Listek. Vojska bo! (Poleg češkega.) Vem, da je v nedeljo 19. malega travna tega leta popoludne donelo v ušesih turSkemu sultanu. V Mlakah v gostilni pri jecljavem Tončku sešli so se sosedje, da bi na navadni način posvečevali sedmi dan. Pod starim ogledalom, na katerem so se lani skušale muhe z brzganjem v slikariji, ki jo jim je v veselje oStirka nebala zopet za prihodnje leto, so sedeli kmetje, na drugi strani pri oknu, kjer je zelo hudo vleklo skoz pobito šipo, so se raztegovali užitkarji, bajtarji in semtertje marsikateri boljsi kočar, ki je imel vsaj kravo; za mizo pri durih, katere so bile zmirom v teku, sedela je preostala mladina, katera pride v gostilno, izpije liter in dva litra napljuje na tla. Pod dvema boljšima mizama je bil nasipan pesek, drugod je bila nastlana rezanica. Zato je, ako je kdo iz manjše družbe izpraznil pipo, začela tleti rezanica in kadilo se je pod mizo ter nad mizo. Župan Franjo Virue je razpihal pipo, napil se in pripovedoval, da je zdaj prišlo prav slabo vreme. Niso to bile sicer novice, da bi pri njih padsle pipe iz ust. vendar pa sveta resnica. In župan je dcstavil, da to znabiti pride odtod, ker je zemlja zaostala v teku. »Pravi se, da se zemlja suče in teče. In kaj pa bi še govoril. Kakor zaostane vlak za nekoliko ur, tako more zaostati zemlja za nekoliko tednov. Zato je tako mrzlo in sneg.« Občinski redar Foltej Oseba je hrupno pritrjeval: »Tako \e\ Izvrstno! Bravo!« Slišal je tako klicati na nekem shodu in zdaj se je poprijel dobre prilike. Cela gostilna mu je burno pritrjevala. Redar Foltej se ga je včeraj zopet nalezel — že šestikrat v tem tednu — in župan mu je zažugal, da ga bo prvega odstavil in da mora dati sabljo nazaj. Župan je zadovoljno prejel poklon svojemu razumu, nasmehljal se in redar je videl, da si je znatno zboljšal položaj. Kovač Nagnisebi se je napil, zapljunil in nasprotoval, da zima in sneg prideta od drugod. »V zemlji je ogenj. Lani je izbruhnila zemlja v Ameriki preveč ognja v zrak, in zato že satna pamet pove, da pod nami ne more biti takSne toplote kakor prej. Zemlja se ne more segreti in nas tudi ne. To je moja misel.« Nihče ni pritrdil. Kdo pa bo držal s ko- vačem ? Le redar je z roko zavrnil, izpraznil čašo in jo stisnil jecljavemu gostilničarju v roko. »Dobro meri in ne govori, ko jo boS nazaj nesel!« Gostilničar je bil jecljavec in če je držal pri govoru čašo v roki, je vse izlil. Tako močno je majal z glavo in celim truplom. Prišel je gosposki gozdar Strelc, pozdravil: »Bog daj!«, in vsedel se je med kmete. Imel je k temu pravico, ker je služil pri knezu in v gostilni je imel virilni glas za veleposestvo v prvem razredu. Z županom sta si celo podala roki. Knez se pelje pogosto na Dunaj, ve, kar vlada dela, od kneza zve marsikaj komornik, od komornika ulovijo koj služabniki, od služabnikov gre to navzdol k dekletom, ki služijo pri oskrbniku, dekleta to povedo gospej, gospa gospodu, gospod zopet logarju in ako je logar dobre volje, prepusti nekaj pristavu in ta pride z novico k lepi Strelčevi Katici. Navzgor, navzdol — kakor valovi se valja novica, s katero hiti Strelc v gostilno. »Kaj pa je novega križem sveta, gospod Slrelc?<, vprašal je župan Vime. »Vojska bo!« rekel je gozdar suho, pa neovržljivo, kakor da bi bil prej sam pisal zapisnik, v katerem se je napovedala vojska. Redar Oseba je vzel čaSo in stol ter šel sest bližje med bajtarie. »Jaz sem to zmirom pravil«, dostavljal je župan Vime in redar mu je prikimoval, »jaz sem vedno pravil, dobro si zapomnite, ljubi sosedje, nekaj se bo skuhalo. Ia zdaj imamo to že tukaj. Kdo pa, s kom, — gospod Strelec?« »Rus, naS, Prus, Lahi, vse se pripravlja na'Turka.« Gostilničar Tonček je tudi začel nekaj jecljati, da sta bila tukaj včeraj popotna mlinarska pomagača in pravila, da bosta šla na Turka, — ali župan je namignil redarju in redar je rekel Tončeku, da naj molči, ako hoče kaj povedati, ter da naj prinese sveže pi*o. Župan je ponudil redarju, da naj si da naliti liter na njegov račun. Potem se to zavleče v občinske račune. To pa zato, da bi si redarja prikupil. Bo vojska, in če vse odide na Turka, bo težko dobiti redarja in Oseba bo dober. ,,Tako pojdemo na Turka!« »Mi že ne«, popravljal je gozdar, >ali naš gospod pristav mora k vojakom.« »Ako boste ž njim še govorili, povejte mu, da ga pozdravljamo.« »Še danes bom govoril ž njim. Pravil je, da počaka pri nas, dokler se ne bom vrnil, da bi se Katrca sama ne bala —.« Vojska bo! Najprej sta govorila dva, župan in gozdar; potem so začeli tudi drugi, eden za drugim po občinskem dostojanstvu, gostilničar Tonček pa je med tem jecljal. Polagoma sta se napravili dve stranki, eDa je zatrjevala, da bo zmagal Turek, druga je stavila. da bo dobil na hrbet. Vsak je imel za svoje mnenje tudi tehtne dokaze. V tem trenotku je gotovo donelo sultanu v ušesih, da so mu morali doma hitro nekaj zapeti, da bi ne znorel. Stari bajtar Golob je v teji hrupu in dimu potegnil gostilničarja za rokav, dal mu sešteti denar za liter piva na roko, da bi na mizi ne cvenkal, vzel je kmalu kapo raz okno, vtaknil jo v žep in kakor da ne gre rad, zrauzal se je ven. Star divji lovec. »Bo vojska«, namrdaval je, »v vojski je treba smodnika. Predno pa nam bodo smodnik vzeli, moramo kaj uloviti za slabe čase. Gozdar je zdaj v vojski, pristav v miru in ljubezai, nekaj se da storiti!« Doma je oblekel dolgo suknjo, potegoil iz skrivaliSča pod panjem na vrtu puško, skril jo pod suknjo in Sel gledat — kako gredo oblaki. V eni uri je bil spet doma. Naznanil je zetu Blazniku, da tatn in tam leži srna. Več ni bilo treba reči. Odstranil je puško zopet na drugi kraj pod pasjo luknjo, slekel suknjo in Sel v gostilno k Tončeku. Kapo je djal že v veži v žep, v^>edel se za mizo, lzpil ostalo toplo pivo in dal si je naliti sveže. Hrupa in dima je bilo tukaj zdaj več kot prej. Gostje so prižli rned tem časom z vojsko blizu v četrto državo. Dobili so Carigrad. Turki pa so je zagnali in so stopili v zvezo z Angležu zoper Lahe. Potera se je cela vojska preselila na Avstrijsko, odtod na Rusko in zopet na Turka. Dva vaška mladeniča sta dozdaj tiho sedela pri durih, kadila, pila in igrala mariaš za žveplenke, ki so bile na mizi. Priig^ane žveplenke je vsak dajal v žep, tako, da je moral jecljavi Tonček prinesti že četrto SkatIjico in se je grozno jezil. Mladeniča Nacej in Joza sta odložila karte, zamižikala si in prisedela k prepirajočim se oblastim. Razun bajtarja Miheja in čevljarja Bančeja ni nihče izmed pričujočih vedel za gotovo, kje in na katero stran leži TurSka. Mihej, ki je služil pri deželni brambi, je trdil, da je Turška na Španskem, nasproti pa Bančej, ki se }e bahal, da je bil kot popotni tovaris v samskem stanu še celo že na sami turSki meji, tega ni pustil veljati in je trdil, da je to »dalje na Dravi«. Tako so gonili Turka po svetu, da se ie za njitn kar kadilo. Nakrat se je začel Joza tako smejati, da se je svetilka tresla in Nacej za njim. Vsi so pogledali nauj. Župan se je namrdnil, gozdar se je obrnil s celim stolom, redar Oseba je vstal, naravnal kapo in popravil jermen, na katerem je visela stara »Zakaj sta se smejala ?« vpil je župan in vpitje je ponavljal zelo resno tudi redar. »Ker sva rada na svetu.« »To ni res!« »Kako pa morete to trditi, da nisva rada na svetu?« »Vidva sta se smejala zavolj kaj drugega — mi to vemo!« »Ako to veste, potem ne vpraSajte!« Prišlo je do hudega prepira. Župan in redar sta trdila, da fanta nista dala uradnega odgovora. Nekateri so se strinjali ž njima, drugi pa so branili fanta, da nista nikogar razžalila. »Kaj vi veste, kaj je razžaljenje, Vi tepecU »Vi bedak bedasti !« In že so bili med seboj. Pokalo pa je kakor v vojski, kadar je »ajneel-fajerc. Krčma je bila mala in zato takoj polna, ko 80 se začeli dajati. Gostilničar Toaček je letel ven po palico, ali ni mogel nazaj. Nacej se je opiral ob duri in se boril s stolom. Joza pa je zagrabil čevljarja Bončeja, vzdignil ga za rame, bilo je to pri zidu, kjer je visela znana deska s kredo narejenih črt, vzdignil ga {e, gor in dol, Se enkrat, in o črtah ni bilo ne duha ne sluha. Čevljar je imel vso kredo na hrbtu. »Pravijo, da bo vojska«, kričala je na vasi stara Obrekovalka na Klepetuljo. »Je že! — je že vojska! Pri TonCeku so že v ognju!« Nacej z Jozo sta vojsko povzročila. Vrsta črt na deski — že sem od pusta — žgala iu je kakor vest. Zdaj naj črte plača, kdor jih je zbrisal. S Toačekom bo težek dogovor. • »Mir.«