cena 80 dinarjev številka 25 (829)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje. 26. junija 1986
Z javne tribune
Naše okolje moramo obvarovati
Do Dašega okolja nismo več brezbrižni. Ni nam vseeno, kako bomo živeli jutri, kakšno okolje bomo zapustili zanamcem. Vse to lahko trdimo na osnovi zares velike udeležbe in bogate ter ustvarjalne razprave na javni tribuni o varstvu okolja, ki sta jo v ponedeljek popoldne pripravila občinska konferenca SZDL Velenje in občinski sindikalni svet Velenje, udeležili pa so se je tudi številni republiški strokovnjaki s področja varstva Okolja.
Mladi, ki so se jim pridružili tudi drugi občani, so obšli
pred pričetkom javne tribune Titovo Velenje s transparenti, s katerimi so opozarjali na vse večje probleme onesnaženosti, na naš bližajoči propad, če ne bomo začeli nemudoma ukrepati.
Beseda je tekla o ekoloških problemih Šaleške doline, ki je med najbolj onesnaženimi v naši republiki. Onesnaženo je tako-rekoč vse. Voda, zrak, zemlja, gozdovi... Uničujemo osnovne pogoje za življenje in to že do skrajne meje. Zdaj je treba zares odločno in učinkovito ukrepati, so poudarjali razpravljalci, pri
tem pa so jih strokovnjaki iz republike odločno podprli. Podobno kot mi, so tudi oni menili, da je potrebno v ceno električne energije (zaradi te proizvodnje je dolina najbolj ogrožena) vračunati tudi stroške za obvarovanje in sanacijo okolja.
O varstvu okolja bodo govorili tudi na današnji skupni seji OK SZDL Velenje in občinskega sindikalnega sveta, o tej problematiki pa bodo razpravljali pred počitnicami tudi delegati velenjske občinske skupščine, (mz)
27. junij
Dan samoli
27. junij 1950, datum, ki brez vsebine ne pove nič. Jasnejši postane, če povemo, da smo takrat s temeljnim zakonom o upravljanju državnih in gospodarskih organizacij in višjih gospodarskih združenj v delovnih kolektivih uzakonili delavsko samoupravljanje.
»Tovarne, rudnike, prometna, transportna, trgovinska, kmetijska, gozdarska, komunalna in druga državna gospodarska podjetja kot splošno ljudsko premoženje upravljajo v imenu družbene skupnosti delovni kolektivi v okviru državnega gospodarskega plana, na temelju pravic in dolžnosti, določenih z zakoni in drugimi pravnimi predpisi. Delovni kolektivi uveljavljajo to upravljanje preko delavskih svetov in upravnih odborov podjetij...« (Iz Uradnega lista FLRJ, 5. julija
iravEjanja
1950)
Tako smo v Jugoslaviji uzakonili samoupravljanje. Preplavilo je Jugoslavijo in našlo mesto v vsaki pori njene biti.
Pa danes, po šestintridesetih letih? Žal prepogosto slišimo, da se krog samoupravljanja zožuje, da delavci nimajo več veliko prostora zanj, da lahko ponekod odločajo samo o obrobnih rečeh, važnejše so prepuščene drugim...
Komu? V naši družbi nima prav nihče pravice, da samoupravljanje spreminja v besedo, majhno in zoženo kar se le da. Zato naj letošnji dan samoupra-vljalcev spet postane mejnik. Naj bo povsod napoved boja administrativnemu, birokratskemu in tehnokratskemu urejanju zadev, ki s samoupravljanjem nimajo nič skupnega.	(mkp)
Seja komiteja OK ZKS
Pripravam na trinajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije so namenili osrednjo pozornost na peti seji občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Velenje.
Delegatki Irena Brložnik in Anica Kristan sta seznanili člane komiteja s pripravljenimi referati, na katere so podali nekaj manjših pripomb, pregledali pa so tudi vsebino referata delegata iz Trbovelj. Že pred tem so se namreč dogovorili, da bo ta delegat na kongresu predstavil probleme slovenskega premogovništva in energetike.
Na seji komiteja so imenovali še komisijo za družbeno ekonomska vprašanja. Sestavljajo jo Borut Meh (predsednik), Jasna Klepec, Marjeta Štor, Dragica
Kotnik, Rafko Berločnik, Erika Veršec in Drago Seme. Pregledali pa so tudi aktivnosti za razreševanje družbeno ekonomskih odnosov Rudarsko-elektroener-getskega kombinata Franca Le-skoška-Luke.
O teh vprašanjih ter o gospodarjenju v občini Velenje pa so govorili tudi na zadnji seji predsedstva OK ZKS Velenje. Ocenili so, da gospodarski rezultati niso zadovoljivi, in da je potrebno v vseh okoljih nameniti večjo skrb opiranju na lastne sile. Spregovorili so tudi o delovnih organizacijah, ki poslujejo z motnjami ter menili, da je v njih med drugim potrebno okrepiti tudi delovanje samoupravnih organov. To je bilo v teh delovnih okoljih pogosto povsem neustrezno.
REK TITOVO VELENJE DS d ružbeni standard
vas vabi na
k
RUDARSKI PIKNIK
v četrteik, 3. julija, na velenjski grad.
V programu, začel se bo ob 16. uri, bodo sodelovali: ansambel HENČEK, humorist Vinko Šimek in ansambel ŠIK.
Ob slabem vremenu bo prireditev v Rdeči dvorani.
Komite za družbene dejavnosti
0 zdravstvu in pedagoški službi
O zdravstvu in pedagoški službi Pri zapisovanju in oblikovanju sklepov znamo biti še kako vešči. To smo v občini pri obravnavi tega ali onega vprašanja že velikokrat dokazali. Kam dlje od tega ne znamo in ne moremo priti. Le tu in tam se najde morda kakšna izjema. Pri obravnavi poročila o uresničevanju sklepov z lanskega marčevskega zasedanja vseh treh zborov občinske skupščine sprejetih pri obravnavi problematike uresničevanja zdravstvenega varstva člani komiteja za družbene dejavnosti niso ugotovili svetlih izjem, ampak prav nasprotno. Nedorečenosti je še veliko, čeprav naj bi bili vsaj nekateri sklepi in stališča uresničeni že lani. Opravičil takšnih ali drugačnih, je seveda mnogo. Nekaterih stvari se lotevamo preveč kampanjsko, enkrat z enega, drugič z drugega zornega kota, so poudarili v razpravi člani komiteja za družbene dejavnosti, v kateri so namenili precej pozornosti tudi
prostorski stiski. »Ali bo izgradnja prizidka k zdravstvenemu domu v Titovem Velenju rešila in spremenila marsikatero nerešeno vprašanje? Tudi tokrat govorimo vse preveč o kvadratnih metrih, namesto da bi se več pogovarjali o vsebini.«
Najpomembnejša izhodišča predloga za izdajo zakona o pedagoški službi temeljijo na kakovostnejšem delu na vseh področjih vzgojnoizozbraževalnega dela, večji usklajenosti, na sodobnih spoznanjih v vzgojnoizobra-ževalnem procesu. Naloge so v predlogu precej bolj konkretizi-
rane kot prej, zlasti pri tem kdo je bolj odgovoren, kdo je kaj dolžan narediti. Seveda pa vse teze niso povsem sprejemljive, zato so člani komiteja v razpravi o tem predlogu oblikovali nekatere pripombe, ki jih bodo poslali predlagatelju.
Poleg teh dveh točk dnevnega reda so na četrtkovi seji obravnavali še poročilo o delu Zavoda za spomeniško varstvo Celje v preteklem letu, ob koncu pa naj bi spregovorili še o valorizaciji finančnega plana sis družbenih dejavnosti za leto 1986. Po mnenju članov komiteja je ta točka tako obsežna in pomembna, da bo to edina točka na naslednji seji.
Uspešni na Rast YU
Dnevno taborjenje v Zavodnjah
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je tudi letos pripravila dnevno taborjenje v Zavodnjah. Tabor so danes že odprli, odprt pa bo vse do 3. julija. Tako kot vsako leto skrbijo za prijetno počutje in pestrost pro-
frama taborniki Pustega gradu iz oštanja.
Avtobus odpelje otroke vsak dan ob 9. uri izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju z vmesnimi postanki v Pesju in Šoštanju, vračajo pa se okoli 17. ure. V taboru je poskrbljeno za prehrano, za katero je treba odšteti skupaj z avtobusnim prevozom le 400 dinarjev, saj del stroškov krije občinska zveza prijateljev mladine Velenje.
Če vaš otrok v teh dneh nima kaj početi, napotite ga na dnevno taborjenje v Zavodnje.
(mz)
MODERNO JE iZ ÈLKROJA JE
Letošnje 14. jugoslovanske razstave izumov in tehničnih izboljšav RAST YU 86 na Reki, ki je bila od 29. maja do 6. junija, so se udeležile tudi tri delovne organizacije iz sozda REK Franc Leskošek-Luka, in sicer DO ESO, Sipak in RLV.
Poleg tega, da so te delovne organizacije že tradicionalne udeleženke RAST YU, se vsako leto lahko pohvalijo tudi s številnimi priznanji, ki jih prejmejo za razstavljene inovacije. Letos so vsem tem pridružile še tri nove plakete.
DO ESO je za prikazano samohodno hidravlično sekcijo, ki je rezultat dela skupine avtorjev, prejela diplomo z zlato plaketo, DO Sipak za razstavljen prototip stroja za povezovanje paketov tip TA-RM-1 diplomo s srebrno plaketo, skupina avtorjev iz DO RLV pa je za inovacijo »hidrav-
lična nakladalna naprava« prejela diplomo z bronasto plaketo.
Nagrade je podelila centralna ocenjevalna komisija, poleg nje pa je razstavljene inovacije ocenjevala tudi posebna komisija za zaščito lastnine in oseb kot predstavnik zavarovalne skupnosti Croatia. Ta komisija je podelila diplomo z bronasto plaketo skupini avtorjev iz DO RLV — Marjanu Hacetu, Avgustu Terglavu, Jakobu Faktorju, Stanku Barber-ju in Marjanu Pogorelcu — za inovacijo »Sistem za proizvodnjo in uporabo težke mehanske pene" z dodatkom bentonita za gašenje jamskih požarov in preventivno sanacijo požarno ogroženih predelov jamskih prostorov«. Hkrati z diplomo je ta skupina avtorjev prejela še simbolično denarno nagrado.
Peter Klemenšek
Višje cene stanarin in komunalnih storitev
Delegati samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje bodo na prihodnji seji razpravljali med drugim tudi o povišanju stanarin za 46 odstotkov ter o povišanju najemnin za 60 odstotkov. Nove, višje cene naj bi veljale od 1. julija letos. Delegati samoupravne komunalne skupnosti pa bodo razpravljali o 51 odstotnem povišanju cen vode, 66 odstotnem povišanju cen kanalščine ter 56 odstotnem povišanju cen odvoza odpadkov. Tudi višje cene komunalnih storitev naj bi začele veljati prvega julija, med tem ko naj bi se toplotna energija predvidoma podražila v občini Velenje oktobra.
Predlog povišanja cen so na zadnji seji obravnavali člani izvršnega sveta in so se z njim strinjali, (mz)
Odkritje spomenika v Osreških pečeh
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Velenje in krajevna organizacija Zveze borcev Ravne pri Šoštanju vabita borce, mladino, delovne ljudi in občane, da se v čim večjem števila udeležijo slavnostnega odkritja spomenika v Osreških pečeh v Ravnah, kjer so 22. februarja 1944 borci 14. udarne divizije srdito jurišali in z velikimi žrtvami prebili nemški obroč. Odkritje spomenika bo v nedeljo, 6. julija ob 10. uri dopoldne. OO ZZB NOV Velenje KO ZB Ravne
Ob kongresu
V teh dneh od 26. do 28. junija poteka v Beogradu, v kongresnem centru Sava, 13. kongres ZKJ. Na njem 1748 delegatov zastopa našo dvomilijon-sko partijo. Oči so seveda uprte vanj, pa čeprav je jasno, da kongres sam ne more spremeniti ničesar. Lahko pa nas sooči s stvarnostjo in zagotovi trdnejše temelje za potrebne spremembe. Predolgo se namreč nismo mogli sprijazniti z dejstvom, da je v našem razvoju prišlo do zastoja in se tudi nismo dovolj naglo in učinkovito prilagodili novim okoliščinam. Sedaj so globalni problemi takšni, da jih gotovo ne bodo izrinila obrobna vprašanja, seveda pa je tudi njihova razre-
šitev mnogo bolj zapletena.
Prav gotovo bo kongres na prvo mesto postavil ekonomsko stabilizacijo, ki je še vedno ne uresničujemo tako, kot smo začrtali, trdnejše temelje pa bo
NAŠA TEMA
moral postaviti tudi našemu odnosu do razvoja, do političnega sistema, dodati delež k nadaljnji demokratizaciji naše domovine in izoblikovati večjo idejno in akcijsko enotnost Zveze komunistov.
Na kongresu jugoslovanskih komunistov bo slišati tudi naš glas. Našo občino bosta pred-
stavljali dve delegatki.
Irena Berložnik bo spregovorila o opiranju na lastne moči in ob tem predstavila primer sanacije Gorenja. Opiranje na lastne moči pa bo gotovo tudi ena od razvojnih usmeritev, sprejetih na kongresu.
Anica Kristan pa bo na primeru ekološke onesnaženosti Šaleške doline opozorila na nevarnost, ki je ne smemo več prezreti v svojih razvojnih iskanjih.
Kongres bo v soboto sklenil svoje delo. Želimo si, da bi kar najbolj razjasnil dileme, ki stojijo pred našo družbo in tako omogočil naš uspešnejši spopad z ekonomsko krizo.
B. Zakošek
2 stran ★ HaS C8S	DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO_Titovo Velenje ★ 26. junija 1986
Pred sejami skupščine samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Velenje
Kulturna skupnost
Delegati Občinske kulturne skupnosti Velenje se bodo sestali na svoji drugi seji 30. junija ob 12. uri v mali dvorani Doma kulture Velenje.
Obravnavali bodo poročilo o realizaciji programa Skupnosti za prvih pet mesecev letošnjega leta. Večjih problemov pri realizaciji programa ni bilo.
Skupščina bo obravnavala tudi predlog plana Skupnosti v obdobju 1986—90, ki temelji na Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti za obdobje 1986—90. Tako plan Kulturne skupnosti za to obdobje konkretizira nekatere usmeritve iz sporazuma.
Kot prednostne bomo na področju kulture razvijali posamezne dejavnosti v Zvezi kulturnih organizacij, vsebinsko krepili kulturno ponudbo, uresničevali normative in standarde v kulturi. Več pozornosti bomo posvetili odpiranju perspektiv za kulturno udejstvovanje mlade generacije. Prednostno bo vlaganje v same dejavnosti.
Delegati bodo obravnavali tudi predlog finančnega plana
Kulturne skupnosti. Občinska kulturna skupnost lahko s prispevno stopnjo zbere sredstva v višini 179.884.000,00 dih, kar predstavlja indeks 168,24 glede na leto 1985.
88 % teh sredstev ali 158.284.000,00 din bo namenjenih za programe Skupnosti, 12% ali 21.600.000 din pa za program Centra za informiranje, propagando in založništvo (po SaS o temeljih plana OKS samojbira sredstva za informativno ^Rjav-nost).
Po Statutu Kulturne skupnosti mora skupščina dati soglasje k imenovanju vodje DS Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti, nadalje bo skupščina obravnavala predlog programa dela skupščine do konca letošnjega leta in sprejela ugotovitveni sklep o sprejemu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana za Občinsko kulturno skupnost.
Izobraževalna skupnost
Skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Velenje bo zasedala v torek, 1. julija. Prvotni sklic je bil najavljen za 26. 6. 1986, toda tiskarna ni uspela pravočasno natisniti gradiva, zato je bilo potrebno sejo prestaviti za en teden.
Raziskovalna skupnost
Seja skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje je sklicana za torek, I. julija, ob 12. uri v stavbi Sodišča (sejna soba 51/IV).
Na začetku seje bo skupščina obravnavala zapisnik in realizacijo sklepov 1. seje ter poročilo o delu med obema sejama.
Od organov skupščine je pričel z delom Programski odbor, ki je že pripravil gradivo za to sejo.
Samoupravni sporazum o temeljih planov, ki določa naloge za obdobje 1986—1990 ter način zbiranja sredstev za izvajanje teh nalog, je obravnavala skupščina Občinske raziskovalne skupnosti na zadnji seji prejšnjega sklica ter določila besedilo predloga. Od marca do sedaj je potekalo podpisovanje v združenem delu, DS in krajevnih skupnostih. Skupščina bo ugotovila, da je sporazum sprejet; do oddaje gradiva v tisk je k samoupravnemu sporazumu pristopilo 72 % od 170 podpisnikov, kar je le 5% preko 2/3.
Na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti je izdelan srednjeročni plan, ki natančneje opredeljuje cilje ter metode za dosego srednjeročnih ciljev.
Program za leto 1986 je skupščina že obravnavala v osnutku, predlog se razlikuje od osnutka v delu, kjer so opredeljene naloge po razpisu za leto 1986. Predlog programa je priložen, prav tako predlog finančnega načrta ter
poročilo o izvajanju programa v prvem delu leta 1986.
Skupnost bo v letu 1986 upravljala s sredstvi v višini 30 mio.din, kar je za 76 % več kot leta 1985.
Program skupščine je priložen, sprejemamo ga z zamudo, saj je že tretja seja leta 1986 in bo predvidoma letos le še ena.
Skupščina bo obravnavala Pravilnik o postopkih in kriterijih izvajanja raziskovalno-razvoj-nega programa Občinske raziskovalne skupnosti, ki določa kdo bo lahko koristil sredstva Občinske raziskovalne skupnosti za izvajanje raziskav in razvojnih nalog.
Od osnutka, ki je bil obravnavan na prejšnji seji skupščine se razlikuje le v nekaterih določilih, ki so bila popravljena na pobudo članov organov skupščine — delegati niso posredovali nobenih pisnih pripomb. Še vedno pa bo možno utemeljene predloge za spremembo posredovati na seji skupščine.
Sklep o izvolitvi Odbora za samoupravni nadzor bo skupščina sprejela na predlog odločitev o predlogu s prve seje, ki jo bodo prenesli delegati iz svojih sredin na sejo skupščine Obnčinske raziskovalne skupnosti. V gradivu je ponovno navedena sestava odbora ter način izvolitve.
Delegati bodo tokrat razpravljali in sklepali o osnutku plana Izobraževalne skupnosti za obdobje 1986-1990. Pred tem so delavci in organi v združenem delu ter občani v KS že potrdili Samoupravni sporazum o temeljih plana in delegati bodo v torek sprejeli le še ugotovitveni sklep, saj je do sedaj Sporazum podpisalo več kot 2/3 ustanoviteljic.
Srednjeročni plan Skupnosti določa naloge, obveznosti in ukrepe s katerimi bo uresničevala svoje cilje, na osnovi potreb in interesov vzgoje in izobraževanja, ob upoštevanju možnosti gospodarskega in socialnega razvoja občine, upoštevajoč tudi prednostne naloge pri uveljavljanju novih obveznosti v osnovnih šolah v zvezi s predmetniki in učnimi načrti, kakor tudi nadaljnje izboljšanje materialnega položaja vzgojnoizobraževalnih organizacij na vseh ravneh.
V planu so konkretno opredeljene naloge in programi v občini, plan investicij ter zajamčen program, ki se zagotavlja po enotnih standardih in normativih za solidarnost ter skupne naloge in vzajemnost, ki se izvajajo preko Izobraževalne skupnosti Slovenije.
Kot osrednji točki dnevnega reda bosta obravnava in sprejem programa in začasnega finančnega načrta izobraževalne skupnosti za leto 1986.
Program sam ne obsega v vsebinskem smislu kakšnih večjih novosti. Opozorili bi radi le na večanje obsega programa, saj je teh novih obveznosti za preko 240 milijonov dinarjev (sanacija osebnih dohodkov — zaostajanje znaša 12% za gospodarstvom, regresirana préhrana, povečana amortizacija opreme in učil, povečano število oddelkov osnovne šole — 7 oddelkov iz leta 85 za vrednost 8 mesecev in 12 novih oddelkov od 1.9. 1986 za 4 mesece; povečane obveznosti za solidarnost, skupne naloge in vzajemnost).
Resnično pa se bo z novim šolskim letom skoraj v celoti ukinil program COŠ na osnovni šoli Veljko Vlahovič, kar bo pa pocenilo storitve za cca 30 milijonov din. V okviru Komiteja za družbene dejavnosti tečejo prizadevanja in usklajevanja za zbiranje več sredstev za osnovno dejavnost, saj začasni finančni načrt ne pokrije vseh potreb.
Menimo, da je edino sprejemljivo izhodišče, da se SIS družbenih dejavnosti naravnajo na rast dohodka v gospodarstvu v občini.
Skupščina bo obravnavala tudi poročilo o realizaciji programa in finančnega načrta v prvih štirih mesecih in predložila tudi predlog plana dela skupščine za leto 1986.
Telesna kultura
V sredo, 2. julija, se bosta na 2. zasedanju sestala zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine OTKS Velenje.
Delegati bodo obravnavali realizacijo programa OTKS Velenje za prvih pet mesecev 1986 in poročila klubov in društev o delu v letu 1985. Ta so dokaj obširna, vendar velja splošna ugotovitev, da ni bilo dovolj narejenega za razvoj športa mladih. V nekaterih klubih pa je delo potekalo kampanjsko, kar se odraža v končnih rezultatih, saj le-ti nihajo iz leta v leto in niso v skladu z dolgoročnim razvojem telesne kulture v občini in širš';. Prav bi bilo, da delegati kritično ocenijo delo v klubih in od strokovnega kadra zahtevajo kvalitetnejše delo.
Ponovno se bo razpravljalo o (na prejšnji seji skupščine začasno sprejetem) statutarnem sklepu, ki opredeljuje spremembe in
Socialno skrbstvo
Skupščina OSSS Velenje bo na zasedanju, 1. julija, obravnavala kot osrednje točke dnevnega reda:
—	Srednjeročni plan OSSS Velenje za obdobje 1986—1990,
—	Delovni program in finančni načrt OSSS Velenje za leto 1986 in
—	Samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela z izvajalci za obdobje 1986-1990.
Delegati bodo obravnavali tudi delovni program in finančni načrt OSSS Velenje za leto 1986. To je dokument, v katerem so vsebovane naloge, ki jih določata SaS o temeljih plana in Srednjeročni plan OSSS Velenje za obdobje 1986—1990 za leto 1986, SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic ter naloge, ki jih nalagajo drugi zakoni in predpisi. Skrbstvo ne uvaja novih programov, večji poudarek pa je dan širjenju svetovalnih oblik in prostovoljnega socialnega dela.
Tako kot doslej bo OSSS Velenje zagotavljala upravičencem denarne pomoči, omogočala življenje odraslih in otrok v ustreznih zavodih, rejniških družinah, zagotavljala sredstva za nego na domu, za delovanje Centra za socialno delo, strokovne službe SIS, amortizacijo Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje in še nekatere druge dogovorjene dejavnosti. Skupnost bo pridobivala sredstva iz BOD.
Na začetku vsakega planskega obdobja je potrebno skleniti tudi sporazume z izvajalskimi organizacijami, v ta namen sta delegatom predložena 2 tovrstna akta.
SaS o svobodni menjavi dela s CSD Titovo Velenje vsebuje dela in naloge, ki jih bo ta opravljal za potrebe socialnega skrbstva v občini na področju :
—	varstva otrok in mladine,
—	varstva otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju,
—	varstva odraslih in starejših občanov in
—	predzakonskega in zakonskega svetovanja in druge naloge-
Program bo opravljalo 13 delavcev. Povračilo za opravljeno delo v posameznih, letih bo določeno skladno z veljavnimi merili za razporejanje sredstev skupne porabe v občini.
SaS o svobodni menjavi dela pri zagotavljanju socialnega in zdravstvenega varstva oskrbovancev v Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje pa je dokument, s katerimi prevzema OSSS Velenje plačilo obveznosti socialnega varstva, OZS Velenje pa zdravstvenega varstva za oskrbovance. Enak sporazum je bil uveljavljen že v preteklem srednjeročnem obdobju in pomeni bistven
napredek pri financiranju na področju zavodskega varstva.
SREDNJEROČNI PLAN OSSS Velenje za obdobje 1986-1990 je dokument, ki določa temeljne cilje in usmeritve razvoja socialnega skrbstva v občini, na posameznih področjih pa v Sloveniji. Te bomo uresničevali v okviru programa:
—	zagotovljenih pravic,
—	skupnih nalog in
—	zakona o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb.
Zagotovljene pravice so DDP edini in dopolnilni vir sredstev za preživljanje ter sredstva za plačilo in doplačilo v splošnem ali posebnem socialnem zavodu do višine omenjenih pomoči.
Skupne naloge obsegajo programe, pomembne za vse občinske skupnosti socialnega skrbstva in jih dogovarjamo in uresničujemo v SSS Slovenije. Omenjeni zakon pa omogoča materialne pravice duševno in telesno prizadetim osebam.
Glavnino nalog obsega občinski program, ki zajema vse uveljavljene in dogovorjene obveznosti v občini, na novo pa je planirana izgradnja novega doma za ostarele, za katere bo zagotovila 2/3 sredstev SPIZ, 1/3 pa velenjsko združeno delo s posebnim samoupravnim sporazumom. (Leto izgradnje: 1989-1990).
dopolnitve posameznih členov Statuta OTKS Velenje.
Osnutek srednjeročnega plana, program dela in finančnega načrta OTKS Velenje za leto 1986 pa bodo osrednje točke obravnave.
Globalna cilja razvoja telesne kulture v tem srednjeročnem obdobju sta množičnost in vrhunski tekmovalni rezultati (kakovostna rast dosežkov vrhunskih športnikov). V skladu s temi usmeritvami bomo izvajali teles-nokulturno aktivnost v naslednjih sklopih:
—	šport mladih (šol. TV, ŠŠD, športna značka),
—	športna rekreacija, ki zajema vse kategorije prebivalcev,
—	vrhunski šport.
Ker predstavljajo telesnokul-turni objekti osnovo nadaljnjega razvoja telesne kulture, lastništvo in upravljanje le-teh pa je še zelo neurejeno, bomo temu področju namenili več pozornosti.
Drugi pomembni vidiki razvoja telesne kulture, katerim smo doslej namenjali premalo pozornosti in sredstev, pa so: šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov in njihovo nadaljnje dolgoročno vključevanje v telesno-kulturno dejavnost v občini, strokovna in poljudna literatura, propagandne akcije, sodelovanje telesne kulture z otroškim varstvom, izobraževanjem in zdravstvom.
Prioritetna naloga OTKS Velenje v letu 1986 je pristop k prenosu lastništva telesnokulturnih objektov, ki se še vedno vodijo kot družbena lastnina in določitev upravljalcev le-tem. (Predlog: Lastništvo večjih telesnokulturnih objektov (stadion, bazeni,. . . ) bi prevzele OZD (REK, GORENJE, RDEČA DVORANA,. . . ), ostalih manjših pa ZTKO občine Velenje. V okviru finančnih možnosti bomo v letošnjem letu postopoma pristopili k realizaciji te naloge.
Sedanja prispevna stopnja OTKS Velenje znaša 0,63, planirana višina sredstev za zbiranje v tem letu pa 190.000.000,- din. Skoraj 80 odstotkov teh sredstev bo namenjenih izvajalcem (preko ZTKO občine Velenje), 5 odstotkov za skupni republiški program, ostala sredstva pa za obveznosti po SaS in dogovorih (RTC Golte, humanitarne organizacije,... ).
Delegati bodo na tej seji ponovno obravnavali predlog SaS o združevanju dela in sredstev za zagotovitev rednega obratovanja letnega in zimskega bazena v Titovem Velenju.
Otroško varstvo
Seja skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje je sklicana za torek, 1. julija ob 13. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje.
Na začetku seje bo obravnavan zapisnik in realizacija sklepov 1. seje ter poročilo o delu organov med obema sejama.
V času med obema sejama sta bili že dve seji Odbora za planiranje in razvoj družbenega varstva in vzgoje otrok in ena seja Odbora za uveljavljanje pravic uporabnikov. Pri Občinski skupnosti socialnega varstva se je tudi že sestal skupen odbor za soci-alnovarstvene pomoči. Na prvih sejah so se člani odbora predvsem seznanili z vsebino dela, Odbor za planiranje pa je na drugi seji pregledal gradivo, ga dopolnil ter oblikoval kot predlagatelj za obravnavo na drugi seji skupščine.
Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje, ki določa naloge ter način zbiranja sredstev za izvajanje teh nalog v obdobju 1986-1990, je obravnavala skupščina Skupnosti na 17. seji prejšnjega sklica ter določila besedilo predloga. Samoupravni sporazum o temeljih plana vsebuje tudi določbe v zvezi s programom družbenega varstva otrok za vso Slovenijo, ki jih usklajujemo v občinskih skupnostih (otroški dodatek glede solidarnosti, porodniški dopust ter druge skupne naloge).
Od marca do zdaj je potekalo podpisovanje v OZD, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih, ki preko podpisa občinskega samoupravnega sporazuma pristopajo tudi k republiškemu. Skupščina bo s sklepom ugotovila, da je samoupravni sporazum sprejet — do oddaje gradiva v tisk je k samoupravnemu sporazumu pristopilo 72 % od 170 podpisnikov, ker je le 5 % preko 2/3. Ker podpisovanje še teče, bomo na seji ustno poročali o novem odstotku podpisnikov, ki so pristopili k SaS.
V	tem srednjeročnem obdobju je novost: prid videna gradnja vrtca v krajevni skupnosti Šalek za 120 otrok v starosti 2-7 let ter zajetje čimvečjega števila otrok v starosti 3-6 let, ki niso vključeni v dnevno varstvo, v različne pestre programe v popoldanskem času.
Na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti je izdelan srednjeročni plan, ki ga bo prav tako obravnavala skupščina. Plan natančneje opredeljuje cilje in metode za dosego srednjeročnih ciljev.
Program za leto 1986 je skupščina obravnavala na 17. seji prejšnjega sklica; tokrat je predlagan kot predlog, ki pa se ne razlikuje od osnutka. Ob tej točki bo obravnavan tudi finančni načrt za leto 1986 ter poročilo o realizaciji programa v preteče-nem obdobju leta 1986.
Predvideno je, da bo Skupnost upravljala s sredstvi v višini 821 mio. din, kar je za 74 % več kot leta 1985.
Skupščina bo obravnavala tudi svoj program za leto 1986, predvideno je, da bo letos zasedala le še enkrat ter obravnavala realizacijo programa in Samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med vzgojnovarstveni-mi zavodi in Občinsko skupnostjo otroškega varstva za obdobje 1986-1990 kot osrednji točki dnevnega reda.
Sklep o izvolitvi Odbora za samoupravni nadzor bo skupščina sprejela na podlagi odločitve o predlogu s prve seje, ki jo bodo prenesli delegati iz svojih sredin na sejo skupščine občinske skupnosti otroškega varstva Velenje.
V	gradivu je ponovno navedena sestava odbora ter način izvolitve.
Zdravstvena skupnost
Skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Velenje bo na skupni seji obeh zborov dne 2. julija obravnavala dokaj obširno gradivo. Osrednja točka dnevnega reda bo vsekakor razprava o osnutku srednjeročnega plana za obdobje 1986 — 1990.
S tem dokumentom opredeljuje ukrepe in naloge organizacij združenega dela, skupnosti in občanov ter časovno opredelitev nalog, ki izhajajo iz sprejetega samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986 — 1990 in iz strategije razvoja zdravstva do leta 2000. Iz srednjeročnega plana izhajajoče naloge zadevajo predvsem: nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, organiziranost in krepitev odločujoče vloge delavcev in občanov v zdravstveni skupnosti pri usmerjanju in določanju organiziranosti zdravstvenega varstva v občini, povečevanje motiviranosti, odgovornosti in skrbi občanov, organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za izboljšanje zdravstvenega stanja v občini, uresničevanje programov zdravstvenega varstva prebivalstva s stališča prednostnih nalog kot tudi glede na načrtovani razvoj posameznih zdravstvenih dejavnosti, uresničevanje medsebojnih solidarnostnih pravic med TOZD in DO pri zagotavljanju socialne varnosti, preprečevanju, zdravljenju in rehabilitaciji posledic nesreč pri delu in pri drugih nepredvidenih okoliščinah, ki bi nastale kot izjemne okoliščine. Nadalje opredeljuje potrebno varstvo prebivalstva pred kronično-degenerativnimi obolenji, opredeljuje obseg zdravstvenega varstva rizičnih skupin prebivalstva, varstvo pred nalezljivimi boleznimi, zobozdravstveno varstvo otrok in šolske mladine, zdravstveno vzgojo, kadrovske in delovne normative v zdravstvu itd.
V posebni točki dnevnega reda bo skupščina obravnavala problematiko v zvezi s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1986 — 1990 in sprejela ustrezen ugotovitveni sklep, da
je bil sporazum sprejet pri več kot 2/3 udeleženk.
Pomembna točka dnevnega reda bo tudi razprava in sprejetje začasnega finančnega načrta skupnosti za leto 1986. Ta načrt predvideva, da bo imela skupnost v letu 1986 kar 3.986.985 tisoč din prihodkov in prav toliko odhodkov. Med tem, ko je bilo gradivo že pripravljeno in tiskano, je prišlo do novih izhodišč za oblikovanje skupne porabe in se zna zgoditi, da bodo prejeli delegati na seji sami predlog drugačnega načrta, seveda, s primerno obrazložitvijo.
Zelo pomemben dokument za nadaljnji razvoj zdravstva v občini in njegovo strokovno krepitev je samoupravni sporazum o dolgoročnem strokovnem sodelovanju med ZC Velenje in ZC Celje. Ta namreč natanko opredeljuje delitev dela zlasti med bolnišnicama Topolšica in Celje in njunem medsebojnem strokovnem sodelovanju. Ker zadeva ta akt zagotavljanje celovitega zdravstvenega varstva vsem uporabnikom v občini, mu mora dati svojo verifikacijo tudi skupščina skupnosti.
Obširnejše gradivo je pripravljeno tudi o izvršitvi in izvrševanju ugotovitev, stališč in sklepov, sprejetih na skupni seji vseh zborov občinske skupščine in skupščine OZS marca lani. Iz gradiva izhaja, da se ti sklepi v mejah danih materialnih možnosti na večini področij izvršujejo, je pa še precej nedorečenega zlasti na področju skrbi za lastno zdravje, varstvo okolja in zaščite pri delu in izven dela.
Skupščina se bo izrekla tudi o imenovanju tov. Štefke Kordeš, dosedanje predsednice Občinskega komiteja za družbene dejavnosti, za vodjo skupnih strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti občine Velenje.
Iz gradiva za seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti
—
A' > -ß
t
26. junija 1986
* Titovo Velenje
GOSPODARJENJE
nas cas * stran 3
Iz majske analize gospodarjenja v občini Velenje
Preskromni gospodarski rezultati
Gospodarstvo občine Velenje se je znašlo v prejšnjem srednjeročnem obdobju v resnih težavah, ki mu jih ne uspe preseči. Z njimi smo zakorakali tudi v prvo leto novega srednjeročnega obdobja, ki smo si ga začrtali kot čas, ko moramo naše gospodarstvo utrditi, si nabrati moči za uspešen nadaljnji razvoj.
In kako uresničujemo sprejete usmeritve? Le še nekaj dni in za nami bo prva polovica letošnjega leta. To pa je skrajni čas, da se odločneje lotimo razreševanja vsega tistega kar nas na poti za dosego boljših poslovnih rezultatov, ovira. To pa je tudi glavni namen majske analize, ki so jo pripravili na odseku za družbeno planiranje komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja Skupščine občine Velenje. V njej so temeljito razčlenili dosežene rezultate leta 1985, letošnjega prvega tromesecja, izdelali pa so tudi oceno gospodarjenja za prvo polletje letošnjega leta. Majska analiza je v tem času v razpravi v številnih okoljih. O njej govorijo na sestankih občinskih družbenopolitičnih organizacij, temeljito pa o njej razpravljajo tudi na medobčinski gospodarski zbornici ter na izvršnem svetu Skupščine občine Velenje. Seveda bo o njej tekla razprava še na seji občinske skupščine, kjer pa bodo prav gotovò sprejeli tudi pobude za uspešnejše gospodarjenje.
Proizvodnja pod pričakovanji
V zadnjih mesecih leta 1985 smo uspeli močno povečati industrijsko proizvodnjo in tako dosegli, da smo jo v primerjavi s prejšnjim letom povečali kar za 4 odstotke. Ugodne rasti pa nismo uspeli prenesti v letošnje leto. Pomembne dejavnosti izkazujejo namreč šibkejšo proizvodnjo kot lani. Tako je po podatkih prvih štirih mesecev industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta v kovinsko predelovalni industriji nižja za 8 odstotkov, v strojni industriji za 14 odstotkov, proizvodnja elek-
tričnih strojev in aparatov je bila nižja za 15 odstotkov, nižja od lanske pa je bila tudi proizvodnja električne energije. Zadovoljivo se je v tem času gibala proizvodnja premoga, ki je bila za dva odstotka višja. Najvišjo rast pa je izkazala proizvodnja tekstilnih izdelkov ter proizvodnja usnja in krzna.
Organizacije združenega dela pa so napovedale ugodnejšo rast industrijske proizvodnje v mesecih maj in junij. Podatkov o tem, kako to uresničujejo, pa še nimamo.
Naraščanje klirinškega izvoza
Občina Velenje sodi med uspešne izvoznike, saj se že nekaj let lahko pohvalimo z dokaj ugodno pokritostjo uvoza z izvozom. Lani pa na tem področju nismo uresničili pričakovanj. Načrtovali smo pomembno povečanje, dosegli pa nismo niti višine iz leta 1984. Vendar pa smo bili kar uspešni na konvertibilnih trgih kamor smo izvoz blaga in storitev povečali za dober odstotek.
Izvoz v letošnjem letu v globa-lu sledi načrtovanemu, saj je v prvem tromesečju za 13 odstotkov večji !kot v enakem obdobju lani, ob polletju pa bo po oceni večji za doibrih 9 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
Precej hitreje kot smo predvideli narašča izvoz na klirinško področje, saj je ta letos za enkrat večji od lanskega. Konvertibilni izvoz za katerega smo že z resolucijo predvideli počasnejše na-
raščanje (zaradi prenosa pomembnega deleža proizvodnje usmerjene v izvoz v Bihač) je v prvih mesecih letošnjega leta še sledil načrtovanemu, po oceni za polletje pa ne dosega niti lanskoletnega.
Uvoz je v tem letu šibkejši od izvoza, kar vpliva na doseganje visokega pokritja uvoza z izvozom, ki je bilo ob tromesečju 129 odstotno, po oceni za polletje pa bo še znatno višje. Tudi v občini Velenje nam močno narašča klirinški izvoz. Prav je sicer, da se organizacije združenega dela vključujejo v izmenjavo z vzhodom, vendar tega ne bi smele na račun prodaje na konvertibilna tržišča. Takšne težnje pa je bilo mogoče zaznati v prvih mesecih letošnjega leta. Vzroke zanje je prav gotovo mogoče iskati tudi v upadanju dohodkovne motiviranosti izvoznikov na konvertibilne trge.
Nezadoivoljivi finančni rezultati
lanskega leta povečal za 9 odstotkov.
Skupno je ustvarilo gospodarstvo občine Velenje v letošnjem
Celotni prihodek gospodarstva občin« Velenje je že v preteklem letu tnaraščal počasneje kot so rastle c:ene, to pomeni, da je realno upatdal. Takšno rast celotnega prihodka pa beležimo tudi v letošnjenn letu. V primerjavi z enakim otodobjem lanskega leta je celotni prihodek velenjskega gospodarsttva porasel za dobrih 80 odstotkcov. Ta odstotek pa je bistveno tboljši, če pri tem ne upoštevamno rudarstva in energetike.
V struktturi celotnega prihodka odpade naajvcčji delež na Gorenje (47,9 osdstotka).
Po ocemi, ki so jo posredovale organizacijije združenega dela bo celotni priihodek v prvi polovici letošnjega i leta v primerjavi z enakim lannskim obdobjem porasel za 84,2,2 odstotka, v Gorenju pa za 94,9) odstotka.
Porabljeena sredstva so lani naraščala hititreje kot celotni prihodek kar see je seveda zelo negativno odražžalo v ustvarjenem dohodku. Leietos je uspelo organizacijam zdriruženega dela stroške zmanjšati, , tako da naraščajo porabljena s sredstva počasneje kot celotni pritihodek. To pa žal še vedno ne veljaj a za energetiko in pre-mogovništvtvo.
Materialalni stroški predstavljajo 65 odstctotkov vseh porabljenih sredstev, c delež materialnih stroškov pa sese je v celotnem prihodku v prvihih treh mesecih letos v primerjavtvi z enakim obdobjem
prvem četrtletju za 10 milijard 923 milijonov dinarjev dohodka, kar je slabih 53 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Največji delež predstavlja v strukturi dohodka Gorenje — 47,9 odstot ka, ostali del gospodarstva 45,2 odstotka, energetika in rudarstvo pa le 6,9 odstotka.
Po oceni organizacij združenega dela, bo doseglo gospodarstvo občine Velenje, v primerjavi z lani, za 65,6 odstotkov višji doho dek. Upajmo, da je organizacijam združenega dela zares uspelo pomembno zmanjšati porabljena sredstva in tako ustvariti toliko vi šji dohodek.
Družbeni proizvod je v obdobju januar — marec 1986 nominalno porasel za 60,3 odstotke, ob upoštevanju 89,4 odstotnega porasta cen industrijskih izdelkov pa je realno močno padel. Razporejeni dohodek gospodarstva občine Velenje je bil lani le en odstotek višji od doseženega, v prvem kvartalu letošnjega leta pa je ta višji že kar za 44 odstotkov, na kar pa seveda vpliva velika izguba v rudarstvu in energetiki, ki je po lanskem zaklju čnem računu ni bilo.
Tudi na področju skupne splošne in osebne porabe nada ljujemo z lanskoletno prakso, ko so ta sredstva presegla rast pri
merljivega dohodka. Tako so v prvih treh mesecih leta 1986 rasla sredstva za skupno porabo za 133,6 odstotkov, sredstva za splošno porabo za 149,8 odstotkov, dohodek pa kot smo že omenili le za 52,8 odstotkov. Seveda pa je treba ob tem poudariti, da bi bili ti podatki povsem drugačni, če pri tem ne bi upoštevali izgube v rudarstvu in v energetiki. V tem primeru skupna in splošna poraba ne bi presegali rasti dohodka.
Ob upoštevanju 83 odstotne rasti cen življenjskih potrebščin.
so skupna, splošna in osebna poraba v letošnjem letu realno porasle, doseženi družbeni proizvod pa je realno padel za 15,4 odstotke, sredstva za akumulacijo pa kar za dobrih 50 odstotkov. Za akumulacijo, ki je nujno potrebna za uspešen nadaljni razvoj, še posebej, ker ugotavljamo, da je velik del naše opreme že povsem iztrošen, smo v prvih treh mesecih v gospodarstvu občine Velenje namenili le 11 odstotkov sredstev ustvarjenih za zadovoljevanje skupnih, splošnih in osebnih potreb.
Brez višje akumulacije ne bo napredka
Ena najpomembnejših nalog, ki smo si jo v občini Velenje zastavili v preteklem letu, ostala pa je le želja, je bila ohranitev realnega obsega akumulacije iz leta 1984. Ta se je lani v vseh delih gospodarstva znižal, povečal pa se je delež za osebne dohodke. Delež akumulacije v dohodku pa se še naprej zmanjšuje, tako da v prvem četrtletju ne dosegamo deleža lan-
skih prvih treh mesecev. Nekoliko obtimističnejše so napovedi za letošnje prvo polletje, ko naj bi se delež od 11,4 odstotka dohodka za akumulacijo povišal na 16,7 odstotka (lani 14,2 odstotka). Največje povečanje akumulacije načrtujejo v Gorenju Gospodinjski aparati. Njihova akumulacija naj bi ob polletju predstavljala že 39 odstotkov občinske.
Zaloge in visoke obresti
Gospodarstvo občine Velenje močno obremenjujejo visoki stroški za obresti. Med tem, ko so v lanskem letu namenile organizacije združenega dela za obresti 4,8 odstotkov celotnega prihodka, se je ta delež v letošnjih prvih treh mesecih povečal na 5,1 odstotek. Ali drugače. Za obresti smo od januarja do marca namenili kar 3 milijarde 816 milijonov dinarjev. Vzrok visokim obrestim in slabi likvidnosti v posameznih organizacijah
združengga dela, so tudi zaloge. Te so lani v primerjavi z letom 1984 porasle za 118 odstotkov, v prvem kvartalu letošnjega leta pa dosegamo nižjo rast — porasle so za 88 odstotkov glede na enako lansko obdobje. Vrednostno so se zaloge gotovih izdelkov povečale za dobrih 80 odstotkov, fizično pa za slabih 89 odstotkov. Zaloge gotovih izdelkov predstavljajo približno 7,2 odstotka vsega ustvarjenega celotnega prihodka našega gospodarstva.
Največji problem rudarstvo in energetika
Najbolj problematične so seveda organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali pa na robu rentabilnosti. V prvih treh mesecih letošnjega leta jih je izgubo izkazalo 22, tistih, ki so poslovale s pozitivno ničlo na je bilo II. Največji problem seveda predstavlja Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Lesko-šek Luka, ki je v prvih treh mesecih letošnjega leta zaradi neusklajenih družbeno ekonomskih odnosov »prigospodaril« kar za okoli 7 milijard dinarjev izgube, ki bo kot vse kaže do polletja narasla na okoli 11 milijard dinarjev.
Problemi tega kolektiva so v občini Velenje tako obsežni in tako veliki, da zasenčijo vse ostale probleme, žal pa na njihovo razreševanje sami skorajda nimamo vpliva. Takšen položaj tega kolektiva je posledica prepočasnega razreševanja problemov in prepočasnega oblikovanja trdnih temeljev poslovanja energetike kot celote.
Težave so imeli že pretekla leta. Tako tudi lani. Vendar pa so jim izgubo znotraj elektrogo-
spodarstva ob koncu preteklega leta pokrili s pomočjo združevanja sredstev po interventnem zakonu za pokritje izgub ter z dodatnimi notranjimi ukrepi. Ne-doseganje skupnega prihodka pa je že lani privedlo ta kolektiv do kritičnega likvidnostnega stanja.
Nujno je bilo najemanje vedno več kratkoročnih kreditov, njihovo vračanje pa ni možno. Kritična likvidnostna situacija pa se iz meseca v mesec poglablja. Izredno nizki prilivi skupnega prihodka zadoščajo le za pokrivanje dela materialnih stroškov, med tem ko je za osebne dohodke in za zagotavljanje pogojev tekoče proizvodnje potrebno najemati vedno nove kredite.
Stanje v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu je zares kritično in o tej problematiki v občini Velenje veliko govorimo. Upajmo, da bo prišlo do razrešitev, ko bodo na eni prihodnjih sej o tem spregovorili tudi delegati republiške skupščine, delegati velenjske občinske skupščine pa bodo o tem razpravljali že na skupščini v ponedeljek.
Še vedno zaposlujemo preveč delavcev z nižjo izobrazbo
Slaba kadrovska politika preteklih let nam v občini povzroča številne probleme, pa vseeno ne znamo ali pa nočemo preseči stare prakse. V resolucijskih dokumentih za preteklo leto smo obljubljali, da bomo omejili ekstenzivno zaposlovanje, zaposlovali produktivno in pospešili zaposlovanje pripravnikov. Žal pa smo le malo tega uresničili. Združeno delo je še naprej zaposlovalo pretežno delavce s prvo in drugo stopnjo strokovne izobrazbe (takšnih je bilo 47 odstotkov), tako da se izobrazbena struktura kljub dokaj visokemu številu zasedenih pripravniških mest, skorajda ni izboljšala. Skupno smo v preteklem letu odprli 271 novih delovnih mest in povečali zaposlenost za en odstotek. Trend ekstenzivnega zaposlovanja se nadaljuje tudi v letošnje leto. Doslej se je v občini
"Velenje zaposlilo že 134 delavcev, nepokrita pa ostajajo predvsem delovna mesta z višjo izobrazbeno zahtevo ali pa jih zapolnjujejo z manj usposobljenimi kadri. Zaposlenost je v primerjavi z lanskim letom porasla za 0,5 odstotka, relativna stopnja nezaposlenosti pa znaša 1,2 odstotka in je v mejah načrtovane.
Ekstenzivnemu zaposlovanju bomo morali vsekakor narediti v občini Velenje konec. To smo sicer rekli že lansko leto in sprejeli na seji občinske skupščine zelo obvezujoče sklepe, ki pa so jih uresničevali v redkih delovnih okoljih. Prav gotovo bo potrebno sprejeti tudi sankcije za kršitelje s tega področja.
Ob tem je še vedno zelo pereča problematika delovne organizacije HPH, kjer po podatkih ob koncu maja 54 delavcev še vedno ni imelo novih delovnih mest.
Ustvariti moramo več, da bomo lahko delili tudi visoke osebne dohodke
O osebnih dohodkih v zadnjem času veliko govorimo. Tudi v resolucije in letne plane si zastavljamo, kako jih bomo delili. Žal pa potem tega ne izvajamo in sledimo predvsem rasti cen življenjskih stroškov, zelo radi pa se oziramo tudi po sosedih in plače povečamo takoj, ko vidimo, da so jih oni. Tako nam vztrajno narašča delež namenjen za osebne dohodke v dohodku. To pa seveda predvsem na račun akumulacije, ki pa je že itak prenizka in nam ne zagotavlja pre-potrebnih vlaganj v modernizacijo tehnoloških procesov.
V lanskem letu je bila rast osebnih dohodkov višja od dohodka za 8,8 indeksnih točk. Podobno kot lani delimo osebne dohodke v občini Velenje tudi v letošnjem letu, vendar pa imata na takšne trditve spet največji vpliv rudarstvo in energetika. Ce ju od poprečja odštejemo, bi se namreč v občini Velenje v prvih treh mesecih gibali osebni dohodki v skladu z resolucijskimi usmeritvami. Poprečni osebni dohodek v gospodarstvu je znašal v občini Velenje v prvih treh mesecih letošnjega leta 92 321 dinarjev in je bil od lanskega za enako obdobje višji za dobrih 131 odstotkov. Če pa odštejemo rudarstvo in energetiko bi znašal poprečni I osebni dohodek 76 770 dinarjev,
kar je manj, kot znaša slovensko poprečje.
S takšno delitvijo osebnih dohodkov v občini Velenje ne smemo več nadaljevati. Njihov delež v strukturi dohodka je že odločno prevelik. Storiti moramo torej vse, da ustvarimo višji dohodek, da bomo do tolikšne delitve tudi upravičeni.
Na odseku za družbeno planiranje so pripravili ob majski analizi tudi temeljito analizo o ures-/ ničevanju družbeno sprejetih usmeritev glede razporejanja dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov v lanskem letu ter v prvem tromesečju letošnjega leta. Na osnovi te analize je pozval izvršni svet vse organizacije združenega dela, ki so prekoračila določila resolucije na tem področju, da sprejmejo ukrepe za uskladitev razporejanja dohodka, čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke z usmeritvami resolucije. Izvršni svet bo na osnovi poročil organizacij združenega dela o sprejetih aktivnostih in ukrepih izdelal poročilo ter skupaj z družbenim pravobranilcem samoupravljanja predlagal skupščini potrebne ukrepe za uskladitev razporeditve dohodka in čistega dohodka za osebne dohodke z usmeritvami resolucije v posameznih ozdih. Ta uskladitev mora biti po mnenju izvršnega sveta skupščine občine Velenje opravljena najkasneje do periodičnega obračuna za letošnje de-vetmesečje. Seveda pa bo najbolj razveseljivo, če tako imenovanih negativnih poračunov ne bo treba opravljati, če bodo organizacije združenega dela sprejele in uresničile ukrepe, s pomočjo katerih bodo povečale dohodek in tako upravičile tolikšno rast osebnih dohodkov.
V majski analizi je podrobno razčlenjeno še področje skupne in splošne porabe, kmetijstva, drobnega gospodarstva, davčne politike, ocenjena je uresničitev nalog skupnega pomena po krajevnih skupnostih, naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter s področja urejanja prostora.
Majska analiza je v tem času v razpravi, o njej pa bo tekla beseda tudi na ponedeljkovem zasedanju občinske skupščine, kjer se bomo prav gotovo dogovorili tudi za usmeritve, ki bodo osnova za boljše in uspešnejše delo.
(mz)
4. stran- ★ nSS C8S
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Titovo Velenje ★	26. junija 1986
Nestl Žgank, predsednik občinske borčevske organizacije
S kongresa borcev Jugoslavije
Bil sem delegat na desetem kongresu Zveze združenj borcev Jugoslavije. Skupaj z delegatom Jakom Lojenom sva zastopala-borce celjske regije. V poplavi letošnjih kongresov, ki nam zaradi podobne in že znane vsebine nekako ne segajo več do živega, me je deseti borčevski kongres presenetil predvsem zaradi odkritosti in ostrine razprave, v kateri so borci ocenili trenutne razmere v jugoslovanski družbi ter začrtali-smernice in naloge bodočega delovanja. Borci so poudarili, da je jugoslovanska družba v resni gospodarski, politični in moralni krizi in da Jugoslavija vse od vojne ni bila nikoli v težjem položaju. Kljub takšni ugotovitvi so borci ostali zvesti svojemu, že neštetokrat preizkušenemu pravilu, da tudi sedanje stanje ni brezizhodno. Zato so tudi največ poslanic naslovili na Zvezo komunistov, to je na bližnji 13. kongres ZKJ, od katerega pričakujejo, da bo prelomen korak pri premagovanju krize.
Seveda tudi deseti borčevski
kongres ni obšel problemov, ki so že splošno znani in jih ponavljamo vsi po vrsti, žal največkrat z občutkom nemoči: da se moramo boriti za stabilen gospodarski in družbeni razvoj ter napredek države in da napak, ki so nas toliko stale, ne smemo več ponavljati. Borci so opozorili, da nas je prevlada parcialnih interesov nad splošnimi in skupnimi, od delovnih organizacij, občin, do republik in pokrajin, pripeljala do najrazličnejših procesov, katerih negativne gospodarske in politične posledice, je čedalje bolj čutiti.
Borci so odkrito in kritično ocenili, da težko breme notranje in zunanje zadolženosti omejuje možnosti izhoda iz gospodarske krize in da visoka rast inflacije, življenjski stroški, nezaposlenost, socialno razslojevanje mimo rezultatov dela in padec standarda močno vplivajo na poglabljanje družbene krize. Borci so predlagali, da je treba z ustreznimi sistemskimi rešitvami na ekonomskem, organizacijskem in ka-
drovskem področju spodbuditi ustvarjalnost, mobilizirati vse človeške in materialne potenciale, dvigniti storilnost na višjo raven- in zaposliti vse za delo sposobno prebivalstvo.
Borci so na kongresu odločno podprli sklepe skupne seje predsedstev SFRJ in ZKJ marca letos, ter se pridružili pozivu za zagotavljanje spoštovanja ustavnosti in zakonitosti in za uveljavljanje osebne in kolektivne odgovornosti. Borci so napovedali odločen boj proti vsem pojavom nacionalizma in drugim oblikam sovražnega delovanja skupin in posameznikov, ki ogrožajo bratstvo in enotnost ter enakopravnost naših narodov in socialistični samoupravni sistem.
Borci so na kongresu spregovorili tudi o sedanji vlogi ŽKJ in njenih republiških in pokrajinskih organizacij ter o njihovi odgovornosti za sedanjo družbeno krizo. Poudarili so, da mora Zveza komunistov spet postati resnična avantgarda delavskega razreda in delovnih ljudi. Idejna in
politična enotnost ZKJ in vseh družbenih sil je pogoj, da odpravimo težave in se uspešno razvijamo.
V prizadevanju za te cilje se bomo borci, tako kot vselej doslej, brez omahovanja in kompromisov odločno bojevali proti vsem negativnim procesom v naši družbi. V akcijah, ki nas čakajo, se bomo dosledno bojevali za krepitev samoupravljanja in njegove materialne osnove, in sicer na vseh ravneh družbenega organiziranja, od temeljne organizacije združenega dela do federacije. Odločno se bomo bojevali za-samoupravno povezovanje in proti vsem oblikam birokratskega izkoriščanja.
Borci pričakujemo od 13. kongresa ZKJ, da bo sprejel sklepe, ki bodo prispevali k zajezitvi negativnih procesov in sprožili nove, pozitivne procese. Ti naj bi čim prej in kar najbolj celovito zagotovili kontinuiteto naše socialistične revolucije v skladu s programom ZKJ in Titovo vizijo razvoja in obrambe SFRJ.
Zdravstvena centra Velenje in Celje
Podpisali samoupravni sporazum
Po dolgotrajnih razgovorih in usklajevanjih ter tehtanju različnih variant je bil v Celju prejšnji teden podpisan samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem sodelovanju med Zdravstvenim centrom Velenje in Zdravstvenim centrom Celje. Kot je zapisano, sporazum udeleženca zavezuje, da bosta vzpostavila takšno medsebojno sodelovanje in organiziranje, da bosta na področju zdravstvenega varstva zagotovila uporabnikom
strokovno pravilno, pravočasno, celovito, učinkovito in racionalno zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenih storitvah.
Dogovor natančneje opredeljuje položaj bolnišnice Topolšica ter tako dolgoročno razrešuje dilemo razvoja te ustanove v širšem regijskem prostoru.
Bolnišnica Topolšica bo po sporazumu opravljala internisti-čno pulmološko dejavnost za potrebe širše celjske in ravenske regije seveda skladno s sporazu-
mom o delitvi dela na področju zdravstva v Sloveniji. Organizirano bo imela intenzivno nego in terapijo pulmoloških bol«ikov ter medicinsko rehabilitacijo srčnih bolnikov, zlasti tistih, ki so preboleli srčni infarkt.
Za potrebe osnovnega zdravstva, bo v bolnišnici Topolšica razvita specialistično ambulantna dejavnost, del internističnih zmogljivosti pa bo namenjen zagotavljanju internističnega zdravstvenega varstva za prebi-
valce velenjske in mozirske občine. Zahtevnejšo diagnostiko pa bosta zagotavljala Bolnišnica Celje in Klinični center.
V sporazumu je zajeto tudi zdravilišče Topolšica, kjer naj bi postopno organizirali medicinsko postoperativno rehabilitacijo.
Sporazum je, upajmo, dovolj trden in kakovosten, da ne bo odpiral nekdanjih nesoglasij in oviral razvoj in delo naše bolnišnice.	(bz)
Ob dnevu civilne zaščite
Prešnji teden je bila v domu dražbeno-političnih organizacij na Konovem slavnostna seja občinskega štaba civilne zaščite, ki je bila namenjena 20. juniju, dnevu civilne zaščite. Na njej so n; jprej spregovorili o pomenu, d lu in uspehih civilne zaščite, posebej še na področju velenjske občine. Sledila je podelitev plaket, priznanj ter zlatih in brona-
stih značk za ustvarjalno in prizadevno delo ter za dosežene uspehe pri krepitvi in razvoju spiošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Še posebej so se izkazale enote prve medicinske pomoči, ki so skupaj z občinsko organizacijo Rdečega križa pokazale visoko stopnjo usposobljenosti in odgovornosti pri izvajanju vseh zastavljenih nalog.
Zvezno plaketo civilne zaščite je prejel občinski odbor Rdečega križa, zlati znak republiškega štaba civilne zaščite pa so podelili načelniku občinskega štaba občine Velenje Igorju Naraksu. Bronasti znak republiškega štaba CZ je prejel Edvard Kuhar, zlato značko občinskega štaba CZ Velenje pa so prejeli: Egidij Petre-tič, Ivan Gaber, Edvard Učanjšek,
Jože Lorbek, Janez Navodnik, Marta Krepel, Mirko Melanšek, Franc Mulej ter štabi civilne zaščite krajevnih skupnosti Lokovica, Šmartno ob Paki, Šalek-Gori-ca in Gorenje. Priznanje sveta za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito občine Velenje so ob tej priliki podelili Antonu Kranjcu, Karlu Majdaku in Alojzu Dobniku.	(b. m.)
Iz naših krajevnih skupnosti
V soboto srečanje krajanov
V	krajevni skupnosti Stara vas nadaljujejo te dni s prireditvami v okviiu prvih »Prazničnih dni«.
V	soboto, 28. junija, popoldan bo na prostoru ob Domu krajanov ob Koroški cesti že tradicionalno Srečanje krajanov. Začeio se bo ob 17. uri.
Najprej bodo sprejeli v osnovno organizacijo zveze socialistične mladine 25 novih članov. Sledila bodo tekmovanja ekip sosesk v vlečenju vrvi, teku v vrečah, pikadu in streljanju z zračno puško. Na sporedu bo tudi sprejem novih krajanov, organizatorji pa pripravljajo še bogat sreče-lov.
Sicer gredo h kraju dela pri modernizaciji Ceste na jezero, končana je toplifikacija dela naselja ob Koroški cesti, v kratkem pa bodo začeli tudi z rekonstrukcijo in modernizacijo Koroške ceste od križišča Koroške ceste in Ceste talcev do križišča Koroške ceste s cesto Simona Blatnika.
(rp)
Želja: še več aktivistov
V spomin na ustanovitev krajevnega odbora Osvobodilne fronte v Šaleku, praznujejo krajani dveh krajevnih skupnosti — Saleka in Gorice — 17. junija krajevni praznik. Najrazličnejše prireditve so potekale ves prejšnji teden.
Nadvse svečano pa je bilo na sam dan praznika, ko so se najprej na slavnostni seji zbrali delegati skupščin in krajevnih konferenc SZDL obeh krajevnih skupnosti. V ospredju je bila želja, da bi k delu pritegnili še več aktivistov, saj kot so dejali, je dela za vse dovolj. Pa tudi vsak posameznik veliko bolj ceni rezultate, v katere je vložil svoj napor.
Takšnih posameznikov pa v krajevnih skupnostih Šalek in Gorica ni malo. Najprizadevnej-šim so podelili bronaste znake Osvobodilne fronte. Priznanja so prejeli: Marcel Medved, Štefan Meršak, Jože Prislan, Rafael Rotovnik, Franc Skornišek, Ivan Tamše in Franc Novak.
Vsem prireditvam, ki so jih pripravili ob praznovanju, pa so dodali tudi delovno zmago. V soboto so otvorili prenovljeno cesto Viher — Grmič in tako stopili še korak naprej pri razvoju in urejanju kiajevne skupnosti.
Telefonska usklajevanja
Naša radijska oddaja Od vrat do vrat je precej pripomogla, da so bile posamezne pomanjkljivosti hitreje razrešene, prispevala pa je tudi k boljši obveščenosti občanov. Na njej podana pobuda je prejšnji teden pripeljala tudi do srečanja predstavnikov velenjske pošte s krajani Plešivca. Ugotovovljene so bile nekatere pomanjkljivosti pri telefonskem prometu, ki so bile ne le objektivne, ampak tudi subjektivne narave in za katere so se delavci ptt zavezali, da jih bodo v prihodnje uspešneje razreševali.
Sicer pa poštni delavci ugotavljajo, da največje težave v telefonskem prometu predvsem v vaških krajevnih
skupnostih povzročajo nekatere poenostavljene rešitve, ki so nastale zaradi želje po čim bolj razvejanem omrežju. Te pomanjkljivosti bo potrebno v prihodnjih letih postopno odpraviti.
(bz)
Gorenje
Končana 8. bralna akcija
V delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju zaključujejo z 8. bralno akcijo. Letos se je je udeležilo prek 100 delavcev Gorenja iz Titovega Velenja.
Slovesen zaključek 8. bralne akcije delavcev Gorenja iz Titovega Velenja bo v petek, 27. junija ob 12. uri v ban-ketni sobi tozda Gostinska enota Gorenja Gospodinjski aparati. Zaključka se bosta udeležila tudi Tone Partljič in Franček Rudolf.	(an)
KO sindikata Gorenje
Pobuda za zmanjšanje stroškov poslovanja
V torek, 24. junija je bila v Ljubljani tretja redna seja koordinacijskega odbora sindikata Gorenje. Udeleženci seje so se najprej seznanili z razvojem delovne organizacije Gorenje Ti-ki, Elektrostrojnega podjetja, ki slavi letos 35-letnico obstoja.
Na seji so sprejeli pobudo za zmanjšanje stroškov poslovanja v Gorenju, o čemer bomo podrobneje poročali v naslednji številki Našega časa. Pregledali so potek priprav na izdelavo srednjeročnega načrta Gorenja SOZD in se seznanili z aktivnostmi za orgnizacijo dneva delavcev Gorenja.	(an)
DO Elektrokovinarska oprema
Dva delovnika v proizvodnji
Zaradi velikega popraševanja domačih in tujih kupcev po njihovih izdelkih, so v delovni organizaciji Elektro kovinarska oprema junijski proizvodni načrt povečali za 20 odstotkov in sprejeli ukrepe za njegovo uresničitev. V vseh proizvodnih tozdih si v enaki meri prizadevajo za visoko zastavljenih planov, vendar pa so delavci tozda Serijska proizvodnja pred posebno težko preizkušnjo.
Poleg redne proizvodnje za domači in tuji trg morajo v juniju izdelati še prvo serijo 800 novih tipov stanovanjskih strešnih oken, ki so namenjena kupcem v Italiji in Zvezni republiki Nemčiji.
Ker tudi v ostalih proizvodnih programih tega tozda junija načrtujejo visoke količine izdelkov, so se odločili za delo v tretji izmeni ter tudi ob sobotah in nedeljah. Kljub temu jim za mesec junij manjka vsak dan po trideset delavcev. Zaradi trenutnih potreb pa seveda dodatno zaposlovanje ne pride v poštev.
Zato so se organi upravljanja in družbeno politične organizacije delovne organizacije Elektrokovinarska oprema odločili, da opravi vsak zaposlen v neproizvodnji v mesecu juniju dva delovnika predvsem v proizvodnji strešnih elementov. Na ta način bo mogoče uresničiti zastavljen program ter naročila tujih kupcev. Kar pa je še zlasti pomembno, ker si bo tako Elektrokovinarska oprema s kakovostnimi in pravočasnimi pošiljkami strešnih oken zagotovila izvoz tudi v ostale dežele konvertibilnega trga.
Ker so člani kolektiva že nekajkrat priskočili na pomoč, ko je šlo za izredna naročila kupcev, je tudi tokratna akcija potrditev pripravljenosti delavcev — vložiti vse sile za povečanje proizvodnje.
S. Grmovšek
a
Rudnik lignita Velenje
n. sol. o., Titovo Velenje
REK Velenje
DO Rudnik lignita Velenje
Na osnovi sklepov DS TOZD Jamska mehanizacija in DS DSSS se na
javni licitaciji
odprodajo naslednja osnovna sredstva:			
1. elektro motor 1,1 kW220V	1 kom	izklicna cena	3.500 din
2. elektro motor 1,1 kW 380 V	2 kom	izklicna cena	10.157 din
3. elektro motor 1,5 kW 380 V	1 kom	izklicna cena	12.000 din
4. elektro motor 4 kW 500 V	1 kom	izklicna cena	15.000 din
5, elektro motor 6 kW 500 V	2 kom	izklicna cena	18.000 din
6. elektro motor 7,5 kW 500 V	2 kom	izklicna cena	13.000 din
7. elektro motor 8,5 kW 500 V	3 kom	izklicna cena	• 9.000 din
8. elektro motor 11 kW 380 V	1 kom	izklicna cena	7.500 din
9. elektro motor 14 kW 500 V	3 kom	izklicna cena	7.500 din
10. elektro motor 15 kW 500 V	2 kom	izklicna cena	7.50 din
11. elektro motor 15 kW 380 V	1 kom	izklicna cena	70.600 din
12. elektromotor 15 kW 380 V	2 kom	izklicna cena	'538.835 din
13. elektro motor 20 kW 380 V	1 kom	izklicna cena	7.000 din
14. elektro motor 22 kW 380 V	9 kom	izklicna cena	7.000 din
15. elektro motor 26 kW 380 V	5 kom	izklicna cena	6.500 din
16. elektro motor 40 kW 380 V	3 kom	izklicna cena	6.000 din
17. elektro motor 50 kW 380 V	4 kom	izklicna cena	215.564 din
18. računski stroj Digitron	1 kos	izklicna cena	1.500 din
19. računski stroj Alfa	1 kos	izklicna cena	1 200 din
20. magnetofon Grundig	1 kos	izklicna cena	2.000 din
21. stol vrtljivi	1 kos	izklicna cena	300 din
22. ribiška mreža 4 x 4 x 5 m	4 kom	izklicna cena	148.163 din
23. jeklena konstrukcija	2 kom	izklicna cena	372.473 din
24. plovec 325 I	8 kom	izklicna cena	31.044 din
25. plovec 120 I	8 kom	izklicna cena	10.701 din
26. hranilnica	1 kom	izklicna cena	28.222 din
27. armirana kletka	6 kom	izklicna cena	262.710 din
28. ura kontrolna DK-3-24 K	1 kom	izklicna cena	30.000 din
29. Zastava 101 GTL	1 kom	izklicna cena	300.000 din
Licitacija bo 29. 6.1986 v prostorih delavnice Jamske mehanizacije, jašek Preloge sN pričetkom ob 8. uri.
Licitacija od zaporedne številke 18 do 29 pa bo na jašku Škale od 10. ure dalje. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Prednost pri licitaciji imajo organizacije združenega dela.
gorenje
GORENJE
sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DO GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ, p. o., Titovo Velenje
V\BI K SODELOVANJU:
dinamične, iniciativne in inventivne delavce
1. dva DIPLOMIRANA INŽENIRJA STROJNIŠTVA (VII. stopnja)
— energetska usmeritev
za raziskovalno razvojno delo na področju izkoriščanja nekonven-cionalnih virov energije, varčevanja z energijo, ogrevalnih in hladilnih sistemov, s posebnim poudarkom na razvoju toplotnih črpalk
2. DIPLOMIRANEGA GRAFIČNEGA OBLIKOVALCA ALI DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ARHITEKTURE ali AKADEMSKEGA SLIKARJA (VII. stopnja)
za opravljanje del in nalog na področju grafičnega oblikovanja. Zaželene so delovne izkušnje na področju grafičnega oblikovanja.
3. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE (VII. stopnja)
za delo v preskuševališču na področju varnostnih in funkcionalnih meritev gospodinjskih aparatov.
4. - več DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE (VII.
ali INŽENIRJEV ELEKTROTEHNIKE (VI. stopnja)
—	več DIPLOMIRANIH INŽENIRJEV STROJNIŠTVA (VII. stopah INŽENIRJEV STROJNIŠTVA (VI. stopnja)
za opravljanje del in nalog na področju standardizacije in sistemov označevanja, kakovosti, industrijske lastnine ter tehnične inventivne dejavnosti.
Bodočim sodelavcem nudimo:
—	zanimivo strokovno in ustvarjalno delo
—	možnost nadaljnjega izobraževanja in sodelovanja s strokovnimi institucijami doma in v svetu
—	soliden osebni dohodek
—	rešitev stanovanjskega vprašanja z možnostjo pridobitve kadrovskega stanovanja ali kredita v letu 1986.
Za vsa navedena dela in naloge so zaželene delovne izkušnje iz ustreznega področja in veselje ter smisel za raziskovalno razvojno delo.
5. STROJNEGA ali ELEKTROTEHNIKA (V. stopnja)
za izdelavo prototipov in izvajanje enostavnejših meritev na področju ogrevalnih in hladilnih naprav ter toplotnih črpalk. Zaželena je predhodna poklicna šola (IV. stopnja), z nekaj leti delovnih izkušenj.
Za predvidena dela pod točkami 1, 2, 3, 4 in 5 je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih DO Gorenje Raziskave in razvoj. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Kadrovski sektor, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku rok j za prijavo.
26. junija 1986
* Titovo Velenje
KULTURA
* stran 5
Dvignjeni zastor 14
0 kulturni dediščini
Izraz kulturna dediščina nadomešča pojem »spomeniško varstvo« ; v želji, da bi bil vseobsegajoč, je — kot se birokratskemu jeziku rado zgodi — hkrati izpraznjen in enostranski. Sodeč po prvem členu sintagme obstaja potemtakem tudi nekulturna dediščina.
Stavba knjižnice Kulturnega centra Ivan Napotnik je bila zgrajena z večkratnim namenom in razlogom: če pustimo ob strani reprezentativnega, za kar govori lokacija in zunanji izgled, so tu še sprostitev prostorov Delavske univerze, kjer je knjižnica gostovala prej, potreba, da knjižnica dobi svoje prostore in da (takrat še) Velenje dobi za povrh iikovno razstavišče. Udarec, ki naj bi s sveta spravil vsaj tri muhe na en mah, je zadel kvečjemu eno, tisto, ki je skorajda ne bi mogel zgrešiti: DU je dobila nazaj svoje prostore. Nefunkcionalnost nove zgradbe tako glede knjižničnih kot razstaviščnih zahtev gre bržkone bolj na ro-vaš investitorja kot arhitekta; ravnal seje očitno po geslu »Za svoj (!) denar hočem takšno in takšno hišo«. Neuporabno zasnovo knjižnice in razstavišča brez
Večeri ob kitari

depojev in čitalnice (tistih nekaj miz v izposojevalnem prostoru tega imena in funkcije ne zasluži) bi strokovno šolanemu človeku komaj pripisali. Iz omenjenega primera pa se da vzvratno sklepati na kulturni in informacijski profil odredbodajalcev, se pravi na čitalniško obdobje v slovenski zgodovini 19. stoletja, na čas prebujajočega se nacionalizma, nastajajočega meščanstva — jare gospode (opremljene z denarjem in primitivizmom, kot še danes) in kulture v službi obeh. Pri ljudeh, ki so v svojem filogenetskem razvoju dosegli ravno stopnjo Bachovega absolutizma, puščajo travme 19. stoletja očitno tudi v našem času zelo žive sledove.
Do pred nekaj leti je odnos do knjižnice obvladovala opisana zgodovinska izkušnja: tej je pomenila kultura neke vrste socialno skrbstvo, izdatek več, ki se mu žal ne da izogniti, ga je pa pametno skrčiti na najmanjšo možno mero (da ne bo nesporazuma: nič nimamo proti socialnemu skrbstvu, pač pa proti temu, da se ena in druga sfera / podsistem na hitro pometeta z mize).Tako je knjižnica nekaj časa funkcionirala kot nadomestek ali dopolnilo socialne službe. In če se je kadrovska politika v zadnjih letih vsaj po formalni plati obrnila na bolje, tega ne moremo trditi za programsko-vsebinsko politiko knjižnice.
Po organizacijski plati kaže delo v knjižnici precej tiste lastnosti, ki baje Slovence loči (ali pa združuje, kakor se gleda) od drugih Jugoslovanov, namreč zanikrnosti. Knjige, ki čakajo na klasifikacijo in katalogizacijo, se kopičijo v gore. Nejasno je, ali pred več kot desetimi leti kupljena Dodičeva knjižnica (čez 4700 knjižnih enot, kot je takrat poročal Naš čas) že vsa dostopna javnosti, pa deset let ni tako kratka doba. Se manj je jasno, koliko od teh knjig je sploh še v knjižnici, čeprav so bile med njimi originalne, medvojne izdaje Balantičevih del, dalje beiogardistična propagandna literatura, ki bi zahtevala glede dostopnosti poseben režim, pa raritcte nacionalnega značaja, za katere se je zanimal " i prevod Viljema Telia tržaške Matice ik
NUK (npr. slovenski prevod Viljema '
: leta 1804) itd.
Tekoča nabavna politika se ravna po principu povpraševanja: kupuje se tisto, kar v izposoji dobro gre. O topoumnosti takšnega odnosa ne kaže izgubljati preveč besed, zato samo tole: vsak lastnik (zasebne) knjižnice, niti ni nujno, da je ljubitelj, bo kupil ne samo knjigo, ki jo v tistem trenutku potrebuje, ampak tudi tisto, za katero predvideva, da mu bo kdaj prav prišla. Toliko bolj bi to moralo veljati za javno knjižnico, še posebej, če ima ta više leteče ambicije. Njena založenost s filozofskimi, sociološkimi, zgodovinskimi, slavističnimi, psihološkimi itd. deli (vsaj družbene vede sodijo v tak repertoar) je kaj klavrna. Enako se godi tudi revialistiki. Otvoritev marksističnega kotička pred leti je bila očitno obvezni poklon politiki in nič več, nekako v smislu: tule, izvolite samo pogledati, je kotiček za najmlajše, dalje kotiček z obveznim šolskim branjem, pa kotiček, ki ga me pometamo, in tole tu je marksistični kotiček; skratka po strokovni plati ljubiteljstvo (diletantizem), po ljubiteljski plati jebivetrstvo. Da bi bil problem denar, ni verjetno, saj je ista programska politika vladala knjižnici leta pred tem. ko so nam izstavili račune za mednarodna posojila.
Megalomanska ideja o velenjski knjižnici kot matični, lahko funkcionira samo kot burleska: v čem neki je ta knjižnica boljša ali bogatejša od katerekoli zakotne vaške knjižnice?
Kot rešitev problema predlagamo naslednje: opisano knjižnico naj Kulturna skupnost Slovenije uvrsti med nacionalne spomenike I. kategorije kot zanemarjen spomenik iz 19. stoletja. Sredstva za sanacijo se nakažejo NUK-u, ki jo bo, o tem smo prepričani, izvedel po kratkem postopku.
KINO 16
Pionirska gledališka skupina iz Šmartnega ob Paki
S »Hišo« še ne mednarodni festival
Že ob prvem nastopu članov pionirske gledališke skupine Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki smo zapisali, da bomo o teh »igralcih« še kdaj slišali. Niaše napovedi so bile kar točne.
Povsodd, kjer ti nastopajo, navdušijo otočinstvo, pa tudi komisijo, če zatigrajo na kakšnem tek-movalnerm nastopu. Čeprav pionirska gledališka skupina ne deluje tolikko časa kot odrasla, se lahko enžakovredno kosa z njo po prejetih priznanjih, pohvalah, sploh ugtjodne pa so kritike.
Za lettošnjo Našo besedo so mladi gleedališčniki iz Šmartnega ob Paki i naštudirali delo Alenke Goljevškce Hiša. Zaigrali so jo že velikokraat, nazadnje na republiškem sreččanju pionirskih in mladinskih gledaliških skupin na Vrhniki ( oziroma na zaključnem srečanju i odraslih gledaliških skupin v t Novem mestu. Predstava je biläa vsem tako všeč, da so se na skuupščini odločili za njeno sodelovaanje na 29. mednarodnih mladinskkih gledaliških dnevih v
Poletne šole, delavnice, akademije, kolonije in kakor se še imenujejo, predstavljajo svojevrstno spremembo in dopolnilo običajnega medletnega dela slušateljev umetniških šol in njihovih zrelejših kolegov. Nekatere ponujajo celo nove konceptualne alternative v mediju samem, kot npr. delavnice skladatelja Hansa-Wernerja Henzeja v Avstriji in Italiji. V svetu se je ta oblika dela že dodobra zasidrala; pri nas jo poznajo predvsem likovniki, edino glasbeno žarišče je mednarodni center glasbene mladine v Grožnjanu, ki je vsako poletje poln mladih glasbenikov vseh strok. Ti združujejo prijetno — novo okolje, poletno oz. počitniško atmosfero — s koristnim — z izpopolnjevanjem, skupnim mu-ziciranjem ipd.
Slovenci smo pred leti preizkusili podobno idejo v Seliščih v Slovenskih goricah, pa ji je po nekaj sezonah pošla sapa. V Titovem Velenju raste v organizaciji glasbene šole poletna šola za kitariste in male komorne ansamble s kitaro. Letos je na sporedu drugič in sicer v času med četrtkom, 26. junija, in nedeljo, 6. julija. Z več kot trideset udeleženci bodo delali mentorji Tomaž Lorenz, Jerko Novak, oba iz Ljubljane, Istvan Römer iz Zagreba in Lado Planko iz T. Velenja; šola bo zaključila svoje delo s koncertom udeležencev v soboto, 5. julija ob 20. uri. V spremljevalnem sporedu bodo mladi glasbeniki ob koncertih imeli

'0
4?
0
Avstriji. Mentorica skupine Slavica Pečnik pa je ob tej priložnosti prejela zlato Linhartovo značko za režijo Hiše.
Na 29. mednarodnih gledaliških dnevih od 26. do 29. junija letos v St. Lambrecht v Avstriji bodo sodelovale skupine iz Zvezne republike Nemčije, Velike Britanije, Španije — Katalonija, Madžarske, Belgije, Češkoslovaške, Avstrije (Štajerska, Koroška, Tirolska, Dunaj), Jugoslavijo oziroma Slovenijo pa bodo zastopali torej šmarški najmlajši gledališčniki.
Dnevi bodo zelo delavni. Poleg nastopov se bodo dopoldan sešli na pogovore s predstavniki drugih skupin, popoldan pa bodo izkoristili za ogled drugih predstav. Prepričani smo, da bodo člani pionirske gledališke skupine iz Šmartnega ob Paki s svojo sproščenostjo in razigranostjo navdušili tudi to občinstvo in tako dostojno zastopali našo republiko.
Po dolgem času bo tako izven meja naše republike nastopila na mednarodnem festivalu gledališka skupina iz velenjske občine, vabilo za sodelovanje na tem festivalu gotovo ni iz trte zvito in si zasluži takšno pozornost kot priznanje, ki jih imajo v svojih vitrinah dekliški pevski zbor, rudarska godba ali morda še kakšna druga skupina iz naše občine.
možnost poslušati še predavanja Klemna Ramovša o ornamentiki predklasične glasbe in Petra Ku-šarja o Rodrigovjh delih za kitaro in orkester ter o vlogi forme pri Bachu, Händlu in Scarlattiju.
Koncerti — teh bo pet — bodo bržkone zanimivi tudi za velenjske ljubitelje glasbe, tako za tiste zagrizene, ki bodo šli na koncert zaradi koncerta, kot za one slučajne, ki bodo svoj sprehod na grad nič hudega sluteč podaljšali za urico ali dve in privoščili svoji duši — in ušesom — nekaj blagodejnega užitka. Razen tistega, ki bo 3. julija v dvorani glasbene šole, bodo namreč vsi koncerti v očarljivem ambien-tu velenjskega gradu. Med kon-certanti so vidni slovenski in hrvatski instrumentalisti, dobitniki različnih nagrad, in dva jugoslo-vansko-avstrijska dua.
Zakaj ravno kitara, bi se vprašali. Instrument uživa sicer široko priljubljenost, a predvsem v družabnosti in sprostitvi, njegova ne ravno revna literatura je pa po krivici slabo znana. V glasbenem šolstvu je razhajanje med interesom za kitaro in možnostmi, se pravi kvalificiranimi učitelji še vedno ogromno, v tem trenutku takorekoč nepremostljivo.
Opisani program glasbene šole, ki teče pod naslovom Teden kitare, hkrati predstavlja tako po zasnovi kot po zgoščenosti jedro kulturnega dogajanja v poletnem Titovem Velenju, jedro Poletnih kulturnih prireditev.
L. Planko
Koledar poletnih kulturnih prireditev
Prezrti, vendar najboljši filmi Zivojina Pavloviča
Po filmu Ko bom mrtev in bel
jutri nadaljujemo izbor iz filmskega opusa Živojina Pavloviča. Zvrstili se bodo še štirje filmi, ki so zaradi poseganja v filmsko delo z birokratskimi nameni manj prikazovani, pa vendar slovijo med poznavalci kot najboljši filmi tega ustvarjalca.
V	petek, 27. junija, bo na vrsti Prebujanje podgan, prvi film, ki se je lotil (sicer posredno, vendar dovolj razločno) informbirojev-skih programov pri nas.
V	soboto, 28. junija, bo projekcija filma Zaseda, ki jo je pri nas, zaradi omenjenih namenov, videlo le malo gledalcev. Film je skočil v hrbet vsemu herojskemu idealiziranju NOB in pokazal nekaj tistega, čemur bi lahko rekli resnični medsebojni odnosi med prihajači na oblast in idealisti, ki so upali v njeno pravičnost. Vse spet v senci Stalina in njegove, tedaj neomajne moči.
V	nedeljo, 29. junija, bo prilož-
nost videti filmsko priredbo romana Menuet za kitaro, pisatelja Vitomila Zupana. Film z naslovom Nasvidenje v naslednji vojni skozi zgodbo o nerazrešenih dilemah med nekdanjima vojaškima nasprotnikoma aktualizira obdobje iz novejše slovenske zgodovine v katerem je vsaka posameznikova odločitev bilo podrejena ideološki predstavi sveta.
V ponedeljek, 30. junija, bo ciklus sklenjen s filmom Rdeče klasje. Tudi nastanek tega filma je spodbudila slovenska literatura, tokrat Potrčev roman Na kmetih. Film razkriva razlage, ki pripeljejo do tragičnih prelomov v posameznikovem spopadu z družbo ter pokažejo, da je »povsem čisti idealizem« (tudi revolucionarni) funkcija dogmatiz-ma, tj. stalinizma.
VSE PREDSTAVE BODO OB 20. URI V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA.
M'Mol I I II
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 26. 6. ob 10., 18. in 20. uri CESTNI BOJEVNIK - NORI MAX II. DEL — avstralski, avanturistični. V gl. vlogi: Mei Gibson.
Petek, 27. 6. ob 10. uri NINJA III. DEL — ameriški, karate. Lucin-da Dickey (BREAKDANCE) tokrat kot žrtev zlega duha japonskega karate borca Ninje, ki se naseli v njej in jo obvladuje. Preko nje se maščuje osebjem policije, ki ga je pregnala iz mrtvega telesa njegovega gospodarja dokler dobri Ninja ne obračuna z njim za vedno.
Petek, 27. 6. ob 18. in 20. uri STVOR - ameriški, grozljivka. Kurt Rüssel igra glavno vlogo v napeti grozljivki Johna Carpenteria (Megla, Noč čarovnic, New York 1999, Napad na policijsko postajo. Mož z zvezde).
Sobota in nedelja, 28., 29. 6. ob 18. in 20. uri NINJA III. DEL -ameriški, karate. V gl. vi.: Lucinda Dickey (Breakdance).
Ponedeljek, 30. 6. ob 10., 18. in 20. uri LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: Harrison Fo'rd.
Torek, 1. 7. ob 10., 18. in 20. uri in sreda, 2. 7. ob 10., 18. in 20. uri CALIGULINI SUŽNJI — italijanski, erotski. V gl. vi.: Robert Gligo-
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 26. 6. ob 20. uri STVOR - ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Kurt Rüssel. Režija: John Carpenter (Noč čarovnic. Megla, Napad na policijskc postajo).
Četrtek, 3. 7. ob 20. uri OCE NA SLUŽBENI POTI - domači. V gl. vi.: Mirjana Karanovič, Miki Manojlovič ZMAGOVALEC CAN-NESKEGA FESTIVALA 1985! Režija: Emir Kusturica Scenarij: Ab-dulah Sidran.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 28. 6. ob 20. uri CESTNI BOJEVNIK - NORI MAX -II. DEL — avstralski, avanturistični.
Nedelja, 29. 6. ob 18. in 20. uri STVOR — ameriški, grozljivka. Ponedeljek, 30. 6. ob 20. uri NINJA III — ameriški, karate. Sreda, 2. 7. ob 20. uri LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM -ameriški, avanturistični.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 27. 6. ob 20. uri CESTNI BOJEVNIK - avstralski, avanturistični.
Torek, 1. 7. ob 20. uri LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM -ameriški, avanturistični.
KINO BRASLOVCE
Nedelja, 29. 6. ob 19. uri CESTNI BOJEVNIK — avstralski, avanturistični.
Sreda, 2. 7. ob 20. uri STVOR — ameriški, grozljivka.
KONCERTI V TEDNU KITARE OD 26. JUNIJA DO 5. JULIJA OB 20.00, VELENJSKI GRAD ČETRTEK, 26. JUNIJ
ISTVAN RÖMER
SOBOTA, 28. JUNIJ
TOMAŽ LORENZ - JERKO NOVAK - ALEŠ KACJAN PONEDELJEK, 30. JUNIJ
OB 20.00, VELENJSKI GRAD
KOPENHAGENSKI KOMORNI ZBOR TOREK, 1. JULIJ VIRGINIA VILA -EDL
DRŽAVNI
ASTRID FRI-
poveduje o avtostoparski poti preko Evrope. Ovčjih otokov (Fererskih otokov v Severnem morju) do največjega otoka na svetu Grenlandije.
PETEK, 15. AVGUST
OB 19.30, KNJIŽNICA TITOVO
VELENJE
Otvoritev razstave
HANNES FLACK, grafik iz Gradca, bo predstavil svoje haptično-sinte-tične vizije v emajlni slikarski tehniki. Razstava bo postavljena v potrditev dobrega sodelovanja med Hypo banko iz Gradca in Ljubljansko banko — Temeljno banko Velenje.
ČETRTEK, 3. JULIJ (DVORANA GLASBENE ŠOLE) MARIO NARDELLI - WOLFGANG MUTHSPIEL
PETEK, 4. JULIJ
ANDREJ GRAFENAUER
SOBOTA, 5. JULIJ
ZAKUuCNI NASTOP UDELEŽENCEV POLETNE ŠOLE
SREDA, 9. JULIJ
OB 20.00, VELENJSKI GRAD ŠANSON IN KITARA
V programu skupine »Šanson in kitara« so izvirni šansoni in dela za akustično, klasično kitaro. Šansone interpretira Meri Avsenak s spremljavo tria. ki ga sestavljajo: D juro Penzeš — bas kitara. Dušan Popovič — bobni in Bojan Adamič — klaviature in povezovanje programa. Solist na kitari je Vladimir Makuc. Program obsega izključno dela slovenskih pesnikov (Fritz. Menart, Šomen, Šalamun, Januš. Bižal. Jesih. Rudolf itd). Glasba je delo Bojana Adamiča.
PETEK, 11. JULIJ
OB 20.00, VELENJSKI GRAD Herbert Achternbusch: ELA
Gostovanje eksperimentalnega gledališča GLEJ iz Ljubljane. Igrata: Alja Tkačev in Aleš Valič. Prevajalec, režiser in scenograf: Edvard Miler.
PETEK, 18. JULIJ
OB 20.00, VELENJSKI GRAD SALZBURŠKI INSTRUMENTALNI SOLISTI
Program: J. S. Bach — W. A. MOZART: 3 fuge. W. A. MOZART: Komorni koncert za klavir in godala. K V 449, E MARTIN: Pavana, G. ROSSINI: Sonata à quatro v G-druru, Moderato-Andante-Allegro, W. A. MOZART: Divertimento v D-duru. KV 136, Allegro-Andante-Presto.
PETEK, 18. JULIJ
OB 19.30, KNJIŽNICA TITOVO VELENJE
Otvoritev razstave del LEONA SLl-WINSKF.GA,
Leon Sliwinski. akademski slikar, grafik in restavrator, bo razstavljal v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju. Rojen je bil leta 1916 v Plocku na Poljskem, od leta I960 pa živi na Dunaju. Njegovo slikarstvo izhaja iz ekspresionizma, poudarja pa intenzivni kolorit. Motivno ga prevzemajo tihožitja in biblijski prizori. Razstava bo na ogled do 13. avgusta.
ČETRTEK, 14. AVGUST OB 20.30, VELENJSKI GRAD Igor Kadunc: MED ESKIMI
Predavanje, spremljano z diapozitivi, filmom in izvirno eskimsko glasbo pri-
SOBOTA, 16. AVGUST OB 21.00, ATRIJ KAVARNE IN SLAŠČIČARNE CENTER NEKAJ DRUGEGA
Gledališče »Podjetje za proizvodnjo fikcije« se bo predstavilo z igro, ki vsebuje elemente klasičnega kabareja in krimi—zgodbe. Zgodba poteka simultano na videu in v živo. Nastopala Mojca Drev in Tanja Lesničar-Pučko. Vstop prost.
PETEK, 22. AVGUST OB 20.00, GOSTILNA POD GRADOM
Josip Jurčič — Tone Partljič: K RJAVELI
Monodrama v izvedbi Dareta Ulage. Krjavelj, Jurčičev posebnež, je znana figura iz prvega slovenskega romana Deseti brat. Lik živi v zavesti vsakega Slovenca. Predstava je namenjena mladini in odraslim. Vstop prost.
SOBOTA, 23. AVGUST OB 19.00, VELENJSKI GRAD BLUE HAT
Gledališče Ane Monrò oeiz Ljubljane se bo predstavilo z lahkotno in burkaško igro z veliko pantomimskih. cirku-santskih in glasbenih vložkov.. Vsebina je izpeljava filma kriminalističnega tipa. Predstava je primerna tudi (ali predvsem) za mladino.
SREDA, 27. AVGUSTA
OB 20.00, VELENJSKI GRAD KABARETNE ČAROVNIJE
Iluzionist Miran Čanak se bo predstavil otrokom s povzetkom Čarobne dežele in odraslim j Kabaretnimi čarovnijami.
LETNI KINO
Vsako soboto, ob 21.30, bo pred bifejem na velenjskem gradu letni kino.
V letošnjem programu bomo vrteli kriminalke. Prva filmska predstava bo v soboto, 28. junija: TAXIST. Režija: Martin Scorsee, ZDA.
VSTOPNICE
Vstopnice za vse prireditve na gradu so 200 din.
Prosimo, da spremljate program v tedniku Naš čas, radiu Ljubljana in Titovo Velenje.
Privlačen program
Očitno je, da je zamisel o organizaciji poletnih kulturnih prireditev padla na plodna tla. Svetu za poletne prireditve (Vane Gošnik, Lado Planko, Darja Joger, Ivan Marin in Karel Cretnik) je ob organizacijski pomoči Kulturnega centra, ki je sicer nosilec te novitete v velenjskem kulturnem prostoru, uspelo pripraviti privlačen program. Letošnje poletje in zgodnja jesen bosta torej kulturno barvita in razgibana, saj bo sedemnajstim dogodkom dodana novost: letni kino na velenjskem gradu (16 mm).
Večina prireditev bo letos na gradu, manj pa v centru mesta (atrij Kavarne-slaščičarne Center, Kardeljev trg, plato pred Namo ...). Svet si bo v prihodnje najbolj prizadeval oživiti tudi mestni center, saj so gostinski delavci (Paka, Zeleni bar, »Frakelj«, Nama ...) izkazali veliko naklonjenost zamisli o združevanju programov obeh dejavnosti.
Lepemu sprehodu na velenjski grad ali v središče mesta boste torej lahko v letošnjem poletju dodali še ogled izbranih prireditev, muzejskih zbirk, letnega kina in (ali) prijetne grajske gostilne.
Prijetno počutje in veliko užitkov vam v letošnjem poletju želi Strokovni svet za poletne kulturne prireditve pri Kulturnem centru Ivan Napotnik!
Odpiralni čas v knjižnicah
Knjižnice v Titovem Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki bodo v mesecih julija in avgust odprte za bralce:
KNJIŽNICA TITOVO VELENJE
vsak delovni dan v sredo
v soboto zaprto!
KNJIŽNICA V ŠOŠTANJU
v ponedeljek v petek
v času od 21. julija do 25. avgusta bo knjfžnica zaprta!
KNJIŽNICA ŠMARTNO OB PAKI
vsak četrtek od 13.00 do 16.00 v mesecu avgustu bo knjižnica zaprta!
od 8.00 do 13.00 od 13.00 do 18.00
od 13.00 do 18.00 od 10.00 do 13.00
6. stran ★ flSS CS5
OBJAVE, RAZPISI
Titovo Velenje *
26. junija 1986
MERX TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA CEUE RESTAVRACIJA GORICA TITOVO VELENJE
objavlja prosta dela in naloge
—	KV kuharica (delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom)
—	zahteva se strokovna izobrazba IV. stopnje gostinske šole — smer kuhar
—	nudimo stimulativni osebni dohodek
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v roku 10 dni na naslov: MERX Restavracija Gorica, 63320 Titovo Velenje.
Na podlagi sklepa o ustanovitvi in Pravilnika o podeljevanju priznanj — Odbor za podeljevanje priznanj Občinske izobraževalne skupnosti Velenje
RAZPISUJE NATEČAJ za podelitev priznanj Občinske izobraževalne skupnosti za leto
i.	priznanja:
1.	Šllihovo priznanje
2.	Šilihova značka
3.	Šilihova plaketa
4.	Priznanje Občinske izobraževalne skupnosti Velenje.
Priznanja se podeljujejo posameznikom, samoupravnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim in društvom za posebne zasluge pri razvoju vzgoje in izobraževanja v občini Velenje.
ii.	razpisni pogoji: šilihovo priznanje
se podeljuje za posebne uspehe pri vzgojnoizobraževalnem delu pedagoškim delavcem, ki delajo v vzgojnoizobraževal-nih organizacijah v občini Velenje.
Šilihova značka
se podeljuje za večletno prizadevno in posebno uspešno vzgojnoizobraževalno delo pedagoškim delavcem, ki delajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v občini Velenje
šilihova plaketa in nagrada
se podeljuje za dolgoletno uspešno in življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja pedagoškim delavcem, ki delajo v vzgojnoizobraževalnih organizacijah v občini Velenje.
priznanje občinske izobraževalne skupno-, sti velenje
se podeljuje za posebne uspehe pri razvijanju vzgojnoizo-braževalne dejavnosti v občini Velenje in za posebno uspešno sodelovanje pri izvajanju celovitega procesa vzgoje in izobraževanja, posameznikom, samoupravnim organizacijam, družbenopolitičnim skupnostim in društvom.
Predloge na podlagi tega razpisa lahko dajejo posamezniki, delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, družbenopolitične skupnosti in društva.
Utemeljene pisne predloge za podelitev priznanj za leto 1086 poiljite Občinski izobraževalni skupnosti Velenje, Efenkova 61, p. p. 1, najpozneje do 5. septembra 1986.
PREDSEDNIK ODBORA ZA
PRIZNANJA
Karel Kordeš, I. r.
I KO! h
I I
■ Infi li
KOMISIJSKA PRODAJALNA »M4« OLGA MELANŠEK Žarova 14, Titovo Velenje (za gasilskim domom)
Cenjene bralce obveščam, da sprejemam v prodajo: rabljeno otroško konfekcijo in opremo, zabavno elektroniko, belo tehniko, glasbila ter ostale tehnične in druge predmete.
Za prodano blago zaračunavam provizijo: do vrednosti 50.000 din — 20 % nad vrednostjo 50.000 din pa 10 %.
Prodajalna je odprta vsak dan od 13.00 do 10.00 ure, v soboto pa od 8.00 do 12.00 ure.
Informacije lahko dobite tudi po telefonu 856-083. obisk se priporoča komisijska prodajalna -M4-.
EK^j
I
I J
©
EKK PTUJ TOZD TRŽNICA ITOVO VELENJE
EMONA KMÉTIJSKI KOMBINAT PTUJ, TOZD TRŽNICA TITOVO VELENJE
razpisuje za šolsko leto 1986/87
—	2 ŠTIPENDIJI ZA PRODAJALCA (IV. STOPNJA)
Kandidati za štipendijo naj pošljejo prijave na naslov: Emona Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Tržnica Titovo Velenje, Cankarjeva 1 d, 63320 Titovo Velenje, najkasneje do 15. julija.
K izpolnjeni prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1 je potrebno priložiti:
—	potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja;
—	overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala;
—	potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke).
Kandidate opozarjamo, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog ne bomo obravnavali.
Rudarsko
elektroenergetski
kombinat
Zapora cestnih odsekov
t
3. julija bodo v Titovem Velenju med 8. in 9. uro zaradi slovesnega sprevoda rudarjev ob njihovem stanovskem prazniku, zaprti naslednji cestni odseki:
Rudarska cesta od hotela Paka do Prešernove ceste; Prešernova cesta od križišča pred Ljubljansko banko do križišča z Jenkovo cesto; Jenkova in Kidričeva cesta od križišča z Jenkovo do ko-talkališča v Titovem Velenju.
DEŽURSTVA
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
28. in 29. junija 1986 - dr. Miroslav Pavlovič, Petra Stante-ta 13, Titovo Velenje
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od 27. junija do 4. julija 1986 — Milan Matko, dipl. vet., Topolšica 15, telefon 891-166.
Ob 10. obletnici delovanja društva Partizan Vinska gora, bo v nedeljo, 29. junija
velica večini
» Sfi^
vf

Pričetek veselice ob 16. uri v prostorih novozgrajene telovadnice pri osnovni šoli
Vinska gora.
Igral bo
ansambel
RŽ
Prireditev bo ob vsakem vremenu!
Vljudno vabljeni!
Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje
Prejemnik:
Danes je že vsak lahko poštar. Ne vem, ali jih sploh naučijo brati, preden jim dajo službo. Kaže, da ne, ker razmečejo tista pisma po predalčkih, kakor se jim ljubi. Časnike očitno sami zase pokradejo - najmanj enkrat na mesec ga ne dobim, raje večkrat. Če pride telegram, zvonijo kot neumni, in s tistimi avti divjajo, da si človek na cesto ne upa. Nabiralnike pa tudi praznijo, kakor imajo ravno čas.
•zef
i/jy uias 'ofizo/ez jK3j 'as i bz 'iqnSzi as Jny 'asa p,y •infe/qo sad ouies apud at nauoy eu 'o/feyny ouyo zoys 'qifBJA ud smoAz 'euiop jeSoyiu tu ed 'afdojispeu ofsas a uie:tSa\ai sasa\; '/apitj^n afizuad tod uiifiq foy 'afsjd pod ofepa/S i) puafoyodfj ;ouiaj3 ui oqjo) iuiaz\ • e uijoj a ifp, zbjui afi/B 'Saus af i/e zap afi/e 'bsbjiIa au aaqiu ou-nx -ja\ //<> y/" au sauep a\I ;Bqeq 'B/idA auieu o g :j Bfsoj
Slovenija
L Moja dežela.
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE
Objava potreb po delavcih v občini Velenje
DELAVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	DAT.	DEL IZK.	NČ DČ	ROK P ROK Z	OD
LB TEMELJNA BANKA	dipl. prog. inženir	vodja odd. organizacije in					
		kontrole	19/6	4-6	nč	8/8	150.000
VEPLAS VELENJE	dipl. inž. kemije	vodenje razvojnega					
		sektorja	19/6	5	nč	15/15	170.000
VEPLAS VELENJE	dipl. inž. kemije	vodenje programa	19/6	5	nč	15/15	155.000
VEPLAS VELENJE	dipl. ekonomist	vodenje pos. fin. službe	19/6	5	nč	15/15	120.000
VEPLAS VELENJE	inž. kem. tehnologije	pripravnik kem. tehnolo.	19/6	X	nč	10/10	65.000
LB TEMELJNA BANKA	ekonomist za analize	analitik v odd. dolgoročnih					
		naložb	17/6	5-3	nč	8/8	135.000
VEPLAS VELENJE	ekonomski tehnik	komercialni predstavnik	19/6	3-4	nč	15/15	95.000
UPRAVA ZA DRUŽBENE	ekonomski tehnik	izterjevalec II					
PRIHODKE			19/6	X	nč	8/8	87 000
LB TEMELJNA BANKA	ekonomski tehnik	blagajnik-likvidator	18/6	2	nč	8/8	90.000
TOZD R PODAJA ŠOŠTANJ	mesar-sekač	mesar-pripravnik	18/6	X	dč	8/8	45.000
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ	prodajalec-pripravnik	prodajalec tekst, blaga	18/6	X	dč	8/8	45.000
BRIVNICA IN ČESALNICA	frizer-pripravnik	prip. brivsko frizerske					
		stroke	17/6	X	dč	8/8	36.000
IZLETNIK TOZD POT.	voznik avtobusa	voznik avtobusa					
PROMET			17/6	2	nč	8/8	109.228
PODJETJE ZA PTT	spremno izd. delavec	sprejemno izdajni delavec	18/6	X	dč	8/8	70.000
TOZD PRODAJA ŠOŠTANJ	blagovni manipulant	pripravnik-blag. mani.	18/6	X	dč	8/8	45.000
LB TEMELJNA BANKA	operater na MDS	operater pri vnašanju					
		podatkov	17/6	9 m	dč	8/8	87.000
PODJETJE ZA PTT	dostavljač	dostava poštnih pošiljk	18/6	X	nč	8/8	60.000
ERA TOZD VINO	kuharski pomočnik	dela v družbeni prehrani					
ŠMARTNO			17/6	1	nč		74.000
OBČINSKA ZVEZA	pedagoški delavec	sekretar					
PRIJATELJEV MLADINE							
VELENJE			23/6		dč		130.000
ŠT DEL
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za
individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne pidčuje temeljni davek od prometa proizvodov.
26. junija 1986 * titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cbs * stran 7
koledar
Četrtek, 26. junija — Helena
PETEK, 27. junija - D. SAMOUPRAV. SOBOTA, 28. junija - LEON NEDELJA, 29. junija - PETER
PONEDELJEK, 30. junija -EMILIJANA TOREK, 1. julija - JULIJA SREDA, 2. julija — OTON
M ALi OGLAS!
PRODAM ELEKTRIČNO KITARO
marke Costum, japonske izdelave staro eno leto. Naslov v uredništvu. PRODAM 10 let staro Marlesovo hišo z vinsko kletjo, vinogradom in sadovnjakom, 12 km iz Celja. Telefon 063-831-866 (cca, 800 m1). NUJNO IŠČEM STANOVANJE V TITOVEM VELENJU ALI OKOLICI. Naslov v uredništvu lista.
MOŠKI IN ŽENSKA IŠČETA SOBO. Naslov v upravi lista.
IŠČEM ZDRAVO UPOKOJENKO
za 4 urno pomoč v gospodinjstvu. Dobra hrana in velika plača. Grobel-nik Leopold, Bračičeva 5 Titovo Velenje.
PRODAM SURF BURJA. Informacije po telefonu 854-433, od 20. ure da-lje.
PRODAM UVOŽEN KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK. Jolanda Stante, Mislinja 187, p. Mislinja.
PRODAM tovorni avto 1MV — 22 D, letnik 1978 november, tovorni avto mercedes L-406 D, letnik 1976, kombiniran stroj kopač — nakladaš CASE 850 B, letnik 1974. Ogled in prodaja dne 28. 6. 1986 od 9. do 12. ure v Podkraju št. 8 pri MEH.
ZASTAVO 126 P LETNIK 1980, prevoženih 3200 km ugodno prodam. Informacije po telefonu 855-321 — int. 558 dopoldan.
UGODNO PRODAM OBRAČALNIK SIP 220. Telefon 882-344.
PRODAM DOBRO OHRANJEN GOLF letnik 1982. Telefon 853-451 — dopoldan, 853-107 popoldan.
PRODAM BARVNI TV GORENJE.
Rabič, Cesta IV/1, Titovo Velenje, telefon 858-037.
UGODNO PRODAM R-4 GTL, letnik 1981, prevoženih 38000 km. Informacije po telefonu 856-649.
PRODAM OSEBNI AVTO ŠKODA 1. 1974 v voznem stanju, po ugodni ceni. Marjan Jelen, Ravne 190, Šoštanj.
UGODNO PRODAM PARCELO ZA VIKEND v okolici Topolšice, na kateri stoji lesena ma z urejenim vrtom, v izmeri 2000 m!. Franc Mlakar, Foitova 4, Titovo Velenje.
PRODAM KOMBI ZASTAVA 850
AK s sedeži. Telefon 854-251 — int. 19, dopoldne.
PRODAM opremo za CB - komplet: 40.000 din, kamero Chinon — 12.000 din, gramofon Toscha - 8.000 din, motor za čoln Jamaha 5 KM — 60.000 din, 600 kom značk — 20.000 din. Informacije na telefon 33-120 — po 21. uri.
V STAREM TRGU V STAREM VELENJU na Celjski cesti 61 prodam 80 mJ veliko stanovanje, primerno za obrt. Informacije po telefonu 061-576-913.
Svet «ole TOZD Osnovne «ole Miha Pintar-Toledo, Kidričev« 21, Titovo Velenje ponavlja razpis za imenovanje RAVNATELJA ŠOLE
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne, z zakonom o osnovni šoli, z zakonom o združenem delu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike določene pogoje in je:
—	učitelj, ki izpolnjuje pogoje 96. člena zakona o osnovni i;oli, ali vzgojitelj, ki ima višjo izobrazbo vzgojiteljske smeri, šolski svetovalni ali drugi strokovni delavec v vzgojnoizobraze-valnem delu, z ustrezno visoko ali višjo izobrazbo.
Poleg teh mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojnoizo-braževalnem delu;
—	opravljen strokovni izpit;
—	imeti mora aktiven in pozitiven odnos do pridobitev socialistične revolucije, do samoupravljanja, do pridobitev NOB, do krepitve in razvijanja bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, do neuvrščenosti ter do interesov družbene samozaščite in vseljudske obrambe;
—	njegove strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti morajo jamčiti, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog v TOZD.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo «tirih let.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v zaprti kuverti na naslov šole z oznako »za razpisno komisijo«. Rok za prijavo je 20 dni od dneva objave razpisa. O izbiri pa bodo kandidati obveščeni v 30. dneh po imenovanju.
PRODAM KRAVO »SIVKO« in motorno žago Sthiler 041. Informacije po telefonu 856-055.
UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJEN FIAT 126 P - letnik 1980, prevoženih 50.000 km, prvi lastnik, registracija do marca 1987. Gvi-do Omladič, Šmartno ob Paki 69.
PRODAM OSEBNI AVTO NSU
PRINZ 1200 za rezervne dele. Ivan Tkavc, Kardeljev trg 2, Titovo Velenje.
PRODAM PLINSKO NAPRAVO BEDINI, z rezervnimi deli. Telefon 853-172.
U mkóL
DO »VEKOS« n. sub. o. TOZD Toplotna oskrba Koro&ka 3 a
TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Toplotna oskrba objavlja prosta dela in naloge:

Siiteli ali prebrali ste že reklamo o večji izbiri TEENS proizvodov v na«ih blagovnih hišah, toda prepričali se «e niste.
To storite danes, jutri ali naslednji teden v eni izmed naših blagovnih hiš v Gorici v Titovem Velenju in Šoštanju.
Za vroče poletne dni TEENS proizvodi tovarne Novoteks iz Novega mesta.
MIEKX
POTROŠNIK
1.	Manj zahtevna tehnolo-
ika dela
2.	Enostavno vzdrževanje «tevcev
3.	Enostavno vzdrževanje avtomobilov—ličarska dela
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
Pod 1.
—	višja ali srednja šola strojne smeri
—	1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
Pod 2.
—	KV elektrikar—elektronik
—	1 leto delovnih izkušenj
Pod 3.
—	KV avtoličar
—	1 leto delovnih izkušenj
Za objavljena dela in naloge se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naslove na »DO VEKOS« Kadrovska služba, Koroška 37 b, 63320 Titovo Velenje v 8 dneh po objavi. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.

MIERX

RESTAVRACIJA GORICA
MERX Restavracija Gorica Titovo Velenje
v soboto, 28. junija ob 20. uri
POLETNI VEČER
Nastopajo:
—	ansambel HAPPY END in
—	ansambel L. M. S. (ansambel je gostoval v ZRN)
—	zabava tudi na terasi restavracije, kjer boste postreženi z jedili z ražnja.	vljudno vabljeni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Ferda Biščana
upokojenega referenta nabave iz Titovega Velenja,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, nekdanjim in sedanjim sosedom, prijateljem in znancem, delavcem nabavne službe SOZD REK, šoferjem APS, nekdanjim poslovnim sodelavcem in DSSS SIS Gospodarske dejavnosti. Foisebno zahvalo izrekamo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, zdravnikoma ZD Ve-lentje, ki so mu lajšali bolečine, družinama Praprotnik in Prislan pa za vsestransko izkazano ptomoč. Hvala častni straži, godbi, pevcem, govornikom in duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi.
		Hud vihar prišel je čez te, to lahko samo zlobni človek je ranil ti srce — in skrajšal ti življenje je. Ljudska
	ERIKI )	
i MMéSmi jék	T	V SPOMIN 28. junija 1986 minevajo tri leta od tragične in mnogo prerane smrti ljubega sina in brata
		Darka Jelena
		iz Raven pri Šoštanju
Oh kako huda je bolečina, kako hudo je spoznanje, da se ne boš več vrnil med nas. Samo misel na tebe in obisk ob tvojem grobu je grenka tolažba. Hvala vsem, ki se ga spominjate ali kdaj postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.		
		Vsi njegovi.

ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice
Marije Razgoršek
iz Skornega
se e iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem šte-vililu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in namesto cvetja darovali v dobrodelne
namene.
Ptfosebna hvala sosedom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani in za vsestransko pomoč, hvala a dr Stuparju za zdravljenje, osebju doma za varstvo ostarelih v Titovem Velenju za nego, mo-škkemu pevskemu zboru v Smartnem ob Paki za zapete žalostinke, govornikom društva upoko-jeiencev in krajevne organizacije Zveze borcev Šmartnem ob Paki za poslovilne besede in g. župniku Napretu za opravljeni obred.
Žalujoča hčerka Marija, poročena Štefančič z družino.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Antona Viherja
iz Šentilja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje.
Posebna hvala velja tudi Rudarski godbi, častni straži in vsem govornikom, nosilcem prapora, upokojencem, čebelarjem, ZB, RK, ZWI.
Iskrena hvala tudi dr. Fijavžu za zdravljenje in g. župniku za lepo opravljen obred.
VSI NJEGOVI

IM
S Za.
Zaradi neurja veliko škode
IB
Kje najti denar za popravilo cest?
Neurje, ki je 15. in 16. junija divjalo skozi Slovenijo, tudi občini Velenje ni prizaneslo. Močno je poškodovalo lokalne in regionalne ceste in v dveh dneh naredilo za 36 milijonov dinarjev škode. Najhuje je na cesti Skorno — Florjan, kjer se je pojavil večji plaz, na cesti Križnik — Penk in na cesti Volkov kozolec — Rečica. Kot sta povedala Rajko Peciga, vodja sektorja za vzdrževanje cest pri Cestnem podjetju Celje in Antoi; Tanjšek, predsednik skupščine SIS za ceste občine Velenje, so morali te ceste za avtobusni in tovorni promet zapreti. Neurje pa je odplavilo tudi bankine in gramozna vozišča na makadamskih cestah.
S temi poškodbami so že seznanili SIS za ceste občine Velenje, republiško skupnost za ceste in velenjski izvršni svet.
Seveda so glavni problem sredstva, ki jih za popravilo močno primanjkuje. K 36 milijonom je namreč treba dodati še 234 milijonov dinarjev škode, ki jo je na regionalnih in lokalnih cestah zapustila zima. Čeprav so pri Cestnem podjetju začeli manjše stvari sanirati takoj, ne da bi čakali na sredstva, in tako zagotovili vsaj prevoznost cest, pa se večjih popravil ne morejo lotiti prej kot bodo znana denar-
na sredstva. Iz rednega vzdrževanja se prepotrebnih popravil ne da narediti. Poleg tega pa sta naša sogovornika povedala tudi, da so do konca maja porabili že 70 odstotkov sredstev namenjenih letošnjemu rednemu vzdrževanju. Kaj to pomeni pa je jasno vsakomur, ki ve, da je do konca leta še daleč. Pomeni namreč tudi to, da bo letos, žal, treba ustaviti tudi vsa večja vzdrževalna dela oziroma rekonstrukcije cest.
V primestnih krajevnih skupnostih bi lahko poskušali ob večjih nalivih sami čistiti odtočne jarke, s tem bi zmanjšali nevarnost udorov na cestah. To je ena od možnosti, druga bi bila dogovor za namenitev več sredstev vzdrževanju, kar pa bi pomenilo tudi manj denarja za rekonstrukcijo lokalnih cest.
Glede na to, da so bili srednjeročni planski dokumenti podpisani šele v juniju in je zaradi tega izpadla skoraj polovica letošnjih sredstev, ki bi jih ta trenutek nujno potrebovali, je pričakovati, da bodo organizacije združenega dela pripravljene oddvojiti sredstva namenjena vzdrževanju cest tudi za nazaj. Tako bi to luknjasto problematiko lahko vsaj delno zakrpali.
(mkp)
Najhuje je vsekakor pri Jožetu Močniku v Skorem 13 pri Šmartnem ob Paki, kjer je voda od sobote na nedeljo spodkopala temelje gospodarskega poslopja, ki se je pričelo vidno nižati, na stenah pa so nastale precejšnje razpoke. Jože Močnik je bil primoran najprej sprazniti hlev in živino premestiti k sosedom, hlev pa prepustiti usodi. Komisija za elementarne nesreče pri občinskem štabu civilne zaščite si je poslopje že ogledala, počakati pa bo potrebno še toliko čas, da bodo lahko ugotovili, če so se tla umirila, ali ne. Jože Močnik je povedal, da si novega objekta ne bo mogel zgraditi, ali pa bo to zelo, zelo težko, če bo treba sedanjega porušiti, kar pa se bo skoraj zagotovo zgodilo.	B. M.
Ogenj povsem uničil hlev
V sredo prejšnji teden je v zgodnjih jutranjih urah ogenj povsem uničil hlev, last Bogomirja Kopitarja iz Pake 61. Domnevajo, da je požar izbruhnil zaradi samovžiga sena. Kljub prizadevanju lastnika, sosedov in velenjskih gasilcev, ki so prišli na pomoč na klic postaje milice, je ogenj uničil vse, saj niso mogli rešiti ničesar. Ognjeni zublji so napravili pravo razdejanje in so pogoltnili dobesedno vse. Zgoreli sta dve kravi, mizarski stroj, puhalnik, razno orodje in vsa krma, ki jo je Bogomir Kopitar posušil in pospravil dan prej. Nastala škoda je velika. Čeprav je bilo vse posebej zavarovano, hlev,
stroji in živina za okrog 120 starih milijonov, ta denar zagotovo ne bo zadostoval za postavitev novega hleva.
Bogomir Kopitar je ves pretresen povedal : »Ko sem prišel domov z nočnega »šihta«, nisem opazil nič sumljivega. Zjutraj, nekaj minut pred drugo uro, pa sem zaslišal nenavadno lomljenje lesa. Ko sem vstal je bilo že vse osvetljeno, ognjeni zublji pa so že dosegli streho. Za vsako reševanje je bilo prepozno, pa tudi preveč nevarno. Kljub vsemu sem poskušal gasiti z ročnimi aparati, da bi rešil živino, toda žal zaman.«
B. Mugerle
Šahovski turnir za praznik
Krajevni skupnosti Šalek in Gorica sta ob skupnem slavju ob prazniku krajevnih skupnosti pripravili tudi več športnih prireditev. Žal je tekmovanja na prostem onemogočalo slabo vreme, ki pa seveda ni zmotilo šahi-stov. Na turnirju so nastopile štiričlanske ekipe Šoštanja, delovne organizacije EKO, društva upokojencev in domačinov, ki so bili tudi najboljši. Vsi udeleženci so prejeli diplome in priznanja, zmagovalna ekipa pa pokal. Organizatorji so se odločili, da bo to tekmovanje poslej tradicionalno.	K. V.
Balinanje
Zveza telesno-kulturnih organizacij in komisija za rekreacijo, oddih in delavske športne igre pri občinskem svetu zveze sindikatov Velenje sta pripravili občinsko in sindikalno prvenstvo v balinanju za ženske.
Po lepih in zanimivih bojih je zmagala ekipa Ljubljanske banke, pred Vesno iz Topolšice, Gorenjem-Galvano II in drugimi.
20 let tabora v Ribnem
Počitniški čas — najlepši čas, pravijo naše bistre glave. Časa za konjičke na pretek, pa tudi za razne druge aktivnosti. Za tabornika-človeka, ki želi živeti z naravo, je to prav tako najlepši in najprijetnejši čas. Med letom so bili ti vestni po rodovih, izvajali so program usposabljanja, »obdelovali« področja, ki ga tabornik mora poznati, če hoče uresničevati taborniška načela. Letos praznuje občinska zveza tabornikov Velenje majhen, a kljub temu zanje pomemben jubilej — 20-letnico bogatega dela. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z njenim dolgoletnim predsednikom Petrom Krapežem.
Kako močna je taborniška organizacija in kako ste organizirani?
»Občinska zveza tabornikov Velenje združuje naslednje enote: odred Pustega gradu iz Šoštanja, Hudega potoka iz Šmartnega ob Paki, Toplega vrelca iz Topolšice, najmnožičnejši pa je odred Jezerskega zmaja iz Titovega Velenja. V njih deluje več kot 1000 marljivih tabornikov. Mednje prištevamo tudi člane kluba, v katerem so starejši taborniki.«
Odhajate torej na taborjenje — kam?
»Kot že nekaj let nazaj bomo tudi letos postavili platnene strehe nad glavo v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu in v Savudriji.«
O obeh taborih smo že veliko slišali. Kako dolgo že taborite na teh prostorih?
»V Ribnem smo se prvič utaborili pred 20. leti, platnene strehe nad glavo pa smo v Savudriji postavili pred 10. leti. Pred tem smo taborili ob Kolpi, na Šobcu, v Bohinju in še drugod. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa smo se odločili, da poiščemo svoj taborni prostor. Tabornikov je bilo vsako leto več, prav tako opreme, vse zahtevnejša so bila tudi pravila o ureditvi tabornega prostora in posameznih objektov. Hoteli in želeli smo si prostor, kjer nas po desetih dneh taborjenja ne bi nihče preganjal, na katerem bi
lahko pripravili bogat in pester program. Tudi prevažanje opreme in druge prtljage iz kraja v kraj ni bilo naj-prijetnejše. Tako se je skupina preka-jjenih tabornikov — Dušan, Sine, Marjetka, Peter, podala na križarjenje po Sloveniji. Obiskali smo Dolenjsko, vendar ob Krki nismo našli tistega, kar smo želeli. Nazadnje smo se ustavili še v Ribnem. Izkušnje tistih, ki so tu že prej taborili, čudovit prostor nad Savo Bohinjko sredi gozda in vo-
Peter Krapež
da v bližini so nas navdušili. Vse skupaj je daleč od naselja, pa vendar blizu, če bi bila potrebna kakšna pomoč. Poleti 1966 smo na Cemgletovem travniku prvič postavili svojo opremo.
Platnena kuhinja, latrina skopana v gozdu, leseni pogradi v šotorih in na njih slamarice, hrano smo vozili kar z ročnim vozičkom — tak je bil začetek. Že takrat smo nekateri v sanjah videli takšen tabor, kakršnega imamo v Ribnem danes. Entuziazem, zagna-
Atletika četrti v državni
. V Mariboru so konec tedna opravili še finalno tekmovanje za jugoslovanski atletski pokal. Med 39 klubi iz vse Jugoslavije so velenjski člani za Crveno zvezdo, Partizanom in Sarajevom osvojili odlično 4. mesto, ob tem pa dosegli nekaj vidnih uspehov v posameznih disciplinah. Zmagali so Miklavžina na 10.000 metrov, Živko na 5.000 metrov in štafeta 4 x 400 metrov, Rugelj pa je bil 2. na 400 in 3. na 200 metrov. Seveda velja povedati, da so nastopili vsi najboljši jugoslovanski atleti.
Smučarski skoki
V soboto in nedeljo je bila na plastičnih skakalnicah v Ljubljani revija skokov »Mostec '86«, ki je s številčnostjo nastopajočih in s kakovostjo znova potrdila, da pri nas raste obetaven rod mladih skakalcev. Predvsem je razveseljivo, da so pri mladih v ospredju tudi velenjski skakalci, ki so to potrdili tudi z dosežki na tem tekmovanju. Pri starejših pionirjih je zmagal Pogorelčnik, Pušnik je ugnai vse najboljše mladince, njegov uspeh pa je dopolnil še Tamše s četrtim mestom. Prav Pušnik in Tamše sta v ponedeljek z mladinsko reprezentanco odpotovala na trening in tekme v Av-
strijo. Sicer pa velja povedati, da se bo mladinska jugoslovanska reprezentanca od 30. junija do 3. julija pripravljala v Titovem Velenju, od 1. do 3. julija pa bo v našem mestu na pripravah tudi perspektivna selekcija.
Otvoritvena tekma na novi 55-metr-ski plastični skakalnici bo 3. julija popoldne, nastopili pa bodo vsi naši najboljši skakalci od pionirjev do članov, na čelu z Ulago in Tepešem. Dan kasneje, 4. julija, bo v Pesjem 4. tekma za rudasko svetilko, na kateri bodo prav tako nastopili skakalci vseh kategorij.
Desetine usposobljene
Gasilsko društvo Gorica ob Dreti je v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo Mozirje v nedeljo dopoldne na nogometnem igrišču v Kokarjah pripravilo letošnje občinsko tekmovanje za pokal Matevža Haceta. Tekmovanja so se udeležile desetine vseh društev Gornje Savinjske doline, gasilci in gasilke pa so pokazali dobro pripravljenost in izurjenost, kar so potrdili tudi gostje, ki so z zanimanjem spremljali tekmovanje, v lepem nedeljskem dopoldnevu pa so v prijetnem in tekmovalnem vzdušju uživali tudi številni gledalci od blizu in daleč.
Člani domačega društva Gorica ob Dreti so tekmovanje vzorno pripravili, do gostov pa niso bili preveč »gostoljubni« v tekmovalnem delu, saj so njihove desetine osvojile večino prvih mest. Pri članih je zmagala Gorica, pred Radmirjem in Nazarja-mi, prav tako so bili domačini najboljši pri članicah, za njimi pa so se uvrstile gasilke iz Rad-mirja in Nove Štifte. Pri mladincih so bili prvi gasilci iz Nazarij, pred Lučami in Radmirjem, pri mladinkah pa so spet slavile domačinke, drugo mesto pa sta si razdelili ekipi Luč in Rečice ob Savinji.
Rokometni klub Šoštanj vabi na
VESELICO
v soboto, 28. 6. ob 20. uri bazen Šoštanj
igra ŠIK
podarim — dobim
Foto Tekauc
V dveh dneh barvne fotografije iz vaših filmov
nost, marljivost, iznajdljivost — vrline, s katerimi smo v 20-letih postavili lepe objekte-kuhinjo, zgrajene in opremljene so sanitarije, sredi tabora stoji prostor, kjer se zbiramo ob slabem vremenu, Saloonu imenovanem, zgradili smo svoj vodovod. Brez skromnosti lahko rečemo, da je tabor vzorno urejen. Danes lahko v njem v eni izmeni še kako koristno preživi počitnice 250 otrok.«
Poleg dobrih pogojev vas. vabijo in vežejo na ta tabor še druge stvari?
»Celotna okolica nudi odlične delovne pogoje. Program, ki ga ne moremo izvajati čez leto, tu uresničujemo brez kakršnekoli škode. Taborjenje ni počitniška kolonija. To je tudi čas dela. V svojih kotičkih se vodi učijo, pripravljajo za izpite iz taborniških veščin.<4
Kajuhov tabor slavi torej 20-letnico. Kako boste proslavili ta jubilej?
»Ne navdušujemo se za velike proslave. Ta jubilej bomo praznovali po svoje. 5. julija se bomo zbrali stari taborniki. Upam, da bodo prišli vsi, ki so živeli in še živijo z Ribnim, na taborniško srečanje. Poleg tega bomo v vsaki izmeni en taborni ogenj namenili obletnici. Seveda bomo pripravili, tako kot vedno, bogat program, kako se je »prostor razvijal« pa bomo po-
Starejša generacija tabornikov, ki vas vežejo na Ribno prijetni spomini in imate radi Ribno, dobimo se na taborniškem srečanju v Saloonu, in sicer v soboto. S. julija. Prijave oddajte na Foitovi 2 v Titovem Velenju.
kazali z diapozitivi in fotografijami. Na ta način se želimo skromno oddolžiti vsem tistim, ki so 3voj prosti čas vložili v to, kar danes v Ribnem je. Prav tako tistim, ki so naše sanje pred 20 leti pomagali uresničiti. Sedanjemu rodu tabornikov moramo pokazati, kako smo začeli in koliko truda ter dela je bilo potrebnega za vse to. Hkrati s tem pa se bomo spomnili tudi Dušana, ki je bil v letih nastajanja Ribnega gonilna sila.«
V nedeljo trim plavanje
Zveza telesno-kulturnih organizacij občine Velenje bo v nedeljo, 29. junija, na letnem bazenu pripravila trim plavanje in sicer od 10. do 17. ure. Trim plavanje je primerno za vse občane. Otroci do 12 let in starejši od 50 morajo preplavati 50 metrov, vsi ostali pa najmanj 100. Vsi, ki bodo nalogo opravili dobijo značko in nalepko, družine z najmanj tremi člani pa še družinsko priznanje. V primeru slabega vremena bo plavanje kasneje.
Sto let gasilstva
Gasilci z Ljubnega ob Savinji bodo v nedeljo slovesno obeležili 100 — letnico svojega društva. Slavili bodo seveda skupaj z vsemi krajani, ki so jim v vsej zgodovini nesebično pomagali pri uspešnem izpolnjevanju plemenitih in humanih nalog. Svoje slavje bodo pričeli v nedeljo dopoldne s slavnostno sejo, na kateri bodo podelili številna gasilska in druga priznanja, pripravljajo pa tudi bogat kulturni spored. Ob 12. uri bo na vrsti slavnostna povorka vseh udeležencev in gostov skozi trg do prireditvenega prostora ob Savinji. Tam bodo zatem izročili namenu novo vozilo in razvili prapor, pred družabnim srečanjem pa bo na vrsti še gasilska vaja.
RudanDomžale 1:2
V nedeljo so prvenstvo sklenili nogometaši v slovenski ligi. Še sreča, bi lahko rekli, saj bi sicer nogometaši Rudarja naprej zagotovo igrali pred praznimi tribunami. Kakšna igra, takšen obisk. Tudi v nedeljo so nogometaši obeh ekip prikazali bore malo nogometnega znanja. Domačini so sicer igrali brez štirih stalnih igialcev, kar pa ni opravičilo za poraz in še manj za slabo igro. Nekoliko bolj zanimivo je bilo le zadnjih 20 minut, ko so maloštevilni gledalci tudi videli vse tri zadetke. Vodstvo za domače je v 70. minuti dosegel Osterc, že v nasprotnem napadu pa so gostje izenačili in šest minut pred koncem srečanja dosegli še zmogoviti zadetek. Nogometaša Rudarja so v tem prvenstvu osvojili 8. mesto, pred začetkom novega prvenstva, pa jih zagotovo čaka obilica dela na vseh področjih.
Za rudarsko svetilko
V petek in soboto, 27. in 28. junija bo na kotalkališču v Titovem Velenju odprto pionirsko prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za prehodno »Rudarsko svetilko«. To tekmovanje je že največja jugoslovanska prireditev, saj se ga bo tudi letos udeležilo okrog 100 tekmovalcev. Nastopili bodo tekmovalci vseh jugoslovanskih klubov ter dveh klubov zamejskih Slovencev iz Italije. Lani so »Rudarsko svetilko« osvojili domačini, ki upajo, da bo tudi letos ostala doma. Tekmovanje se bo v petek začelo ob 18. uri, v soboto bo trajalo ves dan, uradna otvoritev pa bo v soboto ob 15. uri.
Vaška olimpiada in srečanje preseljenih Škalčanov
TVD Partizan Škale bo v soboto, 5. julija, pripravil drugo vaško olimpiado. Začela se bo ob 14.30. Nanjo so letos povabili krajevne skupnosti Voličina, Mislinja, Lokovica, Gaberke, Šoštanj in Konovo, prišli pa naj bi tudi predstavniki Šmihela nad Pliberkom. Kot na lanski prvi njihovi olimpiadi, bo tudi letos na prostoru pri gasilskem domu zelo živahno. Krajani-tekmovalci bodo preizkusili svoje moči v vlečenju vrvi, metanju kamna z zaletom, lovljenju rib na suhem, prenašanju vode na glavi in spoznavanju starih kmečkih pripomočkov. Pripravili bodo kuharsko razstavo, predstavili bodo tudi domači pevski zbor in harmonikarja, ter sekcije Partizana. V nadaljevanju bosta vse zabavala Vinko Šimek in ansambel Šik.
Hkrati med vaško olimpijado predstavniki Partizana pripravijo in vabijo na srečanje Škalčane, torej tiste, ki so si morali zaradi kopanja premoga poiskati novi dom v drugem kraju.
Lestvica
26. 6. 1986
1.	Atlantis is Calling (S.O.S for love) - MODERN TAL KING
2.	Hi-ho - BRUCE AND BONGO
3.	Swiss Boy - LOU SERN
4.	Vampires - RADIORAMA
5.	Shoobeeds - TANGO MANGO
6.	Let me be jour N. 1 - DATO SHAKE
7.	Hello - JOY Novosti :
1.	Oh L'amour — ERASURE
2.	Lady 'O - PAUL REIN
Kaseto diskoteke Super Flec in Radia Velenje prejme Ro bert Remše, Jenkova 9, 63320 Titovo Velenje. Lestvico najbolj vročih preteklega tedna lahko poslušate na vaio vih radia Velenje od 19.30 dalje.
------
Moj predlog
Moj naslov