmi – no, pa tudi pesem Kuža pazi, da so se petju lahko priključili tudi najmlajši. V svoje kroge so letos sprejeli tudi podmladek, pogumno še ne leto dni staro deklico, ki je Božičku sedla v naročje ter ga malce pocukala za brado. A ne preveč, nič bati! ER Najbolj vesel je bil legokock Spomini na praznike iz otroštva so za vratarja celj- skega rokometnega kluba Gala Gaberška zelo lepi. Ob- darovanje je v njegovi dru- žini nedvomno pomemben del prazničnega doživetja. »Starša sta za darila odlič- no skrbela v mojem celo- tnem otroštvu in to počneta tudi zdaj, ko sem že nekoliko starejši. Seveda praznujemo vse tri dobre može, Miklavža, dedka Mraza in prihod moža z rdečo kapo in velikim tre- buhom – Božička. Za Miklav- ža in dedka Mraza so darila bolj tradicionalna, malenko- stna, suho sadje, sladkarije, nogavice ali kaj podobnega. Ko pride božič, seveda tudi mi zapravimo kakšen evro več,« pravi Gal Gaberšek, ki so mu v srcu najbolj ostala prav določena darila. Ta so vsebovala večji komplet le- Vile in pravljična bitja so že skoraj četrt stoletja sestavni del decembrskega dogajanja v Celju. (Foto: FB Pravljične dežele) Krajani Sedraža so se tudi letos zelo potrudili pri izdelavi božičnih skulptur in pri postavitvi jaslic. šene trave, koruznega ličja, maha, lesa). Božično vzdušje v kraju vsako leto popestrijo lučke. Tudi letos so se pri nji- hovi namestitvi krajani zelo potrudili. Božična vas bo v Sedražu na ogled predvidoma do sre- dine januarja. Nato se bodo v etnološkem društvu začeli pripravljati na velikonočno postavitev. Običajno ustvari- jo butaro velikanko, pred leti so postavili ogromno veliko- nočno jajce, ki je bilo z vr- toglavimi desetimi metri eno najvišjih jajc v Evropi. BA, foto: arhiv društva Utrinek iz predstave Srce poleti (Foto: arhiv društva) Otroke je zaskrbelo, če jih bo Božiček vendarle obiskal še za božič. Kot je obljubil, jih tudi takrat ne bo pustil brez kakšne pozornosti, le časa za klepet ne bo imel, saj je letos seznam pridnih otrok, pa tudi staršev in starih staršev, zares dolg. Ste na njem? (Foto: Nik Jarh) Spet prišel je tisti čas … gokock, s katerimi se je igral skoraj celotno otroštvo. »Sem velik navdušenec teh kock in morda me bo tudi letos pod smrečico Božiček presenetil s kakšnim večjim zbirateljskim modelom, ki se bo zagotovo znašel v pismu v njegovem nabiralniku.« DŠ