Celjski tednik CELJE, 2. septembra 1980 Leto X., štev. 35 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LLST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UKEDMK TONE MASLO Družbeni razvoj in ustava stopamo že v petnajsto leto td tistega dne, ko je bila v eiarmorni dvorani na Bulevaru revolucije v Beogradu sprejeta Hstava nove države, ki je bila iïkiesana v borbi za nove de- inokratične, socialne in nacio- ealne pravice. Sedem let pozneje je bil v tsti dvorani zabeležen še en zgodovinski datum. Sprejet je bil ustavni zakon o temeljih iružbenega in političnega živ- ljenja FLRJ in o zveznih orga- nih oblasti, ki je v celoti razve- ljavil osem poglavij ustave iz 1Ö46. leta. Še se spominjamo »prvega zakonodajalca naše iežele« pokojnega Mosa Pija- it, ko je z govorniškega odra predlagal skupščini novi ustav-' ni zakon: i »Naši delovni ljudje in ne-; fosredni proizvajalci, delavski; razred in delovni kmetje so3 bili upravičeni, da dobijo to »Magno carto«, da bi njihove pridobljene pravice zaščitil te- meljni zakon države od vsake nevarnosti, ki bi tem pravicam pretila od ostankov birokratiz- ma. Te pravice morajo biti za- jamčene z ustavo.« Ta ustavni dokument je bil sinteza izkušenj naših ljudi. Napisi na tovarnah, ki so sim- Iwlizirali delavsko samouprav- ljanje, so s tem dobili pravi vse- binski pomen, bili so dokaz, da se v praksi že uspešno uveljav- ljajo načela neposredne demo- kracije v proizvodnji in delitvi dohodka. Ljudski odbori so se razvili že v prave organe sa- moupravljanja. Zbori proizva- jalcev so pridobivali prve iz- kušnje, v družbi pa so se iz dneva v dan porajale nove ob- Vike neposrednega sodelovanja delovnih ljudi pri reševanju skupnih nalog. V letih našega hitrega tempa življenja so se ustavni prin- cipi nenehno razvijali. Danes že lahko trdimo, da so skoraj T celoti zamenjali še nerazve- Ijavljene dele ustave iz 1946. leta. Edine odredbe, ki so še vedno v celoti pozitivni del ustave, SQ členi petega poglav- ja, ki govore o pravicah in dolžnostih državljana. Toda tudi te odredbe je praksa od 1953. leta do danes še razširila in razvila. Življenje je dokazalo, da je na podlagi družbene lastnine sredstev za proizvodnjo in de- lavskega samoupravljanja na- stal socialistični sistem odno- sov proizvajalcev v proizvod- nji In razdelitvi družbenega dohodka. Proizvajalci so v res- nici postali nosilci socializma In osnovni činitelj socialističnih gibanj. Mehanizem socialistič- ne demokracije na drugih pod- ročjih družbene dejavnosti, v organih oblasti, v stanovanj- skih skupnostih, šolstvu itd. pa je porajal nove oblike dela, kar je pripomoglo, da je praksa že prerasla obstoječe ustavne od- redbe. Zaradi tega je potrebno »da se v ustavnem dokumentu v celoti določijo spremembe, ki so nastale v naši družbi in ki rahtevajo tudi določeno prav- no stabilnost« — je rekel to- variš Kardelj na V. kongresu Socialistične zveze. Perspekti- va našega družbenega razvoja, razvoja ekonomskih odnosov in socialistične demokracije bo prišla na ta način še bolj do izraza. Da bi jih čas ne prehitei Prve razprave o prilagajanju novega statuta SZDLJ v celjski občini Bliža se jesenski čas, ki bo pri- nesel v življenje političnih orga- nizacij, zlasti pa še Socialistične zveze, novih spodbud za aktiv- nejše delo. Organizacije SZDL čaka namreč v tem času obrav- nava novega statuta SZDL Jugo- slavije in prilaganje njegovih za- ključkov potrebam in zahtevam terena. Da bi jih čas ne našel ne- pripravljene, je pred kratkim ob- činski odbor Socialistične zveze v Celju sklical najbolj odgovorne funkcionarje osnovnih organizacij SZDL s področja vseh sedmih stanovanjskili skupnosti, to je Centra, Otoka, Dolgega polja, Ga- berij. Pod gradom, Aljaževega hriba in Štor. Na sestanku so se temeljito pogovorili o izvajanju statuta in o njegovih bistvenih točkah. Ni naključje, da so največ go- vorili o delu in ustanavljanju po- družnic ter sekcij v okviru kra- jevnih organizacij SZDL. Pobud za njihovo uveljavljenje je bilo dovolj; sicer pa so sklenili, da bodo v kratkem sklicali seje od- borov krajevnih organizacij, na katerih bodo sprejeli nekatere za- ključke o formiranju enih in dru- gih novih organov. "V istem času bodo morali re- šiti tudi vprašanje teritorialnih območij krajevnih organizacij So- cialistične zveze. V ožjem mest- nem predelu je to vprašanje že urejeno tako, da so območja kra- jevnih organizacij SZDL vskla- jena s teritoriji stanovanjskih skupnosti. Ni pa ta problem po- vsem urejen v obrobnih predelih, z izjemo Škofje vasi, kjer so že prilagodili krajevno organizacijo Socialistične zveze območju kra- jevnega odbora. Tako se bodo mo- rali s tem vprašanjem spoprijeti v Dobrni, v Štorah, Teharjih, Pod gradom itd. Na vsak način pa so tudi na sestanku sprejeli odloči- tev, da naj o tem razpravljajo prizadeti odbori, oziroma njihovi članL Sami se naj odločijo o pri- padnosti k eni ali drugi krajevni organizaciji SZDL, Želeti pa je samo to, da bi v vsakem primeru vskladili področja krajevnih po- litičnih organizacij z območji, ki: jih zajemajo krajevni odbori. Ko so govorili o ustanavljanju podružnic, so menili, da bi naj njihova vodstva po potrebi štela več kot tri člane. Tako bi laže iz- vrševali dolžnosti, ki jih nalaga novi statut. Čeprav je še preuranjeno govo- riti o delu in ustanavljanju sek- cij, pa se vendarle zdi, da se bo- do krajevne organizacije v prvi vrsti odločile za tiste, za katere vlada tudi med člani največ za- nimanja. Menda bodo v več pri- merih ustanovili sekcije za zdrav- stvena vprašanja. Zdi se tudi, da so na območju krajevne organi- zacije Center v Celju postavili že solidne temelje za delo sekcije za žene, pa tudi mladinske. V tej zvezi pa se je pojavilo že eno vprašanje, ali naj se te sekcije omejujejo pri svojem delu le na ozko področje, ali naj zajamejo v svoje vrste vse tiste činitelje in seveda ljudi, ki kakorkoli so- delujejo pri reševanju ženskih, pa tudi mladinskih vprašanj. Po našem nmenju, bi bilo bolj prav, če bi se odločili za drugo inačico in tako zajeli v katerokoli sekcijo širši krog državljanov in ne n. pr. v mladinsko samo mladince in mladinke, ampak tudi tiste, ki se poklicno ali kako drugače ukvarjajo z mladinskimi prob- lemi. To je samo mnenje, praksa pa naj pokaže, kaj je prav in kaj ni. "V obrobnih predelih celjske ob- čine se bodo prav gotovo odločili tudi za kmetijske sekcije in po- dobno. Najdlje v prilagajanju novih statutarnih sprememb so prišli v organizaciji SZDL za stanovanj- sko skupnost Center. Tu imajo že zdaj osem podružnic. Zraven tega se je tudi organizacija Zveze komunistov prilagodila novemu terenu. Precejšen korak so na- pravili tudi v Gaberjih in delo- ma na Otoku, kjer so vsaj začeli že razpravljati o delu podružnic in sekcij. Novi statut pa nalaga določene spremembe tudi občinskim od- borom SZDL. Tu ne gre samo za izvolitev izvršnega odbora, tem- več tudi za delo več komisij. In končno organizacije Sociali- stične zveze z območja celjske občine čaka še precej dela pri vključevanju novih članov. Do- slej je v vrstah SZDL ssajetih 68 % volivcev. V prvem polletju letošnjega leta so odbori sprejeli 1100 novih članov. Pri sprejema- nju novih članov so bili najbolj agilni v Centru (335), nato v Ga- berjih (277) itd. Najmanj pa so na tem področju napravili na Sve- tini, kjer imajo tudi najmanj vo- livcev včlanjenih v Socialistično zvezo. —mb Nie več sestanicarstva Po vseh krajevnih organizaci- jah SZDL na Šmarsikem iso v preteklih dneh imeli pokongresne sestanke, na katerih so temeljito zastavili delo. Za sam študij tre- nutno še ni sezona, ker je v kmečki 'pokrajini delo na višku, pač pa so pripravili vse, da bo po- tem, ko bodo rani večeri in krat- ki dnevi, študij stekel povsod. Pristopili so k ustanavljanju sek- cij, kar bo vsekakor odpravilo splošno sestankarstvo, ki ni nič kaj priljubljeno pri naših ljudeh. Največ zanimanja so pokazali ljudje za kmetijske sekcije in zdravstvo, manj pa za ostale pro- bleme iz družbenega življenja. Razumljivo je, da so se v Rogaški Slatini zanimali za turizem. Edi- no v Bistrici ob Sotli bi radi imeli še posebno sekcijo v obliki ne- kakšne pravne posvetovalnice, ki je baje tam zelo potrebna. Večje krajevne organizacije so osnovale podružnice. Tako je kra- jevna organizacija v Šmarju pri Jelšah predvidela kar pet podruž- nic, krajevne organizacije v Ro- gatcu, Podčetrtku, Imenem pa po eno. Tudi vprašanje prostorov za organizacije je bilo na Smarskem vedno ¡perece. Predsednik odnos- no tajnik vaškega odbora je obi- čajno imel vso administracijo kar na domu in večkrat ljudje niso vedeli, kam se naj obrnejo, če so želeli kaj opraviti. Končno so pri 17 krajevnih organizacijah ure- dili prostore, kjer bodo imeli se- deže organizacij. Na Kozjanskem so pripravili prostore kar pri vseh organizacijah. Živahno je bilo pred dnevi tudi na razširjeni seji občinskega ko- miteja ZKS, kjer so obravnavali predvsem vprašanja iz kmetij- stva in petletni perspektivni plan. Razpravljali so o odlokih o ob- vezni setvi visokodonosne pšeni- ce, o obveznem minimalnem gno- jenju travnikov in o gojitvi krm- nih žit, ker je to temeljna podla- ga za razvoj živinoreje, ki je na Šmarskem osnova kmetijske pro- izvodnje. Tako se je šmarska SZDL po kongresu zelo razgibala. Pravi- jo, da ne bo nič več splošnega sestankarstva, ker 'bodo člani raz- pravljali o družbenih viprašanjih ločeno po sekcijah. Na ta način se bo organizacija SZDL močneje prepletala z življenjem ljudi. Grafičarji so se srečali že trinajstič Grafične igre ne moremo šteti med velika športna tekmovanja, saj domala v vseh disciplinah in za vse tiskarne nastopajo ljudje, ki ne de- lujejo aktivno v posameznih športnih panogah. Kljub temu pa boj na športnem poljii ni bil na zadnjih, 13. grafičnih igrah, ki so bile pretekli teden v Kranju, nič manj zagrizen. Mariborčani so tokrat bili v skupni oceni znova prvi, ekipa »Celjskega tiska« pa je kljub smoli zasedla med trinajstimi ekipami četrto mesto. Največjo smolo so imeli celjski tekmovalci v nogometu, kjer so veljali za največje favorite. Vendar se jim je zgodilo najslabše. Regu- larni del tekme in tudi oba podaljška so zapravili in niso dali gola. Pred streljanjem enajstmetrovk pa so bili najboljši igralci že tako ner- vozni, da so zapravili tudi to možnost. Tako je tudi tokrat — kot mnogi na letošnji olimpiadi — izpadel favorit. Poseben pomen pa so imele grafične igre zaradi zbliževanja gra- fičnih podjetij, medsebojnega spoznavanja grafičarjev ter zaradi kre- pitve tovarištva. To pa so letošnje grafične igre tudi dosegle. Čeprav je bilo na športnem polju še tako zagrizeno »klanje«, so bili odnosi med ekipami po tekmi še pristnejši. Letošnji prireditelj »Gorenjski tisk« je letošnje grafične igre do- bro organiziral. Praznik >Emajlirl(e< Od 3. do 11. septembra bodo v Povarni emajlirane posode prazr- ^ovali deseto obletnico delavske- ga samoupravljanja v podjetju, ^'es teden bodo imeli različna 'Portna tekmovanja in prireditve, jih bodo zaključili 11. septem- bra z razglasitvijo rezultatov tek- movanja in razvitjem prapora ^Judske tehnike Tovarne emajli- 'ane posode pod pokroviteljstvom ^Podpredsednika Zvezne ljudske '^Ujpščine Franca Leskoška-Luke. . î^rireditve in proslavo priprav- ka posebna komisija, sodelujejo ia vse organizacije v podjetju. DIPLOMA ZA CELJANE Včeraj je center za embalažo pri trgovinski zbornici LRS Sporočil celjski industriji finomehaničnih aparatov, da so jim prisodili jugo- slovanskega Oskarja za najboljšo embalažo 1960, za dozirni aparat za polnjenje vrečic. Celjani bodo na Gospodarskem razstavfišču v Ljubljani poleg razstavljenega apa- rata lahko torej pokazali tudi naj- višje priznanje za embalažo v le- tu 1960. Vreme ZA CAS OD 1. SEPTEMBRA DO 11. SEPTEMBRA: Okrog 4, septembra nagnjenje h krajevnim padavinam. Sicer bo lepo vreme trajalo nekako do 7. septembra. Kasneje nestalno s po- gostimi padavinami in tudi moč- no ohladitvijo. Počitnice so minile: še nekaj dni in šole hodo oživele. Učenci in dijaki, pa tudi učitelji in profesorji se bodo spočiti vrnili vanje, da bi z novimi močmi nadaljevali tam, kjer so končali. Кпко bo z ozimnico? Letošnja dokaj ugodna letina kaže, da b^o tržišče v jeseni v glavnem dokaj dobro založeno s sadjem in pridelki za ozimnico. Nekaterih pridelkov bo več, ne- katerih približno toliko kot lani, medtem ko so nekateri pridelki precej zatajili. Zato bodo tudi cene odvisne lod tega, koliko bo zimskega sadja in drugih pridel- kov na trgu. O letošnji letini grozdja še ni popolnih podatkov. Računajo, da ga bo dovolj za široko potrošnjo, čeprav je letina slabša kot lani. Got^oivo je, da bo namiznega grozdja dokaj več kot lani. Stro- kovnjaki predvidevajo, da bodo tržni presežki naimiznega grozdja 12 odstotkov večji kot lani ali za okoli 39.300 ton. Vendar ta koli- čina ne bo mogla zadovoljiti po- vpraševanja. Zato ise bodo mo- rale trgovinske organizacije ori- entirati na večji nakup vinskih vrst grozdja. Proizvajalci bodo gotovo zainteresirani, da bodo plasirali na tržišče več svežega grozdja. K temu jiih ibodo prisi- lile večje zaloge lanskoletnega vina. Razen tega predvidevajo tudi zadovoljive cene — od 50 do 60 in od 80 do 120 din za kilo- gram, kar ibo tudi ugodno vpli- valo na boljšo preskrbo z grozd- jem. Slive še zdaleka niso rodile ta- ko kot lani. Letos je letina zelo slaba in menijo, da bo celo za 75 lodstotkov slabša kot lani. Za- radi tega bo sliv na trgu letos zelo malo in cene bodo visoke. Možnosti, da bo kljub temu na trgu čim več sliv, so v tem, da trgovinske organizacije izkoristi- jo vse organizacijske možnosti za dotok sliv na trg ter da se de- stimulira kuhanje žganja. Letina zimskih jabolk je tudi nekoliko slabša. Menijo, da je za 30 odstotkov manjša od lanske. Zaradi tega ponudba ne bo za- dovoljila vsega povpraševanja. Hrušk je za sproti dovolj, pri- manjkovalo pa ibo hrušk za zimo. Mnogo boljše kot |pri sadju je stanje pri drugih kmetijskih pri- delkih. Čebule bo za 20 odstot- kov manj kot lani, vendar bo pri- delek v celoti zadoščal za kritje potreb. Cena čebule bo okoli 50 din za kilogram. Letina fižola kaže, da ga bo letos za okoli 12 odstotkov več kot lani ter da bo boljše kakovo- sti. Ker je potrošnja fižola pri nas dokaj velika, bodo v glavnem vse količine prodane na domačem tr- gu. Sprememb v ceni ni pričako- vati. Zgodnjega krompirja je biLo dovolj na trgu ter po razmeroma dostopnih cenah. Še ne moremo povsem točno reči kakšen bo le- tošnji prideles krompirja, vendar je zaradi ugodnega vremena v zadnjem času pričakovati, da bo pridelek normalen ter da bo trg s krompirjem zadovoljivo založen. Ce upoštevamo sedanje cene, bo- do verjetno cene zimskemu krom- pirju nekaj nižje ga komunizma« in da je hladno ■ vojno zanesla na zahodno pol- ; oblo. Velika sprememba se je pri- i petila tudi v Laosu. Kako se bo tu končalo, še ni videti, pač pa ' je jasno, da je zoper novo vo- jaško vlado bližnja Tajska, Fili- pini, za obema pa stoje ZDA s svojim SEATO paktom. Ker jc tu na delu kitajski kontinent, je seveda stvar še bolj občuVjiva. Blizu je tudi Indija, ki gre v svo- jo tretjo petletko, večji del s tujo pomočjo. Cilj indijske izgradnje je socializem, kakor je ponovno izjavil Nehru, čeprav je na sve- tu mnogo vplivnih ljudi, ki so alergični na to besedo, tudi taki, ki dajejo Indiji sredstva za iz- gradnjo. Indijska pot v sociali- zem seveda tudi ni všeč velike- mu sosedu Kitajski. Zaključimo ta pregled s Kar- deljevo besedo v knjigi »Sociali- zem in vojna«: V današnjem času čedalje bolj dozorevajo material- ni in družbeno poliiični pogoji, da se vojna prepreči. Ako obsta- jajo take možnosti, ostane socia- lističnim silam samo ena. al er- nativa: boriti se, da se ta mož- nost do kraja izkoristi, se pravi, da se ohrani mir. Za^o se morajo postaviti po robu tistim tenden- cam v socialističnem svetu sa- mem, ki delujejo v nasprotni smeri. t. O. MIMOGREDE V samopostrežni trgovini v Preboldu je zmeraj kaj no- vega. In če že ni čisto novo, ima stvar svoj izrazit pomen. Tovarna je dobila predilnico, bazen (v res skrajnem času!), čisto vodo, v gozdičku kraj bazena se širi weekend naselje, regulirajo mu- hasto Boljsko, imajo vzrejališče piščancev, urejena je javna raz- svetljava, gostilne dobivajo svoj pravi videz in gostje so več ali manj kulturno postreženi, šola ima telovadnico in urejene pro- store za šolsko kuhinjo, rastejo (žal prepočasi!) novi stanovanjski bloki, knjižnica, kino, otroški vr- tec — skratka, Prebold napre- Kje vse se lahko ponašajo s samopostrežno trgovino? Prebold se lahko! In ne misliti, da je šlo brez težav! In vsaka nova reč na- leti na odpor. Seveda, več ali manj pri posameznikih. Tako je tudi v Preboldu s samopostrežno trgovino. »Zakaj taka trgovina?« negodujejo. Navajeni smo stare trgovine in zakaj ne bi ta stara trgovina tudi ostala? Pa to po- vedo včasih kar prodajalcem, ka- kor da so oni krivi tega zla. V resnici pa imajo dela čez glavo. In potrpežljivost? Stalna kontro- la! Čistoča, gibčnost, nasmejan obraz. Tudi to stane človeka. Ve- deti moramo, da je samopostrež- na trgovina novorojenček. Poča- kajmo, da zaživi v polnem raz- mahu, da se je bomo tudi sami privadili. Sicer pa: dnevne bilan- ce izkazujejo kar visok promet — od dve sto do štiri sto tisoč. Za tak kraj kar precej. In za začetek. Vedimo: vsak začetek je težak. Povsod, ne samo v trgovini. Bo- dimo zato potrpežljivi in ne išči- mo dlak v jajcu. To je sodoben nači trgovanja in prej ali slej se bomo nanj vsi privadili. IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA Letos so se hmeljarjem izpoFnila pričakovanja. Še v zadnjih dneh pred zaèetlogrodje« je posluži! stari mli' podjetje »Veležitar« pa je pri vzelo nalogo, da usposobi noV tovarno močnih krmil. To jim J tudi v zelo kratkem času uspel' Razen tega je še zanimivo, da s za vse preureditve in naprave P< rabili komaj 10 milijonov dinai jev. Ta obrat bo lahko letn »zmešal« za okoli 700 krmnih rO< sanic. Strokovnjaki računajo, ^ bo obrat zadostil potrebam P močnih krmilih v celjskem okri ju, zlasti še, ker obstaja možnoe da z majhnimi investicijami P< večajo zmogljivost obrata na * soč vagonov naočnih krmil le^ Ing. C. P- CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 2. septembra 1960 Napeta jadra Z novim vetrom obisk v libojski karamični to- varni je navadno zanimiv, seve- jja^ če lahko vidiš njihove zani- jjjivosti. Saj je končno navada v ^■seh naših tovarnah, da blaga ne jjiiščajo po dvorišču, temveč ga ^ bolj in pravilneje »embalira- Včasih je bil obisk v libojski lovarni zanimiv tudi zaradi hude jji-ize, ki so jo tedaj preživljali, (jrozilo jim je najslabše, a so pre- stali preizkušnjo. Sedaj obnavlja- jo, tovarno, včasih pa še za plače jiiso imeli sredstev. Seveda je bilo prvo vprašanje, ki me je v Libojah zanimalo — kako so dosegli ta preobrat. Po- vedali so mi, da so tedaj bila kri- va deloma notranja trenja; na- pačna teza, češ naj izdelke izde- lujejo samo iz domačega materi- ala in končno prešibek posluh za želje tržišča. Njihov reœpt je za- to sila preprost. Te napake so od- stranili in danes skoraj ni izdel- ka, ki ga ne bi lahko takoj pro dali. V gosipodarskem smislu so v tem času dosegli dva pomemtoa uspeha. Odstotek razbite in po- kvarjene posode so znižali od 25 odstotkov na 10 odstotkov, kar je evropski ix)vpreček v tej stroki. Istočasno pa so z boljšimi meto- dami dela in is.kanjem notranjih rezerv v podjetju povečali proiz- vodnjo za 50 odstotkov. Se nekaj so v podjetj'U uveljavili v tem ča- su, in sicer dosledno štednjo v proizvodnem postopku. Včasih gre za malenkosti. Analize pa so pokazale, da se pri letnem obra- čunu tako naberejo milijoni. Obnovo tovarne bodo izvedli v dveh etapah. Najprej bodo zgra- dili novo tunelsko peč, nato pa bodo obnovili še naprave v osta- lih obeatih. Tunelsko peč že po- stavljajo in bo kmalu zgrajena. Sodijo, da bo lahko poizkusno za- čela obratovati že letos. Imela 'bo veliko kapaciteto — 5 ton kera- mike dnevno (kar pomeni okoli 12 tisoč krožnikov, ali ustrezno število drugih izdelkov). Dolga bo 90 metrov. Nova peč bo velika pridobitev za podjetje, saj dve stare peči nenehno grozijo, da bo- do vsak čas odpovedale. Razen tega bo delo teklo hitreje, po kon- čani obnovi tovarne pa bodo lah- ko povečali proizvodnjo za sko- raj 100 odstotkov. Zanimive so tudi novosti iz ke- ramične tovarne. O dekorativnih izdelkih skoraj ne moremo pisati, ker je novosti toliko, da bi poro- čanje o njih »požrlo« ves prostor. Nameravajo pa že v kratlcem za- četi z izdelavo mehkega porcela- na, ki bo imel iste kvalitete kot pravi, le da bo neprimerno ce- nejši. Libo j ska tovarna keramike pa si zasluži pozornost še zaradi enega uspeha. Spomnimo se pre- teklega leta in akcije sindikatov, ki so tedaj opozarjali, da niso po- membne tarifne postavke zapo- slenih, temveč dohodki z oziram na uspeh pri delu. Mnogi tedaj teh napotkov niso upoštevali. To pa so pri njih uveljavili in pra- vijo, da je od tod tudi velik delež, da so v preteklem obdobju zabe- ležili tako lepe rezultate. Z obnovo podjetja pa vse bolj sili v ospredje problem kadrov. Saj bodo po končani rekonstruk- ciji morali zaposliti še nekaj de- lovne sile, a tudi delavce, ki že delajo, bo potrebno še bolj stro- kovno osposobiti. Zato bodo že letos ustanovili izobraževalni cen- ter, ki bo to nalogo lahko izpolnil. Libojska tovarna — tunelska peč in slikarka pri delu. MALI INTERVJU Odkrila beseda Le redkokdaj spregovori- mo o ženi in njenih proble- mih doma in v službi. To se zjgodi po navadi okrog osme- ga marca, ko sklenemo vse najlepše, nato pa je — žal — konec do naslednjega osme- ga marca. Vendar je res, da imajo žene od vseh delavcev največ problemov in največ težav. Ne samo zato, ker ži- vijo doma še eno življenje, temveč tudi zato, ker so vča- sih in ponekod še vedno SA- MO ZENE. V Tovarni emajlirane po- sode sem samo za minuto ali dve govorila s tov. MARIJO GREGL, pa je büo vendar dovolj. Mnogo mi je poveda- la v teh dveh minutah kljub temu, da se ji je mudilo na delo: »Oh, težau je precej, pa vendar rada delam. V tovar- ni sem že štirinajst let in de- lam zdaj v emajlirnici. Med vojno sem delala vsepovsod — po ekonomijah, vrtnari- jah in bilo je, verjemite mi, hudo. V tovarni je neprimer- no bolje, pa bi lahko bilo še bolj prijetno. Kolikokrat pri- de do nesporazumov in pre- pirov zaradi malenkosti ali zato, ker ljudje niso složni! Ne vem, kdaj se bodo tega naučili. Včasih so precej kri- vi delavci sami, seveda pa tudi mojstri ne storijo vselej prav. Ne, da ne bi mogli! Če imam težave na delov- nem mestu, ste vprašali? So težave! Poglejte — posodo bi naj zlagala na vozičke, am- pak teh ni dovolj. Kljub te- mu pa je vendarle ne morem zmetati po tleh. To bodo se- daj menda uredili, vendar je človeku hudo, če ne more delati tako, kot bi rad. Potem so problemi še do- ma! V izredno majhnem sta- novanju nas živi več, preveč. Podjetje sicer gradi stanova- nja, vendar kriza še ne bo tako hitro rešena. No, kljub temu rada hodim delati,« se je nasmehnila, stisnili sva si roki in že je ni bilo več. Tajnik sindikalne podruž- nice tov. FRANJO PANZA mi je potem povedal, da je tovarišica Gregi pridna in da se zanima za več stvari v podjetju. Hodi na seje delav- skega sveta, kljub temu da ni članica, na delovnem me- stu tudi pove, če se ji kaj ne zdi prav. Teh njegovih besed sem bila vesela, kajti pri nas je veliko takih žena, ki svojih pravic ne znajo uveljaviti. Nov izdelek JFA' Na razstavi embalaže na Go- spodarskem razstavišču v Ljub- ljani bo celjska Industrija fino- mehaničnih aparatov prvič raz- stavila nov izdelek — dozirni aparat za polnjenje vrečic. Prvi poskusni izdelki so se dobro uve- ljavili in za prvo serijo, ki jo bo- do izdelali v okviru, se že zani- majo domača in inozemska pod- jetja. Naprava bo stala okoli 130 tisoč dinarjev. Velik rezervoar, v katerega vsipamo material, ki ga želimo zaviti, je iz plastične mase in ga je lahko čistiti. Iz plastične mase je tudi dozirna iposoda, da lažje nadzorujemo polnjenje, ostali deli pa so kovinski. V podstavek po- stavijo vrečico, naravnajo koli- čino, ki jo želijo zaviti in v eni uri lahko napolnijo tisoč vrečic. Prebold slavi 117. obletnico Veteran tekstilne tovarne Tretjega septembra slavi Tekstilna tovarna v Preboldu obletnico obstoja tovarne. Proslavo so povezali s slovesnost- jo počastitve 10. obletnice delavskega samoupravljanja. To podjetje je zlasti v zadnjem obdobju naredilo precejšen na- predek. Zato smo med delavci izbrali enega, ki vam ga ob . z. jubilejnih dneh tovarne predstavljamo. Našel sem ga doma, Ternouš/co- vega Zdravka. Miru sploh ne po- zna. Dopoldne je bil v tovarni. V Tekstilni tovarni Prebold. Tan> je v tkalnici obratovodja. Mnogo ljudi, mnogo strojev, odgovornost in skrb. Pa se mu ne pozna. Obraz mu je veder, iskriv. Tak je v tovarni, tak je med ljudmi, tak je doma. P*rdjazen je sam, pri- jazna njegova domačija, prijazna je okolica, kjer živi. Na hribčku, nad prijazno vasico Gk>rnja vas, ima svoj domek. Zena mu je umrla. Tak je pač čas, taka je usoda in človek je v vrtincu obeh. Toda dokler živi, mora kljubo- vati. In Zdravko dobro ve, kako se kljiubuje težavam. Sedeminii>etdes€t let ima. Pa taka korenina! Drenova grča, dvainštirideset delovnih let in še nekaj mesecev. Se malo, pa bo imel Zdravko triinštirideset služ- benih let! Pa niso bila vsa rož- nata. Povabil me je v kuhinjo. Nato- čil je »kačjo slino« in pogovor je tekel dalje. Besede so bile pri- jazne, krepke, tovariške. SoMco spričevalo lepo priča, da je bil dober učenec. Postal bi rad stroj- ni ključavničar. Takrat mojstri niso bui zlate duše. Strokovna šola je bila v Žalcu. Mnogokrat je bredel Savinjo in jo mahal prati današnji metropoli Savinj- ske doline. Pa mu ni žal. Sam pa se je še izpopolnjeval dalje. Delal je z dušo in telesoim, kot temu pravimo. V tovarni je veljal za človeka, ki zna vse. Zato je hodil na specializacijo tudi drugam, ce- lo v druge države. Zanimalo ga je tkalstvo. Zakaj ne bi tudi tej zvr- sti dela prišel do živega. Učil se je, poslušal pametne in delal. Prav ima, ko pravi, da čLovek nikoli ne zna dovolj. Učita se mo- ra tako rekoč od rojistva do smr- ti. Vztrajnost, pridnost in pwriza- devanje, vse to je bilo poplačano. 2Ldraviko je napredoval. Prišla je potem druga svetovna vojna in kot mnogim tudi njemu prekrižala račune. Našla ga je kot nadmojstra v Tekstilni tovarni Prebold. Zdravko ni bñ med ti- stimi, ki so krivili in upogib ali hrbtenice pred okupatorjevimi ukazi. Zato so ga kmalu zaprli. Zdravko je sklenil pobegniti. Zal, bilo je prepozno. Gestapo je spet segla po njem in ga zaprla. Zdaj se je začelo mučenje. Dvakrat so mu zlomili roko in tepli so ga, da je .bil hrbet ena sama rana. Boš govoril? Odpri že enkrat svoja usta! Ne, Zdravko je molčal. Mod- čal kot trda skala, ko grob. Po mučenju je romal iz taborišča v taborišče. Tri leta, deset taborišč, eno samo trpljenje, ena sama skrb za družino in domiovino, en cüj — gotova smrt! Ne. tudi uso- di, tudi smrti se je treba upreti. Volja po življenju, kljubovanje, žilavost, sovraštvo >in upanje: mo- ramo se vrniti, moramo videti maščevanje! Prišla je svoboda in z njo življenje. Zdravko je ostal živ. Telo suho. prepojeno s faši- stičnimi znamenji, a vendar je stalo pokonci! Vrnitev. Sprejela ga je druž/i- na, domačija, domovina. S svo- bodnimi, prijazno topliani rokami. Lep dan je bil in sonce je sipalo tople poletne žarke. Enajsti ju- nij 1945. Dan, ko se je iz tovar- niškega dilmnika prvič v svobodi dvignil dim in ponesel svobodni pozdrav v šime preboldske do- brave. Lep dan je bil, a v srcu trpek, pekoč spomin ... Da, svoboda m z njo novo živ- ljenje. Tok, ki se je med vojno upočasil, je postal zdaj močan in hrumeč. Zdravko se je med prvi- mi pognal v deročo reko in plaval piloti bregu lepšega življenja. To- varna mu je spet postala drugi dom. Utrip strojev je si>et postal njegov utrip. Delal je in dela z dušo in srcem. Zdaj ga vidimo v upravnem odboru, pa v sindikatu in delavskem svetu. Piiznanja se vrstijo. Med drugimi ima tudi Orden dela III. stopnje. Da, 43 let zares niso mačje solze. In sedem- inpetdeset let tudi niso šala. To- da našemu Zdravku se vse to skoraj ne pozna. Se zmeraj je zdrav in čil, njegiove oči so polne mladostnega sijaja, njegove prož- ne mišice so še v polnem delov- nem zaletu. Balada o drevesih Nekateri ljudje menijo, da je v Celju preveč dreves, zo- pet drugi, da jih je premalo, drevesa pa nič ne menijo, le vdano čakajo na takšno ali drugačno »usodo«. Ce bi drevesa spregovori- la... Ce bi spregovorila, bi verjetno rekla, da so potreb- na, ker opravljajo nekatere zelo važne funkcije, kajti v njihovih listih se skriva klo- rofil, brez katerega bi se ljudje najbrž zadušili v ogljikovem dvokisu in neka- terih drugih, človeškim plju- čam škodljivih plinih. Ce bi torej spregovorila... Ce bi, bi nemara namignila tudi na senco, ki jo dajajo lju- dem, da se ti v vročih dneh skrijejo vanjo; rekla pa bi morda celo, da kdaj pa kdaj prijetno zašumijo in priva- bijo kakšno sanjavo dušo pod okrilje svojega šumlja- nja; da na pomlad ozelenijo in predramijo življenje in da na jesen izgubijo svoje liste, ker je pač takšna njihova narave. Toda drevesa nič ne govo- rijo. Pri nas je cela vrsta dre- ves, mogočnih in košatih in starih. Ljudje so ugibali in se posvetovali, kaj bi z nji- mi naredili, kajti tu, kjer so bila, niso mogla več ostati; pa so potlej sklenili, da jim prizanesejo. Komaj so jim ti prizanesli, pa so se zopet oglasili drugi ljudje, ki jim niso hoteli prizanesti. S pri- zanašanjem so naposled prvi in drugi nekaj časa prizana- šali, drevesa so molčala, sti- skala svoje veje druga k drugim, se pogovarjala v je- ziku, ki ga ljudje niso raz- umeli, morda bolje da niso, včasih malce završala, v glavnem pa so bila zadovolj- na, da stojijo. Ljudje so si jih hiteli ogledovati in ko so si jih dodobra ogledali, so rekli prvi: naj ostanejo in naj stojijo, in drugi: ne mo- rejo ostati, naj padejo. Ce pa bi še drevesa mogla kaj reči, bi verjetno rekla: zra- sla smo za to, ker nas je sem posadil človek in ker je naše življenje v tem, da rasemo in da stojimo. Ker pa je bila njihova na- paka v tem, da niso nič rek- la, pač pa so molčala, je pri- šel nepoučen človek s sekiro in žago in drevesa so padla. Namesto sence bodo zdaj da- jala toploto. ur. Janko Lešničar: Človeštvo v borbi proti poliomielitisu Sabinovo ali Salkovo cepivo v glavnem mestu Danske je bi- la od 26. do 28. julija V. medna- rodna konferenca za poliomielitis, ki se je je udeležilo 675 strokov- njakov. Jugoslavijo je zastopalo 10 udeležencev. Prireditelj je bila ameriška organizacija »Nacional- na ustanova za otroško paralizo«, in prireja konference vsaka tri leta. Nedvomno imajo te konfe- rence veliko zaslugo, da je v le- tih po drugi svetovni vojni dose- žen na področju virologije neslu- ćen vzpon in so bila razjasnjena innoga vprašanja o virusih, ki so Povzročitelji obsežnih in težkih epidemij infekcijskih bolezni. Temelje za to delo je postavila I- mednarodna konferenca za po- liomielitis, ki je bila v New Yor- leta 1948. Poliomielitis je pu- stošil v USA že v letih, ko smo ^e v Evropi vedeli o njem prav 'fnalo. Zato je tudi jasno, zakaj so Pnšle najmočnejše pobude na področju poliomielitisa prav iz ZDa. II. konferenca, leta 1951 v ^openhagenu, je zaznamovala ve- \^k napredek. Endersu, Robbinsu Wellerju iz ZDA — Nobelovim nagrajencem, se je posrečilo leta ^^49 vzgajanje virusa poliomie- ''itisa na tkivni kulturi. Učinkovi- no in varno cepivo proti polvomie- •iti.?it je poetalo le še vprašanje Na III. mednarodni konferen- ci za poliomielitis v Rimu, leta 1954, je že poročal Jones Salk (Pittsburgh) o svojem cepivu pro- ti poliomielitisu. Da je Salkovo cepivo učinkovito, so pokazali ob- širni poizkusi, ki so jih izvedli v letih 1953 in 1954 v ZDA. IV. mednarodna konferenca za poliomielitis je bila v Ženevi leta 1957. Glavna tema konference je bila prva bilanca o uspehih Sal- kovega cepiva ter uspehi sodob- nih metod zdravljenja poliomieli- tičnih bolnikov, predvsem tistih, ki jim ohromi dihalno mišičje. V letih od 1954 do 1957 je bilo cepljenih 120 milijonov otrok brez komplikacij, tako da je postalo Salkovo cepivo povsem varno. Po primerjavah med številom obo- lenj med cepljenimi in neceplje- nimi osebami je bilo mogoče za- ključiti, da Salkovo cepivo zago- tovo ščiti preko 80 odstotkov cep- ljenih oseb pred paralitično obli- ko poliomielitisa. Pri ostalih, ki obole, pa poteka obolenje znatno lažje, posebno pa je smrtnost znatno manjša kot pri neceplje- Ze na tej konferenci pa sta po- ročala ameriška znanstvenika Sa- bin (Cincinnati) in Koprowski (Philadelphia) o pripravah nove- ga cepiva proti poliomielitisu. Ce- pivo sta pripravila iz živega vi- rusa, ki je tako izpremenjen, da ne more povzročati paraliz. Ker ima to cepivo precej prednosti pred Salkovim, je bilo že tedaj jasno, da je vakcinacija po Sa- binu metoda bodočnosti. Vendar so manjkale do tedaj obširne iz- kušnje. V ospredju V. mednarodne kon- ference, ki je bila letos v Kopen- hagenu, sta bila dva problema: vsestranske študije o uspešnosti Salkovega cepiva in že obširne izkušnje s Sabinovim cepivom. Svetovna zdravstvena organizaci- ja je namreč sklenila po zaključ- ku ženevske konference 1957. le- ta, da bodo izvedli obsežno cep- ljenje s Sabinovim cepivom, čim bo preživelo fazo najnujnejših poizkusov. Nato je bilo v letu 1959 izvedeno cepljenje v USA, Kolumbiji, Nicaragui in Costa- rica Tako je bilo cepljenih v teh deželah do letošnje konference 575.000 otrok. V Sovjetski zvezi pa je bilo cepljenih 15 milijonov ljudi v letu 1959, do pričetka ju- lija, t. 1. pa 75 milijonov. Vsa cep- ljenja so potekala brez zapletov. Dosedanje izkušnje s Salkovim cepivom so potrdile že več manj znane ugotovitve, da tri- kratno cepljenje ščiti 80 do 90 od- stotkov cepljenih oseb pred pa- ralitično obliko poliomielitisa, da pa je potrebno po štirih do petih letih ponovno cepiti te osebe z 1 injekcijo, s čimer si pridobi or- ganizem prvotno zaščito. Salk je podal študijo o pripravah tako koncentriranega cepiva, kjer bo mogoče z eno samo injekcijo nje- govega cepiva pridobiti zaščito za vse življenje. Konferenca je obravnavala vprašanje: Salkovo ali Sabinovo cepivo? Velike izkušnje s Sabinovim cepivom, pridobljene predvsem v letih 1959 in 1960 so pokazale, da ima to cepivo in način tega cepljenja vse kvalitete, ki se za- htevajo od dobrega cepiva: ne- škodljivost, učinkovitost, cene- nost, preprost način izvedbe cep- ljenja in sposobnost, da uniči ali vsaj zatira divji virus (virus, ki povzroča paralize) v človeški družbi. Kakšne so prednosti Sa- binovega cepiva pred Salkovim? Salkovo cepivo je treba ljudem vbrizgati, Sabinovo cepivo se jemlje v tekočini v kapsulah ali v dražejah (sovjetski virologi so pripravili cepivo v bonbonih). Ta- ko cepljenje je mogoče izvesti hi- tro in množično, saj je postopek enostaven, medtem ko je ceplje- nje z injekcijami organizacijsko mnogo težje izvedljivo. Priprava Sabinovega cepiva je mnogo ce- nejša, kar zopet omogoča mno- žično cepljenje ogroženih letni- kov. Pri cepljenju s Salkovim ce- pivom ostane 10 do 20 odstotkov cepljenih nezaščitenih in traja zaščita 4 do 5 let. Cepljenje z oslabljenim Sabinovim cepivom posnema naravno infekcijo (okuž- ba z divjim virusom se izvrši tudi skozi prebavni trakt) in zajamči sto odstotno zaščito vsem ceplje- nim in to za vse življenje. Sabi- novo cepivo pripravi tudi črevesni trakt, tako da je le-ta nepropu- sten za divji virus in da celo ve- že ta virus, s čimer je teoretično o.nogočeno, da se divji virus iz- korenini iz človeške družbe, če bi v nekaj letih cepili vse prebt- valstvo. Posebno ugodni so uspe- hi zaščite, če cepimo s Sabinovim cepivom tiste, ki so bili poprej cepljeni s Salkovim cepivom. Konferenca je potrdila, da je cepljenje po Sabinu metoda bo- dočnosti, dasi ne gre odrekati ve- likega pomena, ki ga je odigralo in ga bo še imelo cepivo Nobelo- vega nagrajenca Jones Salka. Konferenca je sprejela kot da- rilo iz sklada pokojnega ameri- škega predsednika Roosevelta predsedniško kladivo. Znano je, da je bil Roosevelt močno priza- det zaradi posledic poliomielitisa in da je vsa sredstva vlagal tej ameriški organizaciji, ki je šele po njegovi smrti toliko pripo- mogla k napredku glede prepre- čevanja in zdravljenja poliomie- litisa. Konferenca je ponovno potrdi- la, kako tesno sodelujejo vsi na- rodi sveta proti skupnemu so- vražniku — poliomielitisu, ki one- sposablja tisoče in tisoče ljudi in se je prav v zadnjih mesecih mo- gočno razbohotil v deželah, kjer prebivalstvo ni bilo cepljeno. Po- novno so izrazili željo, da bi ta zgled pripeljal do tesnega sode- lovanja med narodi na vseh pod- rmčjih. Otvoritev 5. mednarodne konference v Kopeniiagenu. V tretji vrsti, v svetli obleki je Salk. Osmi levo od njega je Sabin. Poslanica na poi Se kak dan in Damokiejev meč šolske učenosti bo zopet zdrk- nil za stopnjo niže. Prvim bo ob tej okoliščini nemara poskočilo srce, drugim se bo morda skrčilo, kajti čas počitnic je pač tak, da drugim odvzema to, kar daje prvim. Ne glede na takšne ali drugačne srčne vzgibe pa se je naposled vendarle treba sprijaz- niti z »usodo«, ji pogumno pogledati v oči, jo krepko zgrabiti, jo držati in, kralkomalo, skleniti z njo prijateljsko koeksistenco. Pri- jateljska koeksistenca učenca oziroma dijaka z obveznostmi, ki si jih je naložil na ramena s tem, da je moral v šolo ali se je zanjo odločil, predvsem pa izpolnjevanje teh obveznosti v smislu nepisanih paragrafov moralnega kodeksa — to je navsezadnje najsijajnejša osnova za močno in trdno osebno zgradbo, ki bo stala še dolgo potem, ko je bila postavljena. Novo šolsko leto je potemtakem na pragu naših šol. Tu stoji v praznični prezračeni obleki in očiščenih čevljih, nasmejanega obraza in z razprostrtimi rokami. Z njim se vračajo v učilnice vse tiste radosti in tegobe, ki so osrečevale in »morile« naše naj- mlajše državljane, pa učitelje in profesorje, izpolnjevale njihovo vzajemno bit, ustvarjale in oblikovale njihovo skupno življenje in brez katerih bi bila šola mrtva beseda, prazen zvok. To je torej čas, ko prične na novo zoreti žetev, ko dozori ali pa se izneveri. Šolska reforma in vse, kar je z njo v zvezi, se bo zopet na- selila v prostore, za njo pa bodo kajpak ponekod v bojni forma- ciji vkorakali še problemi in težave, dvignili svoje orožje in na- povedali borbo zoper svoje lastno pogubljenje. In reforma se bo z njimi spoprijela, jih premagala ali podlegla, zakaj njena moč bo naposled odvisna od materialne pomoči zunanjih zaveznikov. Vsekakor ta boj še ne bo povsod kmalu izvojevan in pričakovati- je, da ne bo kakšnih večjih izgub za reformo, da ji bo to leto prineslo morda kakšno lovorjevo vejico tudi tam, kjer cvete sicer] le bršljan. V tem upanju, predvsem pa z željo, da bi vse dose- danje pridobitve ostale brez prask; da bi se jim pridružile še nove; da bi štab požrtvovalnih prosvetnih delavcev ostal neokr- njen in da bi se celo še okrepil; pa naposled, da bi armada 28.399 učencev, kolikor jih je štela lani, zavestno in predano sle- dila poveljem naše življenjske stvarnosti ter se duhovno oboga- tena in cela ob koncu zopet vrnila v pristan zaslužene zmage; ' v tem upanju in s takimi željami pošiljamo na pot to skromno poslanico, dhri Stari in noTi problemi Celjska Posebna šola, ki še ve- dno živi v nerešenih problemih, bo letos povečala število oddelkov na osemnajst, razen tega pa bo pričel s poukom še oddelek v Što- rah. V šoli nameravajo uvesti kot redni predmet logopedijo, ki do zdaj spričo ene same učne moči ni zadovoljeval. Povečalo se je tudi število učen- cev od 187 na 200, v kolikor bodo povečali še kapaciteto internata na Golovcu, je pričakovati še na- daljnji porast. s tem, da je število oddelkov na šoli, kjer ta šola pravzaprav gostuje, ostalo nespremenjeno (5), se je dosedanja stiska še poveča- la, pouk v treh izmenah pa je njen konkretni rezultat. Vpraša- nje učnih moči bodo letos, vse ta- ko kaže, zadovoljivo rešili, saj bo manjkala le ena sama moč, in če- prav se bodo verjetno lanski abi- turienti učiteljišča posvetili štu- diju defektologije, s tem celotno vprašanje že zdaleč ne bo rešeno. Pri tem se seveda znova poraja misel na gradnjo novega šolske- ga poslopja, za katerega bi naj nemara OLO prispeval sredstva za nabavo načrtov, vse ostalo bi potem lahko izvedli z investicij- skim posojilom. V internatu na Golovcu so le- tos adaptirali novo jedilnico in spalnico, da pa bi dobili na raz- polago še ostale svoje zakonite prostore, bi bilo potrebno, da bi celjska bolnišnica priskrbela sta- novanja svojim uslužbencem, ki tu bivajo. Vendar pa se ji to, v kolikor si je sploh prizadevala, še ni posrečilo. Gojenci Posebne šole so bili le- tos šest tednov v Bakarcu in Med- veji, prihodnje leto pa bodo odšli za dva meseca in pol v Gornjo Radgono, kjer se bodo posvetili delovni terapiji. Vsekakor je res, da so razmere, v kakršnih biva Posebna šola, prav posebne, kakor da opravi- čujejo naziv, ki je nad njimi Res je potlej tudi to, da so za to po- sebnostjo ljudje, ki jih je življe- nje tako ali drugače prizadelo ter bi jim bilo zato treba v večji meri nuditi pomoč, saj bo od nje v ce- loti odvisen nadaljnji razvoj te ustanove, pa boljši življenjski in delovni pogoji. O sistemu in metodah Izobraževalni center v celjski tovarni perila ima za seboj že ne- katere izkušnje in se raizen tega iahko ipohvaii z okoliščino, da je pravzaprav med prvimi v okraju. Vodja centra Sergej Jančič je o njegovem delu povedal tole. — Kakšne so oblike in metode dela? — Naš namen je predvsem strokovno izobraževanje, čeprav sodelujemo tudi z ustanovami, ki se ukvarjajo tudi s splošnim iz- obraževanjem. Gre za priučeva- nje nekvalificiranih delavk za konfekcioniranje 'perila. Ker ima- mo v tovarni 95 odstotkov ženske delovne sile, zaradi česar je tudi fluktuacija precej velika, je bil tak center toliko bolj potreben. Skozenj igredo vse na novo spre- jete delavke in vsaka, preden sklene delovno razmerje, opravi po posebnem testu še preizkuš- njo iz svojih psihofizičnih spo- sobnosti, spretnosti rok in prstov, in kar je tudi važno, iz vida ozi- roma ločevanja barv. Razen tega posvečamo v okviru strokovnega izobraževanja določene ure tudi proučevanju varnosti pri delu, osebni in delovni higijeni, orga- nizaciji podjetja, požarni varno- sti in osnovnim pojmom delav- skega samoupravljanja. ^ — Kako dolgo traja iFK>stopek priučevanja? —■ Odvisno od vsake delavke posebej, od vrste operacije in spretnosti, v splošnem, od enega do treh mesecev. — Kaj pa program izobraže- vanja? — Ta vsebuje tudi družbeno ekonomsko izobraževanje, ki ga vodi študijski aktiv. Tega formira osnovna organizacija Zveze ko- munistov, sindikalna pK>družnica in mladinska organizacija. Ideo- loško ga vodi aktiv z upravnim odborom izobraževalnega centra. Vsekakor nam bo pri tem v ve- liko pomoč tovarniški list, ki bo seznanjal delavce in uslužbence z uspehi podjetja, z rezultati po- slovanja, organizacijo dela, z na- grajevanjem po ekonomskiii eno- tah in ostalo problematiko. — Razpolagate s kakšnimi pri- pomočki? — Imamo kinoaparaturo in predvajamo po potrebah po en strokovni oziroma kulturni fikn, da bi tako združili oboje in po- večali interes. Poleg Singerjevih filmov in filmov, ki jih dobivamo od zavoda za organizacijo dela, nameravamo snemati tudi svoje lastne filme — v ta namen smo si uredili laboratorij — pri čemer bomo posneli delo najboljših de- lavk, kar nam bo omogočilo, da bomo ustrezneje lahko določali časovne norme za posamezne gi- be. Osnovni avdioviziualni pripo- moček je prav gotovo film, saj lahko z njim nazorno posreduje- mo kontrastno primerjavo med dobrim in slabim delom. Namen je prav ta, da bi nekvalifiziranim de'lavkam čim jasneje približali oblike in metode dela. — Imate kakšne posebne teža- ve? — Največji problem je v tem, kako časovno rešiti proces izo- braževanja, v manjši meri pa tu- di prostori. Trenutno imamo de- lavnico z IJ. stroji, na katerih se priučuje po osem delavk, z novo zgradbo bo seveda vse urejeno. Iz programa delavske univerze Celjska delavska univerza je v sodelovanju s šestinšitiridesetimi političnimi fonimi, gospodarskimi organizacijami in ustanovami se- stavUa program izobraževanja za prihodnjo sezono. Družbeno in politično izobra- ževanje bo zajemalo predvsem politične šole, mladinske politične šole, seminarje za predsednike in člane odborov osnovnih organi- zacij ZKS, SZDL, ZSJ in LMS, , cikluse predavanj ter tedenske ' »Naše aktualnosti«. ; Družbeno ekonomsko izobraže- : vanje bo potekalo v seminarjih' za občinske in krajevne organe, ■ za organe družbenega upravlja- nja stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov, osnovne ekonom- ske seminarje za člane delavskih svetov, zadružnih svetov, uprav- nih odborov, problemske ekonom- ske seminarje za posamezne čla- ne organov delavskega upravlja- nja iz gospodarskih organizacij. Strokovno izobraževanje bo ob- segalo tečaje za pripravo na strokovne izpite delavcev in usluž- bencev državnih ustanov in dru- gih javnih služb, tečaje za knjigo- vodje, stenografe, strojepisce in pisarniško poslovanje, nadalje te- čaje za varnostne tehnike, semi- narje za vodilne in druge stro- kovne delavce iz gospodarskih organizacij o praktični uporab- nosti nekaterih metod dela. Splošno in poljudno znanstveno izobraževanje bo potekalo v raz- ličnih šolah, seminarjih in teča- jih, kot so šola za življenje, šola za starše, seminarji s področja odnosov med ljudmi, o iismerja- nju mladine v poklice, tečaji tu- jih jezikov itd. Posebej sodi v ta okvir še tehnično, estetsko in kulturno ter poljudno znanstveno izobraževanje v obliki seminar- jev, ñhnskih predavanj, debat in razprav ter ekskurzij, pa prireja- nja literarnih večerov, ciklusov predavanj, organiziranja skupin- skih ogledov razstav itd. CELJSKE RAZGLEDNICE Primerek, ki sodi v vrsto holjšili tovrstnih fotografij, ki pa vse- eno kaže vse tisto, zapopadeno v tekstu. Po naših trafikah in kio- skih so se pojavljale in se Še vedno pojavljajo najrazlič- nejše razglednice. Na primer take, ki razkazujejo takšno in drugačno celjsko panora- mo ali tak ali drugačen mo- tiv; takšne z vazo in rožica- mi; pa tudi take, ki manife- stirajo nekakšne zaljubljen- ce, obrobljene s simboličnim srcem ali pa posajene ali po- stavljene v travo ob kakšno vodo. Tu potem — običajno po dva zaljubljenca — sedita in se gledata ali pa stojita in se tudi gledata, pri čemer je zlasti važno, da kažeta tistim, ki ju kupujejo, kakor onim, ki ju bodo dobili, čim bolj sanjavi in čim srečnejši obraz. Te razglednice, katerih vsebina je brez dvoma rezul- tat sijajnega, da ne rečemo, prefinjenega okusa tistih fo- tografov, ki jih proizvajajo, spominjajo na scene iz ro- mantičnih filmov in na njih je vse kakor ustvarjeno za ljubezen. Poglejte! Tu je krasna trava z drevesi, pod katerimi šumlja voda — ali si morete misliti kaj lepšega (in kako krasno bi bilo šele, če bi bilo vse to zvočno!); tu je krasno srce, v katerem se druga druge zelo diskretno dotikata dve krasni glavi, se držita zamaknjeno, jima gre malce na smeh, ampak nič več kot toliko, kolikor je po- trebno, da se harmonija ne poruši. Za to pa namreč po- skrbi kamera. Ta je vedno nepogrešljiva, vedno optimi- stično razpoložena (filmske kamere so seveda izvzete), sovraži jok in sploh vse, kar ne izžareva velikega optimi- zma. Toliko o teh razglednicah — kaj več bi o njih vedeli povedati fotografi sami. Za nas je važno, da smo zdaj dobili še neke druge razglednice, in sicer take, ka- kršne bodo nemara drugod šle že iz prodaje. Gre za tako imenovane barvne razgled- nice. Čeprav so te razgledni- ce spričo tega, da so v za- četnem stadiju, še zelo skro- mne po motivih, bodo ven- darle morale zadovoljiti tako tujega kakor domačega turi- sta, ki bo hotel kamorkoli v barvah poslati, kar se sicer kaže v črno beli tehniki. S tem bo vsekakor zamašena vrzel v sodobni celjski foto- grafiji, dhr. Monografija postopača Pariški čudak Noel, ki se — ka- kor pravi sam — že dvajset let nkvarja s proučevanjem življenj- skih navad pariških družbenih slo- jev, je letos v samozaložbi izdal ci- klostirano MONOGRAFIJO POSTO- PACA, čudaško študijo o pariških postopačih. Zanimivo je, da clo- charjev ne šteje med postopače, marveč jih imenuje ljudi, ki so se iz filozofskega prepričanja odtrgali od običajnega načina življenja. Tu objavljamo nekaj utrinkov iz No- elove knjige. Postopača spoznaš po po- sebnem izrazu oči, ki so po- dobne očem krapa, počivajo- čega na vencu petršilja v kakšni predmestni restavra- ciji. Čeprav se hrani podob- no kakor ostali ljudje, je nje- gova kri vendarle drugačne sestave, saj se pretaka po ži- lah mnogo bolj počasi. Naj- bolj vulgarna zvrst postopa- ča je zijalo. Le-to kroži, po- dobno morskemu volku, po ulicah in išče, kje bi se dalo kaj videti. Osebno inšpicira popravljanje cest in gradnjo novih poslopij in je vsak dan glede teh stvari na teko- čem. Posebno rad pase oči po strojih za kopanje zemlje. Kakor hipnotizirano sprem- lja gibe velike lopate in od časa do časa od prevzetosti vzdihne. Ne umakne se prej, dokler niso temelji izkopani, kakor da je s strojem skle- nilo skrivno pogodbo o ko- operaciji. Na kegljiščih pa I spremlja s pogledom psa, ki \ ne gane z očmi od gospodar- | ja, vsako kroglo posebej, in občuduje spretne kegljače. Ze kar neobičajno potrpež- ljivost kaže v kavarni, kjer dolge ure pazljivo opazuje šahovske bitke. Mladi postopači se urijo v svojem poslu z vztrajnimi sprehodi od začetka kakšne ulice do njenega konca in nazaj. Proti večeru pa gredo spat — včasih sedejo kam na vrt, poslušajo godbo in štu- dirajo toalete — in drugi dan spet prično z istimi vajami. Ugotovili so, da so neka- teri prostori posebno priljub- ljeni postopačem vseh staro- sti, kadar so opravili svoje obhode in si želijo samo še stati na nogah. Takrat lahko vidite vzdolž pločnikov dolgo vrsto mladih postopačev, ki zro v bodočnost — se pravi v stare postopače, ki stojijo na nasprotni strani ulice. Ali je kje kakšno življenje, ki bi bilo bolj zavidanja vre- dno kot je postopačevo! Sle- herni dan mu prinese novih pobud in radosti. Brez zahtev kot biljka na polju je za dr- žavo nepogrešljiv kot zelena barva za pokrajino. Zoper nikogar se ne bori, nikomur ničesar noče in nikogar ne nadleguje. Njegova največja čednost je samozatajevanje. Vse, kar ga obdaja, se mu zdi popolnoma v redu, le včasih, če prilika nanese, pokaže svoje svobodoljubje in ogor- čeno obsoja kakšno krivico, staro nekaj sto let, kot na ¡ primer procese zc^er čarov- \ nice. j Postopača močno mika jav- nost; vedno si prizadeva, da bi bil tam, kjer ga ni, in tako sledi vse življenje neubran- ljivemu gonu po gibanju. Ob deževnih dneh ostaja doma ali pa se napoti v kino, kjer pogumno izraža svoje mnenje o vsakem prizoru, sklicujoč se na jamstvo, ki ga daje ustava v zvezi s svo- bodo govora. Razumljivo je, da je osebno navzoč pri vsa- kem javnem dogodku, bodisi pri koncertu godbe na piha- la, pri odkritju kakega spo- menika ali pri cestnem pre- tepu. Njegov optični organ se zategadelj močno razvije na račun miselnega aparata. Včasih nastopi tudi hipertro- fija glasilk, če se ukvarja z nogometom ali s čim podob- nim. Ko boš umrl, bo Francija za tabo žalovala in na krsto ti bo v zahvalo obesila — ne križec častne legije — mar- več par obrabljenih, toda tr- pežnih podplatov. Pismo iz Chicaga Dragi urednik! Ko prideš k meni na novanje, boš našel vse: piroj, ske preproge, prt na тпЦ gorenjski in hrvaški par ^ narodni noši, slike našeg^ slikarja Sirka, in seved« džezvo za kavo. To je morci¿ najvažnejše pohištvo v тпо. jem stanovanju. Turške kavt tukaj ne poznajo. Tu doba v lokalih pisker močne koug kuhane na dunajski način, n¡ zraven lahko doliješ mleícQ Po kavi telefoniram po taksi. Teh je dovolj. Videl sem tt, kočo številko preko 5000. 2| 1,15 dolarja naju zapelje % našo srpsko birtijo. »Oalama, kao kod nas!« Naročiva pri. stno po srbsko: »Jedan špri. cer i čevapčiče.« Nisva še po. pila brizganca, pa nama prj. nese gostilničar že drugi bri. zganec, katerega je baje na ročil za naju gost pri soseà nji mizi: »Ne poznam vai pač pa mi ugajate in zatt Vaju častim.« No prav! NaU pride še madžarski cigan *n nam zaigra prav po madžar- sko »Hladan vetrič poljan piri« in še kakšno. Z dolar- jem v žepu se devetkrat pri- kloni in odide. Drugi dan se peljeva k mo- jemu znancu, ki stanuje in- ven Chicaga, v Des РШпл. Peljeva se v glavnem po Liih coin Ave. Nebotičniki? Ti m samo v centru. Tu pa so î?eè- je samo trgovske hiše, vtt ostale pa so večinoma eno ñ dvodružinske hiše, o katerih sem že pisal. Lincoln Ave jt dolga. Pri hišni številki 5547 zavijemo na levo, med go- zdovi in livadami. Tu nalt- tiš na vile bogatašev. Kmoh sva v Des Plaines. Tu je zna na kolonija samih vagonov.^ V enem takih vagonov sta- nuje moj znanec. Vagon jt 2 in pol metra širok in kakiti 14 metrov dolg. Ima dnevn» sobo, kuhinjo, ki je obenem jedilnica, sobo za otroka, ko- palnico, spalnico in stranišče. Plin, elektrika, bojler, hladil- nik, peč, pod stropom police za posodo, in ves vagon oku- sno opremljen s potrebnivt pohištvom. Edino televizor je nabavil moj znanec sam. Vse to skupaj stane 15.000 dolar- jev. Okoli vagona je skrbn» negovana trata in podaljšana streha, da sonce ne udarj€ neposredno ob stene. Ce pt se iz kakršnega koli vzrok* hočeš preseliti, pa priklopn vagon k svojemu avtomobilu, ki te potegne v zaželeni kraj. Vse je zelo lepo, okusno, po-i ceni in praktično. In vendar sem prišel do zaključka: take tesno je bilo v »Starem p%- skru«. Jaz pa si želim zraht in svobode! Vsekakor pa s» ti vagoni pametna rešitet stanovanjskega vprašanja з« mlade ljudi. Cestni promet. Ceste so tu dovolj široke. Ob njih robo- vih parkirajo avtomobili in še je prostora za dve vrs avtomobilov na vsako strani Na Lincoln Ave, kjer ne par- kirajo avtomobili, pa vozi na vsako stran kar po tri vrste avtomobilov. Ves promet pfl urejujejo na križiščih avto- matični svetlobni signali. Po- licist na važnih križiščih p* samo kontrolira morebitne prestopke in te takoj zašije za 25 dolarjev. Na kolesu se vozi samo šolar po stranskih ulicah in motorno kolo je redkost. Oglejva si še kak lokal, nfll primer Caffeteria. Ha, hai Saj to ni kavarna, temveí nekaka zajtrkovalnica. Dolge točilna miza, na eni strani visoki stolčki za goste. Kaj naj naročim ob štirih popol' dne? Crno kavo! Prav. Moj sosed pa je naročil nek rebui ali križanko: prinesli so na krožniku listič solate s ci' trono, en slan krompir, " sredini pa kup mehkega siri z neko kremo, poleg je bil<^ ena redkvica in pol kuhane breskve, zraven je popil človek čašo mrzlega mleku- Dober tek vsemu. C. Rakíiíi Te dni je celjska delavska иШ' verza zaključila pripravljalni te čaj za 39 kandidatov, ki se bodi jeseni vpisali na višje in visok' šole — na pravno, ekonomsko i* tehnično fakulteto. CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 2. septembra 1960 Škaf za škafom VES DAN, TRI TEDNE, DOKLER VES HMELJ NE BO OBRAN Te dni se vračajo iz Savinjske doline domov že prve obiralke. To je lahko slab znak, da morda ^iso zadovoljne ali pa dober, da je obiranje hitro potekalo, kar si icončno želi vsak dober hmeljar. V Savinjski dolini so mi hme- ljarji zatrjevali, da je vzrok dru- god. Letos je bil zelo kvaliteten hmelj, obiranje je zaradi tega šlo obiralkam hitreje od rok, »plaht« domala niso uporabljali in naj- bolj prizadevni hmeljarji imajo hmelj že posušen. Pravijo pa, da se mnoge hme- Ijarke, zlasti novinke in mlajše 'hitro naveličajo obiranja. Potem seveda odidejo. Pohvalna pa je ugotovitev, da so hmeljarji letos neprimerno bo- lje poskrbeli za prenočišča in pre- hrano obiralcev. Bilo je sicer ne- kaj primerov, ko so poizkusili po starem, a so morali spričo vzgle- da sosedov tudi zadeve urediti. Zato so letos obiralci še posebej zadovoljni. Najbolje pa so za obi- ralce poskrbela kmetijska gospo- darstva, ki so jim nudila dostoj- na prenočišča (vedeti moramo, da včasih obiralci niso spali v po- steljah, temveč kar na senu) in izdatno hrano. Ko sem obiskal kmetijsko gospodarstvo v Arji vasi, sem to lahko ugotovil na lastne oči, le nekoliko preveč lju- di je bilo po sobah, se mi je zde- lo. Povedali so mi, da drugače ni šlo, saj je treba s hmeljem »po- hiteti«. To pa pomeni še več obi- ralcev. Ta izkušnja jim bo kori- stila za naslednje leto. Večina hmeljarjev je povrnila tudi obiralcem denar za voznino, saj letos niso imeli več popusta na železnici. Tudi pri tem so se hoteli nekateri hmeljarji izmak- niti, a ni šlo. Sosed je soseda nehote spravil v zadrego, Savinj- čanom pa je zadrega že od nek- daj neljuba. Se kako besedico o »kupčkih«. Po navodilu in domenkih na zborih hmeljarjev je bilo skle- njeno, da letos hmelja v ploče- vinastih škafih, ki jih edino lah- ko uporabljajo za merjenje hme- lja, ne bodo merili v kupčke. Se manj pa seveda stresali preko ro- ba hmelj, kar je bila v preteklo- sti zelo pogosta oblika goljufanja obiralcev. Zal moram povedati, da sem se osebno prepričal, da »kupčki« s škafov tudi letos niso izginili. Celo pri prevzemanju hmelja pri kmetijskih posestvih. Prevzemalci opravičujejo to s tem, da bi sicer izgubljali pre- več časa, kar pa vsekakor ne mo- re biti izgovor. Nasploh namreč kaže, da je med hmeljarji vladal nekak tihi dogovor, kako bodo merili obrani hmelj. Ideja se je posrečila — vseh namreč ni mož- no kaznovati. Zanimivo pa je, kaj bodo ob tem ukrenile kmetijske zadruge, kmetijska poslovna zve- za in Zavod za kontrolo meril. Svojo besedo bi k temu morali dodati tudi občinski inšpekcijski organi. Letos je bilo na hmeljiščih in ob njih vroče, vreme je ustreglo obiralcem in hmeljarjem. Se bolj bolj vroče pa je bilo v sušilnicah, kjer so sproti sušili obran hmelj. Sušilnice, velike in male, stare in nove so delale ves dan — 24 ur. Lifti so vozili nenehno na- vzgor in nazaj, hmelj je dobival svojo »pravo« obliko. Lastniki pa so zadovoljni. Sicer so stroški pri hmelju veliki, vendar bo letošnja izredna kvaliteta dala precejšen izkupiček. V Savinjski dolini se bodo pojavili še novi »fičoti«, na kmetijskih gospodarstvih pa si bodo lahko utrdili sklade podje- tij. Vožnja skozi našo Savinjsko dolino daje že drugi videz. Vse več je obranih hmeljišč, vse več kopic hmeljevk in golih žičnic. Ce se boste peljali skozi Savinj- sko dolino čez deset dni, bo že vsa takšna. Morda bo tu in tam i ostalo kako nedotaknjeno hme-j Ijišče; usoda, ki pa ima svoje \ vzroke največkrat v preteklem j obdobju. Kjer so se obiralci en- krat, no, recimo dvakrat (ker človek gre pač dvakrat na led) nalomili, ne gredo več. Ta hme- ljišča bodo ob koncu obiralne se- zone tudi letos kljub velikemu številu obiralcev (bilo jih je pre- ko 20 tisoč) velik problem. Tedaj bomo vedeli, kje so in čigava so; nemara tudi zakaj so tako dolgo ostala neobrana. Toda pustimo to za prihodnjič. Nekaj o zavarovanju obiralcev Obiranje hmelja je začasno delovno razmerje, ki ga opravljajo osebe, ki jim je Teden in giavn* poklic delo na last- nem kmetijskem posestvu, ali osebe, ki se ukvarjajo z drugo dejavnostjo. Osebe, ki so zaposlene na takih delih, pa nimajo istih pravic, kot redni delavci in uslužbenci. Zato pa tudi ne plačajo polnega prispevka za socialno zavaro- vanje. Taki zavarovanci iz začasnega delov- nega razmerja imajo pravico do zdrav- stvenega varstva, t. j. pravico do zdrav- niškega pregleda, zdravil, zdravljenja y bolnišnici in povrnitve potnih .stro- škov, vendar le v slučaju nezgode pri delu ali poklicnega obolenja. V teh dveh primerih so upravičeni tudi do nadome- stila plače, če jih je zdravnik zaradi nezgode oziroma poklicne bolezni spo- «nal za nezmožne za delo. Ce ima pa nezgoda ali poklicna bolezen za posle- dico invalidnost, so upravičeni tudi do invalidskih dajatev. Za vsakega takega zavarovanca plača delodajalec prispevek v višini 10 odstot- kov prejemkov. Ta znesek morajo hme- ljarji v celjskem okraju plačati na ra- čun štev. 603-?0-239100 pri Komunalni banki. V osnovo je šteti čisti znesek, ki je bil izplačan za obiranje hmelja, to se pravi, pri onih, ki imajo brez- plačno hrano, morajo všteti tudi vred- nost te hrane. Vsak hmeljski pridelqvalec mora pri- javiti obiralce hmelja Socialnemu zava- rovanje na posebnih tiskovinah, ki jih je zavod razposlal krajevnim uradom in kmetijskim zadrugam. Praviloma je prijaviti vsakega obiralca v 8 dneh po končanem mesecu, v katerem je bilo delo opravljeno. V teh primerih pa je zavod dovolil prijavo v 8 dneh po kon- čanem delu, vendar najkasneje do 15. septembra 1960. V zavarovanje morajo prijaviti vse tuje obiralce hmelja, ki so prišli na delo, razen najožjih družin- skih članov, ki živijo na kmetijskem po- sestvu in ki na tem kmetijskem pose- stvu tudi stalno delajo. Tako zavarovane osebe dobijo ob ne- sreči pri delu ali poklacni bolezni le po- trdilo o zaposlitvi (bolniški list), ki ga lahko kupi delodajalec v najbližji knji- garni. Zdravstvenih knjižic, kot jih ima- jo redni delavci ali kmetijski proizva- jalci, ne dobijo. Izredno bi še opozorili, da je treba na ta način zavarovati in prijaviti tudi one ljudi, ki sicer uživajo zavarovanje kot kmetijsiki proizvajalci in so prišli v drug kraj in k tujemu hmeljarju obi- rati hmelj. A. H. Pred štirinajstimi dnevi je bilo na postajah v Savinjski dolini živo. Obiralci so prihajali iz vseh kon- cev Slovenije in tudi iza meja. Potem je je na postajah nekoliko utihnilo. V teh dneh pa se vse še enkrat ponavlja, le da narobe. Hmeljarke počasi odhajajo. Šola, kjer so pionirji upravljalci Čeprav je šola v Podčetrt- ku navidez skromna, usmer- jena po avstroogrskih šol- skih načelih, je vendar vanjo prodrlo široko življenje. Pri- zadevnega šolskega upravi- telja ni bilo, pač pa so pove- dali ljudje, da poprej take šole niso poznali. Prav rad verjamem! Prav gotovo ne- koč šolarji niso vodili samo- stojno nekakšne šolske ban- ke, šolske zadruge, šolske ku- hinje. Nekoč nismo srečevali po šolah otrok, ki bi spreje- mali obiskovalce in jim sa- mostojno pojasnjevali uprav- ljanje v šoli. Zadruga »Mladi Obsoteljčan« se ukvarja z vrtnarstvom, sadjarstvom, če- belarstvom, cvetličarstvom. Nenavadno lepe in žive iz- delke so izdelali mladi teh- niki. Elektrika je povsod: na- glo deluje Edijeva miniatur- na venecijanka, svetlika se prometna maketa, šolski ra- dijski oddajnik dnevno odda- ja krajevne vesti, programe, Olga je nenadomestljiva »špi- kerca«. Mladi rod se razvija v drugačnih, bolj življenjskih pogojih in z njim se bo prav gotovo spreminjalo tudi živ- ljenje v kraju. Ljudje vztraj- no stopajo v novejši, napred- nejši gospodarski in družbe- ni tir. Pred desetimi leti so prav v Podčetrtku vpili, da ne marajo zadružnega doma, toda danes obžalujejo in« se kesa j o, ker ga takrat niso zgradili, ko bi ga lahko. Ru- meni grad še vedno ponosno ždi nad skritim naseljem in daleč naokoli oznanja, kje je Podčetrtek, ki bo svoje le- pote moral še odkrivati. R. L. i En sam sladkorček Pred dnevi je uradnica rubrike »Za male bralce« med pismi svo- jih malih prijateljev našla tudi tole, ki ga je zaradi grenke iap»- vedi male Anice odstopüa meni. Ze nekaj let je, odkar moj oč- ka ne pride več k nam. Takrat mi je bilo komaj par let, vendar se še vsega prav dobro spomi- njam. Redko sva se pozneje sre- čavala. Nikoli pa se ni ob meni ustavil in me vprašal, kako mi je, če uspevam v šoli, če si česa že- lim, kakšno spričevalo imam. Ka- ko rada in s ponosom bi mu po- kazala odlično spričevalo. Pa — on zato nima časa... Pred dnevi sem imela praz- nik. Mnogo čestitk in daril sem dobila. Popoldne sem srečala tudi očka. Veselo sem ga pozdravila, bila sem trdno prepričana, da mi bo tudi on stisnil roko in mi za- želel srečo. Pa ni se spomnil ali pa se mu ni zdelo vredno. Vzel je iz žepa vrečko bonbonov, jo odprl in mi ponudil en sam slad- korček. Razočarana sem ga od- klonila z izgovorom, da me boli- jo zobje po bonbonih. Toda — ne zobje — bolelo me je srce. Ko bi mi ljubeče stisnil roko in de- jal: »Hčerka bodi srečna,« hi hila res srečna. Se pač ni spomnil... Pismo sem prepisala dobesedno, tako kakor ga je napisala Anica. Njene otroške besede so povedale vam, roditelji, mnogo več kakor razprave, članki in ljudje, ki vas opozarjajo, da z razvezo zakona niste brez otroka in da naj otrok ne čuti brodoloma zveze svog ih staršev. Razveza je danes pogosta. V povojnih letih so se spremenila naziranja, stremljenja in pota lju- di pa so se razhajala. To je tudi povsem pravilno, saj zakon, kjer ni sožitja lin ljubezni, le razbija dom in slabo vpliva na odrašča- joče otroke. Razveza zakona je v takem primeru najboljša pot za ; oba zakonca, pa tudi za otroke. Vendar otroci ostanejo otroci ; svojih staršev in to obeh. Naj- : večja mržnja med zakoncema ne \ sme preprečiti, da bi se ta dva ne mogla sporazumeti o stikih s ti- stim roditeljem, ki odhaja. Ce 'sta oba roditelja dobra človeka, le da se ne razumeta, potem ni nobe- nega razloga in tudi nima nihče pravice, da otroku odteguje stik tudi z drugim izmed staršev. Se večje zlo pa povzroči tisti, ki leta svojega zakona odganja iz spomina in z njimi izrinja od tod tudi svojega otroka. Mala bo- lečina Anice ob srečanju z oč- kom lahko prerase v kompleks, ki ji bo uničil vse življenje. Tega pa nima nihče pravice narediti. — In še nekaj. Nikoli ne govori- te pred otiokom o svojem za- konskem drugu slabo. Starši, pa čeprav ločeni, so otroku dolga leta največji in edini vzor in tega mu zaradi svoje osebne prizade- tosti ne smemo kaliti. Kajti tudi tista žena, ki danes ne more ni- česar reči v prid svojemu zakon- skemu drugu, ga je nekoč ljubi- la, z njim zvezala svoje življenje in oba sta dala življenje svojemu otroku. Tudi to se zgodi Lep poletni večer v Crik- venici. Sprehajališče ob oba- li je bilo polno ljudi. Ker sem si želel miru, sem se usedel na samotno klopco in opazoval. Prisluhnil sem pogovoru iz bližine. Govorica je bila nemška, vendar zelo trda. Bil je moški srednjih let s sinom. Stal je ob poti, deček pa se je po skalovju plazil k morju. Nekajkrat ga je oče v nemščini opozarjal, naj pazi, da ne bo padel v morje. Deček se na opozo- rila očeta ni kaj dosti zme- nil. Oče pa je venomer v nemščini ponavljal, naj ho previden, češ, da se mu lah- ko pripeti nesreča. Ko pa je dečku le spodrsnilo v vodo, je oče zavpil nanj nič dru- gače, kot tako: »Ti smrkavec, saj sem ti rekel, da boš padel v morje. Jaz ti bom že pokazal!« Kar ostrmel sem. Nisem mogel verjeti svojim ušesom. To je vendar Slovenec? Le zakaj se je pogovarjal v nemščini? Saj ga deček ver- jetno niti razumel ni. Mar' nimamo Slovenci do- volj lepe govorice? Ali je nemščina tako imenitna? Ta dogodek me je dvignil s klopi. Vso pot sem imel pred seboj začudene dečkove oči, ki so strmele v očeta. Kaj neki si je mislil o njem? V Podčetrtku »pripravljajo« meso — piščance pohance. Preko 800 piščancev pripravijo vsak dan. Obiralec hmelja Smoletove zemlje je bilo malo in še tisto je bila ilovica. In ka- dar je bilo čez leto preveč dežja, so morali pri Smoletovih zateg- niti pas. Vse, kar je dišalo po ži- vežu, je delila Smoletova mati sama. Med jedjo ni nihče spre- govoril besede. Molčali so in pa- zili, da ni kapljalo od žlic. Tako je bilo nekoč. Se posebne težave so nastopile, kadar zime ni in ni hotelo biti konec in se je zavlekla tja do aprila. Pa je na koncu koncev le pri- šla zelena pomlad, bajtarski dro- biž je ostal pri življenju, doli v dolini se je oglasil graščinski go- spod. Vsi kočarji so hiteli na graščin- sko polje. Tudi Smoleta sta šla. Gospod je dal delo, delo denar, z njim si je siromak kupil kruh, ljubi kruhek pa je siromaku tako sladko teknil. Nato je prišel petnajsti avgust. Le zakaj je prav zdaj tako stru- pena vročina? Zakaj so tolmuni Bolske postali tako čudno vab- ljivi? Zakaj je v senci tako ču- dovito prijetno? Zakaj vraga, je dal graščinski gospod zasaditi to- liko tisočev sadik hmelja? Zakaj, zakaj vse to? Vsega tega Smole- tov Mihec ni mogel doumeti. Je- zil se je na svojih deset let in da si je mati vtepla v glavo, da bo tnoral tudi on obirati hmelj. In ker je star deset let, ga mora na- hrati deset mernikov! Petnajsti avgust. Začetek sezo- fie. Mati in Mihec sta se zagrizla v zelene kobule. Postala sta obi- ralca hmelja. Srečala sta se z no- .vimi obrazi iz Haloz, Dolenjske- 9a, Ptujskega polja, Prekmurja. Jji iz vseh obrazov je videl Mihec čiidno sorodnost. Kakor da so si ^si bratje in sestre. Da, vsi bi ra- ^i zaslužili denar, z denarjem pa si bodo kupüi kruh. Res, kruh je i>ridka stvar! Oče je bil stangar. Z železnim mačkom je navzdigoval hmeljev- ke. Mati je gledala Mihcu na pr- ste in venomer govorila: »Mihec, daj, pohiti, deset mer- nikov mora biti!« Pekoče sonce je uvilo drobno telesce. Nekam čudno ga je pri- pognilo. Oči so postale krmežlja- ve, nekam bolano rdeče. Toda Mihec je trgal zelene kobule. Hi- tel je, kolikor je mogel. Moral je. Daset mcT^nikov niso mačje solze! Gospod je gledal, kako usluž- benec vsipa v mernik. Oči so mu mladostno švigale. Tu in tam je zresnil obraz in zarypil na usluž- benca: »Le z vrhom, le z vrhom!« Obiralci so molčali. Molčala sta tudi mati in Mihec. Iz molka pa se je slišal gospodov ukaz: »Na plahto z njim!« To je bila za obiralca najhujša kazen. Hmelj je moral stresti na razprostrto platno in pobrati iz njega vse listje. Konec. Minili so trije tedni. Za Mihca cela večnost. Dolga, mučna kalvarija. Drobno telesce je bilo zdaj še bolj drobno, oči še bolj krmežljave, glava je še globlje zdrknila med ramena. Z materjo sta šla v Celje. Ka- kor senci sta drsela po mestu. Mati je nakupila nekaj drobna- rij. Tudi na cekar ni pozabila. Kupila je še dve beli štruci in Mihcu kifeljc, posut z makovimi zrnci. Doma so potem jedli fižo- lovo solato. Prigrizovali so beli štruci in molčali. Obrazi so bili ožgani od sonca, nekam trudno so kinkali. Med njimi je dremuc- kala drobna glavica, glavica Smo- letovega Mihca, desetletnega obi- ralca hmelja. Danes ima Mihec »svoj« hmelj in kruh v tovarni. Danes je že pozabil na graščaka. d. R. Šolski zvonec bo zazvonil|čez nekaj dni September je tu in z njim za- četek novega šolskega leta. Otro- ci, veliki in mali, odhajajo z me- šanimi občutki skozi šolska vrata. Mnogi med njimi vstopajo prvič, tesno stiskajo roko svojega spremljevalca in segajo očku ko- maj do kolen. Odnos do šole se v otroku po- gosto ustali še predno gre prvič v šolo. DoVolj je bilo, da je mati le enkrat rekla: »Le počakaj, v šoli ti bodo že pokazali.« Strah pred šolo in mržnja do učitelja sta močnejša, kakor težnja za tem, da bi se izkazal in rad od- hajal v šolo. Brezbrižnost star- šev do otrokovih dogodivščin ш napredka v šoli vpliva prav tako zaviralno. Starši, od prvega dne sodelujte s svojim otrokom, ne Evozabite ga vprašati, kako je bilo v šoli in kaj se je novega na- učil. Pokažite zanimanje za nje- govo domačo nalogo, pro9ite(!) ga, da vam pove, kaj se je naučil in pomagajte mu tudi preko prvih težav. — Kot otrok sem se neke svoje učiteljice tako bala, da ni- sem brez packe napisala niti ene domače naloge. Bila je zlasti pri lepopisu vse preveč natančna in drhtela sem že dve uri predno sem šla pisat domačo nalogo. Mi- slim, da zaradi ničesar v življe- nju nisem imela toliko grenkih ur, kakor zaradi teh lepopásnih domačih nalog. V tem šolskem le- tu mi je ocena iz lepopis j a tudi edina kvarila ipopolno odliko, za- radi česar sem skoraj zasovražila svoje Isošcilke. Mama ise zarad,i pack in zveriženih črk ni nikoli jezila name. Sčasoma je postala še sama nesrečna zaradi tega in je po vsem mestu iskala zame najtanjše pero in najiboljšo ra- dirko, da bi naloga dobila želeni izgled. Strah me je pozneje mi- nu in oceni iz lepopis j a nisem pripisovala več tolikšne važnosti, pa se vseeno ni poslabšala. Ta učiteljica me v naslednjelm šol- skem letu lepopisja ni več po- učevala! Nisem hotela povedati svoje zgodbe, marveč sem želela prika- zati, kako naj pravilno reagirajo starši, če &i otrok prizadeva, pa ne more. Z njihovim razumeva- nj em bo nalogo iboljše in laže opravil, kakor s pretnjo. MODNA REVIJA Mariborskega tedna v Celju Pred dnevi se nam je v Celju predstavila modna revija, ki so jo vsak dan prikazovali na Ma- riborskem tednu. To prireditev, kakor tudi večino drugih, je omo- gočilo celjsko Olepševalno in tu- ristično društvo. Kaj naj povem o reviji sami? V dveh urah je prikazala vrsto lepih oblek, vendar ... Na reviji smo i>ogrešaIi prak- tičnih lablek za službo za moške in ženske ter pralne obleke za šolo, halje, skratka vse tisto kar nosimo vsak dan. No, saj tudi proti temu nima nihče ničesar proti, da !si včasih napasemo oči na lepih modeli, toda ... Modeli, ki jih je prikazala Mariborska modna revija, so še daleč od le- tošnjih modnih linij. Na reviji so prevladovali an- sambli in kompleti znanih slo- venskih tovarn Angore. Rašice, Almire, Pika in drugih. Ti kom- pleti so bili vsi zelo lepi, vendar jih že leta srečujemo na modnih revijah, v trgovinah pa jih ni mogoče kupiti. Bo letošnje leto izjema? Kombinacije pa so bile pri večini modelov slabe. Na pri- mer bel volneni komplet s črno žametno borduro na manšetah in ovratniku; ali je potrebno dodati še črno bele čevlje in črnobelo ogrlico. Nikakor ne! Učinek ele- gantnega kompleta sta ta dva dvobarvna dodatka povsem po- kvarila. Takšnih pKDnesrečenui, da ne rečem kar nemogočih kom- binacij pa je bilo žal več. Na reviji smo videli le eno ali dve ženski obleki za dopoldne in delovno popoldne. Vendar je teh v življenju sodobne žene največ. Spet smo občudovali čudovite modele Mariborske tovarne čev- ljev; jih bomo lahko kdaj tudi kupili ali dela ta tovarna le za modne revije? , Kakor je rekel ob koncu revi- je napovedovalec, smo lahko tudi mi ugotovili, da domača konfek- cija pri svojih izdelkih res na- preduje. Modeli so bili lepi, ven- dar v nemodernih barvah in ne- modernih krojev, kar pa še po- sebej pri boljših in popoldanskih oblekah pomeni toliko, da tega ne bi smeli prezreti. [6 CELJSKI TEDNIK STEV. 35 — 2. septembra 1960 ZA MALE BRALCE Laž ima kratke noge Bilo je soparno dopoldne in iz Savinjske doline so se vlekli tem- ni oblaki, ko sva se z bratom od- pravila na obisk k mojim znan- cem. Na dvorišču skrbnega kmeta so se pasle kokoši, pes Tarzan pa je leno ležal pred kočo. Preden je gospodinja odšla na travnik, je natrosila kokoškam zrnja, skrbno zaklenila hišo, vzela grablje in odšla. V tem pa se je iz slame v hle- vu, odkoder je lahko videl vse, kar se je godilo na dvorišču, iz- kopal tat. Pes Tarzan se za čud- nega gosta še zmenil ni. Tat je videl, kam je gospodinja položila ključ in čez nekaj trenutkov je bil že v kuhinji. Od tam je sto- pil v večjo sobo, zagledal na noč- ni omarici zapestno uro in že jo je stisnil v žep. Odprl je omaro, da bi še tam kaj »pospravil«, to- da zaslišal je korake in urno sto- pil čez hišni prag. Z bratom sva namreč ravno takrat prišla na dvorišče. »Ali si ti tu doma?« me je vprašal. Odgovorila sem mu, da ne in nekaj časa sva se le ne- zaupljivo gledala. Nato me je prosil za vodo in ko si je potešil žejo, ga že ni bilo več. Stopüa sem v kuhinjo in videla nered v njej. Najprej sem v sobi pogre- šila uro, ker sem vedela, kje je bila po navadi. Posvetilo se mi je... Nekaj minut za tem sem že hi- tela s kolesom k domačemu si- nu. Prišel je miličnik in povedala sem mu, kaj sva z bratom videla. Z motorjem se je odpeljal do Pe- trovč, toda zaradi dežja poti ni mogel nadaljevati. Dnevi so tekli... Tedaj pa je gospodar zasumil nekega Mateja iz vasi, ki je brez dela postopal okoli. Odpeljal se je tja in pre- cej izvedel. Zadevo je prijavil or- ganom Ljudske milice. Toda Ma- tej sprva ni hotel nič slišati o kraji. Mene niti pogledal ni, iz- vijal se je in izgovarjal, pa mu vse skupaj ni nič pomagalo. Ko so mu vse dokazali, je priznal, pokazal, kje je našel ključ in kje je bila ura, le mene ni hotel po- znati. Odpeljali so ga in njego- vih tatvin je bilo konec. Jožica Zidan, Dečkova cesta, C blok 50. Dobri dobri prijatelj Tole sličico smo dobili pred dvema mesecema. Punčka in srni- ca na njej sta videti zelo dobri prijateljici. Toda od takrat sta minila dva meseca in srnica je že izgubila bele lise. Rase hitreje kot punčka in mi ne vemo, če sta še skupaj. Želimo, da njimo prija- teljstvo ne bi minilo in da bi vsaj punčki ostal lep spomin na malo srnico. Morda je le-ta zdaj že spet v gozdu — na svobodi in punčka naj zato ne bo žalostna. Vsi se najbolje počutimo tam, kjer smo rojeni, tako mi, kot punčka, kot srnica. In tako je tudi najbolj prav! Z avtostopom v Žalec G-ovorili so, da se lahko pelješ zastonj. Le šoferju je treba po- mahati in ustavi in te popel j a, kamor želiš. Bolj za šalo kot 2^es, sem se nekega dne postavil oib Ljubljan- sko cesto in pomahal prvemu av- tomobilu, ki je pripeljal nasproti. In glej, že prvi je ustavu in smel sem prisesti. Sprva sem bil lepo tiho, ko pa me je voznik ogovoril, sem se ojunačil. »AU se vam je kdaj pripetila že kakšna nesreča?« Ni mi mogel odgovoriti, kaj'ti iz bližnje njive se je čez cesto za- kadila kokoš in med najinimi ko- lesi izgubila življenje. Pogledal sem skozi zadnje okno in videl kmetico, ki je z grabi jami ma- hala za nama. Toda čez nekaj trenutkov sva se pripeljala v Ža- lec in prijetne vožnje je bilo ko- nec. Ko sem izstopil, sem mu podal roko in mu želel srečno vožnjo. Nazaj grede pa se mi sreča ni tako nasmehnila. Peljal sem se kar s senenim vozom in sedel na trdi, grčavi deski. Truden, toda vesel, sem prišel domov. Avtostop pa mi je kar všeč. Peter Henčič, Celje, Selce 26 DROBNA MRAVLJA Zida drobna mravlja varno si mravljišče, dan na dan popravlja ga in hrane išče. Dolgo pot nastopi — sto pedi od doma, z blagom obložena gpet domov priroma. Marica Pevec, Bukovžlak 2t Srakino gnezdo Lansko pomlad sem opazil, da si na Bašem vrtu v vrhu košate hruške sraka plete gnezdo. Odkritje sem zaupal očetu, ki pa me je opozoril, da si sraka tu in tam rada privošči kakšno pišče. Nekaj tednov je minilo, ko je sraka spet od- letela, ko pa se je vrnila, je na hruški začivkalo. Prav v tem času je tudi naša koklja zvalila mladiče. Včasih jih je vodila pod hruško, kjer je bilo srakino gnezdo. Vedno sem se takrat spomnil očetovega opozorila. Nekega dne pa sem v zraku zaslišal čivkanje, na sosedovem dvorišču pa vpit- je otrok. In glej, sraka je na sosedovem dvorišču ukradla piščančka in ga nesla proti svojemu gnezdu. Sosedov Janko je stekel za njo in uganil, kje ima gnezdo. Takoj je hotel na drevo, toda jaz sem Se mu uprl. Da mu rajši vrnem pišče, sem mu dejal. Toda fant je odšel in se vrnil s stricem, ki je lovec. Po- vzpel se je na drevo in iz gnezda vrgel vse štiri nebogljene mladiče. Lahko si mislite, kako sem bil žalo- sten nad takšnim početjem. Marjan Hauptman, Gotovlje 62 a — Žalec ZAJČKI Bilo je lani, meseca junija, ko sem bila na počitnicah pri teti v Mariboru. Teta je imela pet še čisto mladih zajč- kov. Ko sem prišla na počitnice, mi jih je izročila v varstvo. Vedno sem jim nabirala deteljo, jih krmila, se igrala z njimi in kmalu smo postali dobri pri- jatelji. Minevali so dnevi in zajčki so posta- jali vedno večji. Tako sem jim nekega dne spet prinesla košarico detelje in opazila, da so v hlevčku le štirje. Po- gledam okoli. Ni jih. Stečem k teti in ji povem, kaj se je zgodilo. Teta pa me je prijela za roko in s prstom pokazala na lonec. V njem se je kuhal zajček. Zbežala sem v sobo in se sama sebi smilila. Ne, ne bom več tu! Ze jutri se odpeljem domov! Teta je prišla pome, me tolažila, jaz pa sem jokala in ves dan ostala lačna. Šele, ko mi je teta obljubila, da ne bo zaklala še štirih zajčkov, sem ostala v Mariboru. Oberžan Jožica, Prožinska vas, Store V SOLI Učitelj predava o enozložnicah: »Na primer: črv se ne da deliti — ima namreč samo en zlog.« Učenec: »Crv pa se le da de- liti; lahko ga razrežemo!« Irena Sumeč, Bukovžlak, Teharje Nova nagradno sličico Za dudiko si pa res že skoraj prevelika, deklica! Takle podpis k fotografiji pred- lagamo mi. Oglejte si deklico, njeno pentljo v laseh in pomisli- le, kaj bi vi napisali pod sličico. Mogoče bo to nekoliko težko in malce nenavadno, pa tako iznajd- ljivi kot ste vi, gotovo ne bodo vrgli puške v koruzo. Pa še nekaj! Zdaj se bodo za vas spet začele nove skrbi in te- žave — začetek šolskega leta je tu. Malo bomo radovedni! Prosi- mo vas, da nam napišete, kaj si v novem šolskem letu najbolj že- lite, česa se bojite in česa veseli- te. Pa ne napišite samo enega stavka! Najboljši in najzanimi- vejši prispevek bomo nagradili in objavili, toda le pod pogojem, da boste priložili tudi podpis k sli- čici te-le deklice. Torej, od vseh starih in novih znancev pričakujemo pismo o no- vem šolskem letu in pa podpis k deklici. Mimogrede — pretekli te- den smo dobili zelo malo vaših pisem. Da ni tudi temu krivo lepo vreme?! Zato kar zdajle sedite za mizo, vzemite pero in nam napi- šite pismo, da vas ne bo spet kaj zmotilo. Nagrade so še vedno — tisoč in dve po petsto dinarjev. Lepo pozdravljeni! Naši nagrajenci Gotovo misliš, da te bo mamica ujela. Veš, fantek, pa se lahko tudi zmotiš! Takole je napisala Slavica Tesovnik iz Nove Štifte, Dol 17, Gornji grad. Kar prvo nagrado smo ji prisodili. Pazi, da si ne boš zmočil čevljev, če boš skočil v vodo! Gornji podpis pa predlaga Anica Ocvirk iz Vrh 21, Te- harje pri Celju. Dobüa bo drugo nagrado. Irena Šumeč iz Bukovžla- ka pa je še krajša. Takole je napisala in dobila tretjo na- grado: Ena, dve, tri — skok! Vsem nagrajencem toplo čestitamo in jih vabimo, da nam še pišejo. Veverica je kriva Okrog desetih dopoldne (to sem si dobro zapomnil) sem v sadov- njaku na hruški zagledal veve- rico. Hitro sem splezal na drevo in ko sem bil že čisto blizu ljub- ke živalice, je skočila na tla. Psi- ček Validi jo je pregnal na visok oreh in jaiz sem v nadi, da jo bom ujel, splezal še tja. Toda ve- verica me je spet potegnua. Pu- stila je, da sem se ji približal, na- to pa spet skoóüa na tla in sple- zala na mlado jablano. No, tu te bom pa že ujel, sem si mislil. Ko- rajžno sem se še jaz podal na ja- blano, toda stopil sem na tanko suho vejo in — padel enajst me- trov globoko. Objela me je tema. Takoj je pritekla prestrašena mama in me oblila z vodo. Ko sem spet pogledal, sem občutil bolečine v desnem kolenu in, ojoj, glava me je tako bolela. K sreči ni bilo nič hudega. Zdaj je že vse v najlepšem redu. Ampak veve- rici pa le ne oprostim, da me je tako grdo speljala na led. Dragó Svetko, Podvin, èt. 9, Polzeia Brez vozne karte - sreča, da le... Nenavaden je bil tisti dan. Že zgodaj je bilo vroče. V vlak sem stopila brez vozne karte. Strah me je bilo, kajti na dolgi vožnji se je težko skriti. Poleg tega pa sem imela še težak kovček. Vlak je vozil silno počasi, ali vsaj zdelo se mi je tako. Končno je na prvi postaji vstopilo nekaj delavcev in kmalu se je med njimi vnel prepir zaradi razbitih vrat. Na desni je sedel mož s harmoniko, poleg njega pa žena z otrokom. Mož je spal, naslonjen na harmoniko, žena pa je ves čas kadila. V kratkih presledkih jc spuščala dim skozi priprto okno. Končno je stopil sprevodnik: sPotniki za Pulo izstopite! Vožnjo boste nadalje- vali z ladjo »Morski pes«. Po dolgi vožnji eem se pripeljala v Pulo, doživela kup neprijetnosti, gle- dala . moto dirke in se končno želela vrniti domov spet brez vozne karte. V vlaku pa me je ujel sprevodnik. Ko sem mu povedala, da nimam vozne kar- te, pa da tudi denarja zanjo ne premo- rem, je pograbil moj kovček in ga jez- no vrgel v drugi kot. Hotel je spoditi tudi mene. Uprla sem se. Takrat pa je sprevodnik maščevalno vrgel moj kov- ček skozi okno in menda bi bil še mene — pa sem se na srečo zbudila. Napol sem že bingljala s postelje in ugotovila, da se lahko brez vozne karte vozim le v Kanjah. Ivanka Gubenšek, Lesično 12 Masti ste vredni leskove... Pove neka pesmica. Res je, kdor ugonablja ptičke, ki mu niso sto- rili nič hudega, je vreden lesko- ve palice. Tako misli tudi Mar- jana Miklaužič iz Velenja, ki nam je poslala takole pisemce: »Zgodilo se je nekega popol- dneva za tovarno »Kozjanko«. Tam raste drevo, kjer je gnezdi- la senička. Pri tovarni pa je v lepi hiši stanoval deček. Ni ljubil pri- jaznih ptičk. Splezal je na drevo in vrgel mlade siničke iz gnezda. S prijateljico sva to videli, in kljub temu, da ni lepo, sva ga želeli udariti po rokah, ker je tako hudoben. Mati sinička je med tem žalostno frfotala nad mrtvim zarodom. Marjana Miklaužič, Velenje 57. Tudi v Šmarju imajo gorenjsko nošo Mnogokrat sem želel, da bi v od- prtinico svoje fotokamere ujel tole triperesno deteljico. Končno mi je le uspelo. Lepo jih je gledati, še lep- še poslušati, kajti lepo igrajo, po- jejo, za šalo pa poskrbi Pepe. Od leve na desno vidimo Marto (?), Metko in Pepa. Foto: Stanko Mestinšek Kandidati smrti V jesensko hladnem poletnem jutru pojo stroji svojo pesem pro- ti Celju. Mimo nove tržnice se skozi množico nakupovdlk pre- bijejo do magistrata. Zgodaj je. Na hodniku pred okencem »Voz- niški izpiti« je kot v prekajeval- nici. Nervozni prsti mečkajo ci- garete. Uradnica že ureja doku- mente in kliče imena. Srečneži držijo v rokah položnice in hitijo z njimi na pošto. Ulica 29. novembra. Gladek, nov asfalt. Komisija. Osmice, kro- gi, krogi, osmice, brnenje strojev vseh mogočih znamk in letnikov. Čeprav široka, je cesta vendarle marsikomu preozka. No, o tem drugič. In nervozo stopnjujejo še kolesarji, ki se pred »omnico« vo- zečim pojavljajo brez sočutja in uvidevnosti. Se vožnja po mestu. Naloga: po Dečkovi na Mariborsko cesto. Kandidat ne ve kod. Voznik z modro tablico podrobno razloži pot. Prva prestava,... druga,... tretja. Ta presneta križišča! V presledkih popušča zdaj leva, zdaj desna roka krmilo in naka- zuje smer. Železniški prehod, za- pornice spuščene. Pa počakajmo na prehod. Stroj nestrpno drhti, lepa cesta ga miče. Mimo garaž zdrvi, zavije na Dečkovo. Kole- sarji! Prehitimo jih! A steber s trikotnikom opozarja. Počakajmo, da pridemo na boljše. Mariborska cesta. Stoj! Ko je cesta prosta, stroj potegne in dohiti vrvež pred seboj. Prehitel bi rad, a je za njim motorist z modro tablico in voznik z belimi narokavniki. Povratek na startno mesto. Srečno se je končala prva polo- vica poti do izkaznice z zlatim napisom. Popoldne hitro mine. Razgovor razredčene gruče kandidatov se vrti okrog vplinjačev, kompresij- skih razmerij, križišč in predpi- sov. Tudi ugibanj ne manjka. Bo ali ne bo? Kaj bom vprašan? Srečnež hiti po izkaznico. In če bo vozil tako kot pred nekaj urami pod nadzorstvom promet- nega miličnika, se mu smrti na cesti ni treba bàti. Mi-Fi V slovo ANTONU KUHARJU Po dolgi, mučni bolezni nas je zapustil požrtvovalni predsednik vaškega odbora SZDL iz Andra- ža nad Polzelo. Bil je član zadruž- nega sveta KZ Polzela, član kra- jevnega odbora in neumioren so- delavec šolskega odbora na šoli. Veliko si je prizadeval za obnovo šole in je vedno delal za mla- dino. Bil je poln lepih načrtov in kljub starosti ni nikoli štedil s koraki, kadar je bila kje po- trebna njegoi^a pomoč. Omahnu je v starosti 75 let. K zadnjemu ,pooitku so ga peljali traktorji, m njihovo brnenje, ki ga je vedno tako rad poslušal, mu je büo v pozdrav. Slava njegovemu six>minu! Vaške množične organizacije Andraž nad Polzelo .jk Sem in tja po Konjicah Središče mesta, kjer je vsa povoj- na leta zijala škrbinja požgane hiše, bo te dni z otvoritvijo nove pekar- ne olepšalo svojo zuanjost. Vsa in- štalaterska in ostala dela so že ve- činoma gotova, tudi peč bo menda gotova, ki bo precej večja od do- sedanje in bo tako za dalj časa lah- ko krila konjiške potrebe, pa tudi bližnje okolice. Loka! bo res sodob- no urejen, prav tako tudi skladišča, delavnica in pomožni prostori, kar bo omogočilo dobre delovne pogoje in higieno pri delu. Gornji del mesta pa je pred krat- kim dobil novo špecerijsko trgovi- no, ki je v celoti preurejena. Oprem- ljena je z večjim hladilnikom, pa tudi ostala ureditev jo uvršča med najlepše lokale v Konjicah. Po lan- skoletni obnovi trgovine »Center« in deloma »Zeleznine« je to tretji lo- kal, ki so ga v Konjicah preuredili v zadnjih letih. Verjetno jim bodo v prihodnjih letih sledili še ostali, saj so nekateri temeljite obnove več kot potrebni. Nasproti »Gostilne pri mostu«, kjer »Ingrad« iz Celja gradi večji stanovanjski blok, so temelji že za- betonirani. Izgleda, da so vmes še nekatere težave z načrti, saj dela le počasi gredo naprej. Ker je na nasprotni strani dograjena nova zgradba za sodišče, bo ta del mesta precej preurejen. Le stara gostilna v sredini bo morala še prej ali slej napraviti prostor večji in sodob- nejši. Pred leti se je o tem že go- vorilo, toda pomanjkanje denarja je tudi tovrstne diskusije postavilo ob stran. Tu nekje bi bila potrebna še avtobusna postaja. Skozi Konjice vozi dnevno okoli 30 avtobusov na razne strani, na desetine potnikov vstopa in izstopa, toda razen dvek kostanjev s tablo za parkiranje av- tobusa ni nobenega drugega znaka. Mimo tega je tu nerodno še to, da' iz voznih redov raznih avtobusnik podjetij potnik težko ugotovi, kdaj vozi avtobus v to ali ono smer. Za domačine to še gre, drugače pa je za tiste, ki pridejo iz okolice. Poleg tega posamezni ljudje mislijo, da je potrebno na omarici za vozne re- de ubiti vsako šipo. Ker se v Konji- cah govori o prestavitvi glavne ce- ste, ki naj bi šla mimo mesta in bi se s tem izognila velikemu ovinku, bo nova avtobusna postaja verjetn« postavljena ob novi cesti. NA ŽAGI V SLOVENSKIH KONJICAH SO MONTIRAM POLNOJARMENIK Na žagi lesnega obrata v Slo- venskih Konjicah so pred nedav- nim dali v pogon novi polnojar- menik. Dosedanji, ki je bil mon- tiran že v prejšnji žagi, ki je lan- sko leto ^pogorela, je odslužil svo- jo življenjsko dobo. Zmagljivost novega je znatno večja. Zato ra- čunajo, da bodo lahko nadokna- diH razrez hlodovine, kar so ▼ času montaže zamudili. To je še posebno važno zaradi tega, ker je letni plan obra-ta dokaj napet, poleg tega pa so tu še 'pogodbe za izvoz rezanega lesa in seveda tuđ domače potrebe. Kronika nesreč SMRTNA NESREČA Natalija Radošič je na Zgornji Hudinji kopala gramoz v gramozni jami. Na njo se je vsula velika plast gramoza in jo podsnla. Dobila je težke notranje po- škodbe in je kmalu po prevozu v bol- nišnico nmrla. ROPARSKI NAPAD V hišo Jožefe Urh v Ločici pri Vran- skem je skozi okno vdrl neznani moški. Vlomilec je Urhovo ranil z nožem na vratu in glavi. Na klice na pomoč je pobegnil. Urhovo so težko poškodovano prepeljali v bolnišnico v Celje. OTROK SE JE OPEKEL Štiriletni Branko Hriberšek iz Zabu- kovce ee je polil z vročo kavo in dobil opekline. PADEC S KOLESOM Štefka Ožir iz Založ v Savinjski do- lini je padla s kolesom. Zlomila si je nogo. S SEKIRO SE JE VSEKAL v desno nogo Maks Kaker iz Brezja pri Mozirju. Z ZRAČNO PUŠKO je bila ranjena v nogo Matilda Popovič iz Zgornje Hudinje. Z VOZA JE PADLA Štiriletna Truda Škorjanc iz Gomil- skega je bila z materjo na vprežnem vozu. Konj se je splašil in zdirjal. Tru- da je padla z voza. Pri padcu si je po- škodovala roko. S SRPOM SE JE VREZALA v levo nogo Marta Pušnik iz Kostrivnice pri Èentjurjn. NESREČA S CIRKULARKO Janez Lapuh iz Vranskega je bil za- poslen pri delu s cirkularko. Stroj mu je po nesreči odrezal prst na roki. S KOLESOM JE PADEL Andrej Zgank iz Ločice pri Polzeli. Zlo- mil si je nogo. MOZ ZABODEL 2ENO V Šentandražu nad Polzelo je шо4 т prepiru z nožem zabodel т lev« roko ST*je ŽCM Marijo Cretmik. Celjski trg CELJSKI TRG Krompir 18-28 (25-10), čebula M (?• —80). česen 110—120 (200), visok fižol v stročjn 30-42 (40-50), solata - (50—И>. radič — (100), špinača — (100—150), ob- rovt — (40), peteršilj 100 (100), zelena — (100), koleraba — (10-40), pesa 25-Л (30), redkev - (40>, redkvica — (80), korenjček 30—52 (30—40), kumare 20—4» (20-80), cvetača i60 (60-90). paradižnik 30 (40—60), paprika 50—52 (50), grah — (90). belo glavnato zelje 20—22 (20—30), rdeče zelje 24 (30), sveže gobe — (80— 400). jabolka 40 (50), hruške 45 (30—70). grozdje 110 (—), slive 80 (50), jagode — (400), breskve 150 (100—140), parad!- ževec 50—70 (50—70), jabolčnik — (50). Na trgu se Se vedno čuti, da je čae obiranja hmelja. Trg je bil slabo pre-i skrbljen. primanjkovalo pa je pred> vsem mleka, mlečnih izdelkov, jajc n perutnine. Gibanje prebivalstvi v času od 20. do 27. avgusta 1960 j« bilo rojenih 19 dečkov in 24 deklic. Poročili so se: Ivan Cencen, strojni finomehanik Л Celja in Marija Glinšek, trg. pomočnice iz Zgornje Hudinje. Štefan Dečman, de- lavec iz Bukovžlaka in Frančiška Тег- žan, delavka iz Celja. Štefan Jelen, ob- ratni električar iz Celja in Andjela Vinko, šivilja iz Trnovelj. Pavel Kra- golnik, mizarski pomočnik in Erika- llona Rischer, gospodinjska pomočnica, oba iz Celja. Franc Mulej, elektromon- ter iz Zofija* Draksler, frizerka, oba i» Celja. Umrli: Mihael Lupinski, upokojenec iz Ro- gatca, star 83 let. Angela Kiselak, gp* spodinja iz Gotovel, stara 56 let. Jož* Kos. čevljarski mojster iz Celja, sta' 61 let. Andrej Turk, otrok iz Grajsk« vasi. star 2 leti. Barbara Konček. up<>- kojenka iz Zbelove gore, stara 8Г le»- Marija Farčnik, upokojenka iz Celj*« stara 70 let. Natalija Radašič, delavk« iz Lahovue. stara 27 let. Darko Bišča* otrok iz Opatije, star 11 dni. MatildJ Margen, upokojenka iz Celja, star« " CELJSKI TEDNIK STEV. 36—2. septembra 1960 3 Telesna vzgoja in šport MLADI ATLETI SO TEKMOVALI Preteklo nedeljo so imeli sloven- ski mladinci (mlajši in starejši) svoje republiško prvenstvo v atle- tiki — v Celju in Ljubljani. Obeh tekmovanj se je z velikim številom tekmovalcev udeležil tudi celjski Kiadivar. Mladi celjski atleti so v obeh kategorijah osvojili skupaj 22 prvih mest. V Ljubljani so tekmovali mlajši mladinci in starejše mladinke. Celj- ski atleti so zasedli prva mesta v naslednjih disciplinah: 100 m: Gol- лег 11.6; 110 m z ovirami: Polut- nik 15.8; Krogla: Vravnik 14,95 m; 300 m z ovirami: Polutnik 41.8; 2000 metrov: Steiner 5:53.2; palica: Lo- gar in Lakner 360 cm; disk: Vrav- nik 45,85 m; daljina: Koražija 612 eentimetrov. Starejše mladinke: 80 m ovire: Stožir 13.0; disk: Kroflič 36,69 m; 100 m: Cede 13.0; krogla: Medve- šček 12,56 m; višina: Rudež 135 cm; 4X100 m Kiadivar 53.0. Na tekmovanju starejših mladin- cev in mlajših mladink v Celju so celjski atleti nastopili v precej manjšem številu kot v Ljubljani. Prvo mesto sta med mladinci osvo- jila le Srnovršnik v teku na 200 me- trov s časom 22.7 ter Korber v teku na 1500 metrov s časom 4:18.2. Uspešnejše so bile mladinke. Ur- bančičeva je zmagala dvakrat (80 metrov ovire — 13,0 sek. in skok v višino 145cm), Lubejeva (skok v daljino 489 cm) in Kramaričeva (tek 100 m — 13.0 sek.) pa po enkrat. Uspešna je bila tudi štafeta 4x60 metrov s časom 32.8 sek. NAS KOMENTAR Zakaj slab plasman? Na republiškem prvenstvu v pia vanju v Krškem so se celjski pia vale! plasirali na šesto mesto, ka vsekakor ne ustreza moči celjskegi plavalnega športa. Pri Neptunu s( zadnja leta vzgojili in še vzgajaj« nekaj odličnih posameznikov, k imajo precejšnje možnosti celo z; uvrstitev blizu vrha na lestvici ju goslovanskih plavalcev. Teh neka odličnih plavalcev in pa množičnos (razen pri ženskah) bi Neptunu vse kakor omogočilo visok plasman nj preteklem tekmovanju, saj se toč kujejo po štirje tekmovalci na vsak progi po vrednosti rezultata (ko pri atletiki finske tablice). To pa n bilo mogoče, saj so nastopili nekom pletni brez Orla, Radoševiča, Vosi neka in Šušteršiča. Edini za kate rega vemo zakaj ni nastopil je Ra doševič, ki je imel poškodovano ro ko in sploh ni mogel plavati. Man jasno je nesodelovanje Orla, ki s je med slovenskimi plavalci v zad njem času ustvaril že precejšen re nome. To pa mu nalaga tudi pre cejšnjo odgovornost proti klubu ii trenerju, ki sta ga privedla do uspe hov. Orel ni odpotoval na prven stvo z motivacijo, da je bolan ii mora ležati. Do sem bi bilo še vs v redu, čudno pa se nam zdi, da t; plavalec svoje bolezni ni preživlja v postelji, ampak na kopanju ob Sa vinji. Podoben primer je plavale prsnega sloga Sušteršič, ki je vs^ leto treniral zato, da je odpotova le na državno mladinsko prvenstvi v Vrnjačko banjo, kjer »je daleč ii se marsikaj vidi«. Drug primer ji še lani precej obetajoči plavalec me tuljčka Vošinek Vili, ki pa letošnji sezone sploh ni jemal resno in ji prosto vstopnico za kopališče rabi bolj za kopanje, kot pa za trening Zato je sam kriv, »če« ne more zdr žati 200 metrov. Kriva pa je tud uprava Neptuna, ki ga ni opozorih in opomnila na njegovo nekorektne ravnanje, čeprav je vedela, da b( Vošinek klubu potreben, saj »me tuljčkarjev« pri klubu najbolj pri manjkuje. Šest do sedem tisoč točk so na u način izpustili iz rok Neptunovi pia vaici. To bi bilo dovolj za uvrstite\ na tretje ali vsaj četrto mesto prec Ljubljano. To pa naj bo tudi opo min Neptunu, naj v prihodnje bol pazi na disciplino in da posameznim »zvezdam« ne gre popuščati, sa imajo pri društvu še dosti obetajo- čih pionirjev, ki radi in z veseljen- trenirajo in tudi tekmujejo za svo; klub, pa čeprav se kako nedeljo mo- rajo odreči izletu. -km Prvenstvo Partizana v plavanju Preteklo nedeljo je bilo na Ljud- skem kopališču v Celju zopet pri- jetno plavalno tekmovanje, ki se ga je udeležilo preko 100 mladih pla- valcev iz petih društev Partizana Najmočneje so bili zastopani Konji- čani, ki jim je zaradi tega tudi uspe- lo odnesti ekipno zmago pred dru- štvom Partizan Celje mesto. Na tretje mesto so se plasirale Rimske Toplice, nato Laško in Celje-Polu- le. V posameznih disciplinah so zmagali: 50 m prsno pionirke: Skr- binek (Konjice) 45.5; pionirji 50 m prsno: Kovač 43.3; 50 m prosto: Do- linšek 34.2 (oba Celje-mesto) ; šta- feta 3X50 m prosto: Celje-mesto 1:59,8. Mladinke: 50 m prsno: Kra- merič (Konjice) 43 0; 3x50 m pro- sto: Konjice 2:26 8 Mladinci: 100 m prsno: Vrečar (Laško) 1:32.0; 100 m prosto; Tkavc (Celje-mesto) 1:11.4; štafeta 3x50 m mešano: Celje-me- sto 1:57.5. Članice: 50 m prsno: Druškovič (Konjice) 49 I; štafeta 3x50 m prosto: Konjice 2:35.0. Čla- ni: 100 m prsno: Zule (Konjice) 1:30.0; 50 m hrbtno: Ogrinc 39.9; 100 m prosto: Cvahte (Celje-mesto) 1:10.4; ICOn. hrbtno- Goršič (Celje- mesto^ i -33 0; štafeta 3X50 m me- šano: Konjice 1:48.4. Mlodirc V waterpolu tretji Na mladinskem prvenstvu v wa- terpolu pretekli teden v Ljubljani ekipi celjskega Neptuna ni uspelo obraniti naslova prvaka Slovenije, ki so ga nosili dve leti. Dosegli so tretje mèsto za Celulozo in Ilirijo. Tudi za ta neuspeh je v precejšnji meri kriva nedisciplina, saj se mla- dinsko moštvo sploh ni resneje pri- pravljala za to tekmovanje, ker po- samezni waterpolfsti niso redno pri- hajali na trening. Precej čudno luč meče na njih tudi dejstvo, da je bilo četrt ure pred tekmovanjem na me- stu le šest mladincev, čeprav mora- jo v vodo s sedmimi. Šele v zadnjem trenutku je v Ljubljano slučajno prispel član PIONIRSKEGA water- polo moštva, ki je na ta način rešil Celjane poraza 6:0 brez borbe proti Triglavu iz Kranja. Rezultati celj-. skih waterpolistov so naslednji:* Neptun — Triglav 4:1, Ilirija 2:4, Piran 11:3, Ljubljana 7:2, Celuloza 5:10. Plavalci Neptuna komaj šesti v Sloveniji i' Pretekli teden je bilo v Krškem ■"letošnje republiško prvenstvo v pla- vanju za člane. Plavalci celjskega Nejjtuna so se na tem tekmovanju „ odr'ezali slabše kot so vsi pričako- vali, saj so med enajstimi udele- ženci zasedli šesto mesto, čeprav po kvaliteti zaslužijo vsaj dve mesti višji plasman. Uvrstitev na šesto mesto gre predvsem na račun odsot- nosti nekaterih najboljših plavalcev, ki se tekmovanja iz upravičenih ali neupravičenih vzrokov niso udele- žili. Edini med Celjani, ki se je uvrstil •na vidnejše mesto, je bil Vrhovšek, ki je s svojim rezultatom 1:13.5 na 100 m hrbtno potrdil svoje tretje me- sto v Sloveniji. V isti disciplini je bil Toplak osmi s časom 1:19.0. Vo- šinek Valter je bil v plavanju na 1500 m prosto sedmi s časom 22:48.6 medtem ko je na 400 m prosto do- segel čas 5:34.0 In s tem osmo me- sto. Zelo dober čas 1:07.0 je ta pla- valec dosegel tudi na 100 m prosto. Na 200 m prsno je najboljši čas med Celjani dosegel vratar waterpolo moštva Pipan, ki je porabil za to progo 3:14.6. Na progi 200 m v me- tuljčkovem slogu so Imeli celjski plavalci edinega predstavnika v pio- nirju Janezu Goršiču, ki pa z re- zultatom 3:26.2 nI uspel priti na vid- nejše mesto med najboljšimi sloven- skimi metuljčkarji. Za svoja leta je Goršič dosegel prav dober čas na 400 m prosto 5:35.6. Cast Neptuna so tokrat reševale plavalke, ki sicer v nobeni disciplini niso dosegle kako vidno uvrstitev, so pa pokazale v primeri z ostalimi ; največji napredek. Tako sta Zupan- čeva in Šušteršičeva prvikrat plava- li 100 m hrbtno v času 1:39.0, Šu- šteršičeva je na 100 m prosto do- segla čas 1:29.2, medtem ko je pio- nirka Plpanova 100 m v metuljčko- vem slogu preplavala v času 1:42.3, le sekundo za njo pa je na Isti progi zaostala Zupančeva. V prosti In me- šani štafeti za moške in ženske se plavalci Neptuna niso uvrstili med prvih šest ekip. PORAZ KlADIVABJA IN ZMAGA CELJA Preteklo nedeljo so vsi trije celj- ski nogometni klubi nastopili v no- gometnem tekmovanju za jugoslo- vanski pokal. Enajstorica Kladivar- ja je nastopila v Murski Soboti pro- ti domačemu drugemu moštvu. Do- živeli so nepričakovan poraz z re- zultatom 3:2, kar je vsekakor velik neuspeh, čeprav so nastopili brez Vodeba, Cokliča in Marinčka. Ima- mo vtis, da pri Kladivarju pokalne-^ ga tekmovanja ne jemljejo dovolj resno. V Celju sta se pomerili moštvi Olimpa in 2NK Celja. Tekma sama ni bila na veliki kvalitetni višini, saj je ekipa Celja tokrat naletela na slabega nasprotnika, ki ni mogel preprečiti visokega poraza 5:1 proti Belcerjevi četi. Tako so se nogome- taši iz Skalne kleti izdatno revan- žirali za poraz v podzveznem prven- stvu, ki jim je onemogočil nastopa- nje v slovenski conski ligi. Gole za Celjane so dosegli Tanjšek, Reber- šak, Belcer, Regner in Letner, za Olimp pa je dal častni gol Korošak. RAZPIS LESNO PODJETJE CELJE, Lava 7 razpisuje po sklepu UO in DS MESTO VODJE KOMERCIALE Kandidat za to mesto mora biti lesni strokovnjak s popolno srednjo strokovno izobrazbo ter s petletno prakso v lesni trgovini. Plača po TP. Nastop službe po dogovoru. — Po- nudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih sltižb je pollati do 15. septembra na upravni odbor ixxijetja. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE PRI CELJU RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: I. 1. SEFA MENZE — visokokvalificiran gostinski delavec z najmanj 3-letno prakso na vodilnem delavnem mestu v gostinstvu. . 2. VODJO KUHINJE — visokokvalificirana kuharica z naj-' manj 5 let prakse v kuharskem poklicu. i 3. KUHARICA — kvalificirana z opravljenim ffospodiniskim tečajem. 4. DVE TOCAJKI — priučeni z gostinskim tečajem^ II. 1. OBRATNI ELEKTRIČAR — kvaUficiran. 2. STROJNI KJUCAVNICAR — kvalificiran z znanjem stru- garskih del. 3. VARILEC — kvalificiran. Vloge dostaviti na naslov podjetja najkasneje do 15. IX. 1960. Segajmo po listkih športne napovedil Vse večji razmah telesne kultu- re v naši državi terja izdatoa ma- terialna sredstva, ki jih skupnost spričo velilcih potreb na. drugih področjih ne more v zadostni me- ri odvajati odgovarjajočim orga- nizacijam. Kongres za telesno kulturo v Beogradu je pred dvema letoma dal priporočilo, da se v Jugosla- viji uvede zbirna akcija za izgrad- njo preprostih športnih objektov. Akcija je v preteklem letu v vsej Jugoslaviji prinesla nad milijardo dinarjev, v celjskem okraju nad 15 milijonov, katerih sredstva so bila izkoriščena izključno za grad- njo športnih igrišč pri šolah in stanovanjskih skupnostih. Tudi drugo poročilo, ki ga je dal zgoraj omenjeni kongres — o uvedbi športne napovedi — je bil od naših odgovornih organov sprejet. V tem tednu je razpisano že 15 kolo športne napovedi! Športne organizacije lin športni funkcionarji so si obetali od šport- ne napovedi zopet velik priliv fi- nančnih sredstev, ki ibi bila iz- koriščena za prepotrebne gradnje športnih objektov. Praksa zadnjih mesecev pa nam pove, da Slo- venci (to velja tudi za prebivalce celjskega okraja) zelo slabo sega- jo po stavnih listkih. Športna na- poved je v okviru jugoslovanske loterije. Stavni listi se dobe v celjskem okraju domala v vseh večjih krajih, kjer se prodajajo srečke državne loterije. Vse kaže, da naši ljudje ne znajo »igrati« na te listke ali pa ta »igra« še ni tako priljubljena. Stvar pa je po- vsem enostavna! Na stavnih list- kih so natisnjeni pari, ìli 'se ob nedeljah srečajo na nogometnih, košarkarskih, roikometnih ali dru- gih športnih igrah. Naloga kupo- valca športne napovedi je, da iz- polni od šestih kombinacij, ki so na listkih, vsaj 2 (lahko tudi vseh šest) in ob oddaji stavnega listka plača za 2 kombinaciji 100, za vsako nadaljnjo kombinacijo pa še, po 50 din! Možnosti pri izpolnje- vanju stavnega listka so pri po- sameznih tekmah le 3 — s števil- ko 1 napoveduje zmago prvega, s številko 2 drugega tekrneca, s številko O pa neodločen izid. Na vsakem stavnem listku je po 15 parov tekmecev. Izpolnjeni stavni listek je treba oddati najkasneje vsako soboto do 12. ure v podruž- nici državne loterije v Celju, Sta- netova ulica. Od prodanih stavnih listkov v vsej Jugoslaviji gre 50 % v dobitke, 10 % v režijo, 40 % pa ostane za gradnjo šport- nih objektov in sicer v tistih pod- ročjih, na katerih so bili prodani listki. Po podatkih je v celjskem okra- ju povprečno prodanih v vsakem kolu le do 40.000 din stavnih list- kov, To je vsekakor zelo nizka številka, s katero se pri gradnjah športnih objektov v okraju ne be dalo napraviti kaj izdatnejšega. Zato bi apelirali na prebivalstvo, da se v večjem številu udeležuje te »igre«, za katero ni potrebna določena športna izobrazba. Prak- sa iz drugih evropsik držav nam pove, da običajno zadenejo visoke .premije ljudje, ki se na šport prav malo ali pa nič ne razumejo. In tako je tudi pri nas, saj mili- jonske premije dobivajo ljudje, ki so zelo odmaknjeni od športne- ga dogajanja. Namen prispevka je bil, da športne napoved v našem okraju približamo kar najširšemu krogu ljudi, da segajo po stavnih listkih, ker s sodelovanjem v tej i^i po- magamo razvoju telesne vzgoje in športa v našem okraju. J. K. Pešec slabši kot I e pričakoval Prejšnjo soboto se je v Prištini končalo letošnje državno prvenstvo v šahu za mladince, ki se ga je udeležil tudi slovenski prvak Celjan Pešec. Pred odhodom na prvenstvo je Pešec predvidel sebi plasman vsaj na 12. mestu, kar pa mu ni uspelo. Med 16 udeleženci se je pla- siral na 15. mesto s 4,5 točkami. Za- nimivo je, da se je Celjan v prvi polovici turnirja zelo dobro držal in je bil nekaj časa celo šesti. V sed- mem kolu pa je začel s porazi, ki so se vrstili drug za drugim in ta- ko se je ob koncu turnirja znašel na predzadnjem mestu. PRODAM MOPED »Jawa« (3 brzine) prodam. Fer- me Maks, Pečovje, Store. MLADE OVČARJE, čiste pasme, pro- dam poceni. Bukovžlak štev. 78. ZELO dobro ohranjeno motorno kolo NSU 250 s prednjim:! in zadnjimi amor- tizerji in prikolico prodam. Mejač, Celje, Mariborska cesta 69. UGODNO prodam vseljivo dvostano- vanjsko hišo v okolici Celja. Naslov v upravi lista. DYOREGISTRSKO 80 basno klavirsko faamonikp prodam. Naslor v upravi lista. NSU Prima 175, zelene barve, prodam. Cater, Celje, Teharska 34. MALO, vseljivo enodružinsko hišo v Vojniku prodam. Naslov v upravi lista. STANOVANJA UPOKOJENEC brez otrok nudi 4Ö.Ö00 din nagrade za sobo in kuhinjo. Po- nudbe na upravo lista pod :»Samo dve osebiî. IŠČEM prazno sobo. Plačam eno leto naprej. Naslov v upravi lista. NUDIM opremljeno sobo mlajši upoko- jenki, ki bi pomaf(ala v gospodinjstvu. Celje, Jenkova 24/1. NUDIM lepo opremljeno sobo v sre- dišču mesta, zajtrk in večerjo za po- moč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. SLUŽBE MIZARSKEGA vajenca sprejmem. Cepin Anton, Dobrova 8, Celje. SPREJMEM krojaškega pomočnika, ki bi bil zmožen samostojno voditi delavni- co. Ponudbe na upravo lista pod šifro >Samostojni«. ISCEM gospodinjsko pomočnico. Lahko je začetnica. Nastop službe takoj. Na- slov v upravi lista. TRGOVSKO PODJETJE »Enotinost« v Celju sprejme takoj dva skladiščna delavca. ISCEM postrežnico, pošteno, pridno za trikrat tedensko — dopoldne. Zwitter, Gregorčičeva 4/1, TRGOVSKO podjetje »Rio« spreime tr- govsko pomočnico ali pomočnika. ODKRITJE SPOMENIKA NA CRETI Občinski odbor Zveze borvec NOV Mo- zirje in Osnovna organizacija ŽB NOV Nazarje bosta v nedeljo dne 11. septem- bra 1960 odkrila spomenike padlim bor- cem NOV na Creti. Na to odkritje vabimo zlasti vse borce in aktiviste NOV, ki so se udeležili borb na tem področju, da se odkritja polno- števllno udeleže. Dostop z motornimi vozili iz Pustega polja do 10 minut pred krajem proslave. Opozarjamo vse, da osebnih vabil ne bomo pošiljali. OGLAS 1. Vojna pošta 16f5 Celje bo izvršile usmeno licitacijo za prodajo odpadnega sena uporabnega za steljo âne 4. sej^- tembfa 1960 ob 9. uri na Bežigradu. 2. Iščemo upravnika ekonomije s kva- liiikacijo kmetijskega tehnika. Plača po Uredbi z armijskim dodatkom. Intere- senti naj se javijo do 5. septembra pri isti vojni pošti. Iz pisarne Vojoe pošte 1лк Celje. PAZNO POLDRUGO leto starega otroka vzamem v rejo. Naslov v upravi lista. NAJDENI fotoaparat dobite pri »Napri- jed«, Celje, Tomšičev trg 2. SINDIKALNE PODRUŽNICE, KÒLEK-, TIVI, KMETIJSKE ZADRUGE! KOMPAS-CELJE Vam sporoča, da bo nudil v jesenskem času kolektivom, kot vsako leto, tudi letos IZREDNO NIZKE CENE za avtobusne prevoze v aranžma- nih izletov, ki Vam jih bo nudila po- slovalnica KOMPAS-CELJE. KOMPASOVI AVTOBUSI so turistično opremljeni in nudijo izletniku na izletu udobnost, sigurnost in strokovnega vo- diča, KI sezn««;: potovanju izletnike s prirodnimi lepotami. Vsled izreanega znižanja cen pri naših avtobusnih pre« vozih naprošamo kolektive, da si pred- časno informativno rezervirajo avtoDuse. POTNIKI, KI POTUJETE V INOZEM- STVO! V najkrajšem času Vam oskrbi- mo vse tuje vize, na željo Vam izvršimo rezervacije v solidnih in cenenih hotelih in Vas oskrbimo z vsemi vozovnicami. OBVESTILO VSEM ŠOLAM V CELJ- SKEM PODROČJU! KOMPAS-CELJE or- ganizira po želji poseben vlak za dija- štvo v Ljubljano ali Maribor z ogledom operne predstave, katero si predhodno izberete po želji iz repertoarja v poslo- valnici KOMPAS-CELJE. FILATELISTI! Obveščamo Vas, da je prevzel KOMPAS-CELJE zastopstvo Ju- gofilatelije Beograd ter bo nudil filate- listom v izbiro filatelistične znamke, literaturo in ostali filatelistični pribor. NE POZABITE! V jesenskem času IZ- REDNO ZNIŽANJE CEN PRI AVTOBUS- NIH PREVOZIH v KOMPAS-ovih turi- stično opremljenih avtobusih. Vse podrobnejše informacije in rezer- vacije dobite v poslovalnici KOMPAS- CELJE - telpiAB 23.5в. RAZPIS za obisk začetnega in nadaljevalnega knjigovodskega tečaja v Celju. Sekcija knjigovodij pri Društvu eko- nomistov Celje bo tudi letos priredila, s sodelovanjem Delavske univerze Celje, več knjigovodskih tečajev. Vabljeni so vsj interesenti za obisk teh tefajev, da do 10. 9. 1960 pošljejo prijavo za obisk tečaja na naslov: Sek- cija knjigovodij pri Društvu ekonomi- stov Celje ali Delavska univerza Celje, Malgajeva 2. Vse prijave se bodo obravnavale pri Sekciji knjigovodij in tudi tam dajale informacije. j V prijavi naj navedejo: j 1. Ime in priimek; 2. Rojstno leto; 3. Šolska izobrazba in podatki o že obiskovanih knjigovidskih tečajih; 4. Sedanja zaposlitev (podjetje in de- lovno mesto); 5. Pismeni pristanek podjetja za obisk tečaja. Tečaj bo trajal tri mesece in ee bo vršil dvakrat tedensko popoldne po pet ur. Pričetek tečaja bo prevedoma 20. 9. 1960, točen kraj, datum in čas bo javljen prijavljencem naknadno. Možnost prijave imajo tudi nezaposle- ni, podrobnejše informacije zanje daje tajništvo . sekcije (Gospodarski klnb) dnevno od 9. do 11. ure. Reflektanti tečajev, ki ne bi mogli obiskovati tečajev popoldne, temveč le iopoMire, naj to navedejo v prijavL SEKCIJA KNJIGOVODIJ pri Društvu ekonomistor za okraj Celje CELIE OBJAVA POSLOVODSKA SOLA v Celju, Obla- kova ulica, razpisuje vpis za novo šol- sko leto 1960/61 Kandidati morajo izpolniti naslednja pogoja: 1. Kvalificiran trgovski delavec (soP sko spričevalo oziroma odločba o pre- vedbi za ta naziv). 2. Priporočilo delavskega sveta trgOT- skega podjetja, z^navedbo službene dobe (kot kvalificiran trgovski delavec). Prošnje, kolkovane z 50 din, vložite do 10. septembra in priložite dopisnic* za odgovor. Pričetek pouka bo 19. septembra t. 1. Paipi^BS fepmisij» ŠOLSTVO OBVESTILO NA DRŽAVNI GLASBENI SOLI bod« naknadni sprejemni izpiti 2. septembra ob 9. uri. Začetek rednega pouka b« 5. septembra. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše dira^ iname MATILDE MARGON se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so j« spremili fltt Aj^ni zadnji poti in ji da>- rovali vence Iii cvetje. Iskrena hvala vsem, ki so nama ižiazili eožalje. Hčerka Milena z mežem ZAHVALA Delovni kolektiv »Železninal-« trgovska podjetje na veliko in malo, Celje, Sta- netova ulica 4, se iskreno zahvaljuje tov. KRAJNIK ALOJZU, Članu LM št 1 v Celju za njegovo vestno in požrtvo- valno opravljanje službenih dolžnosti ia mn s tem izreka svoje priznanje. POPRAVEK I V zahvali za pokojno Antonijo bteca se glasi pravilno: tov. dr. Soparju ia ne tov. Saparju, kot je bilo pomotoma objavljeno v zadnji številki našega lista. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 4. septembra ob 19. uri — Rose in Budjuhn: Dvanajst porotnikov. Go- stovanje na Ponikvi. Cetertek. 8. septembra ob 19. uri — Rose in Budjuhn: Dvanajst porotnikov. Go- stovanje n« Gomilskem. KINO KINO UNION Od 4. do 6. 9. 1960, »NEZVESTE«, itaH- janski film Od 7. do 11. 9. 1960, »NOČNI PREHOD«, ameriški barvni film Csc KINO METROPOL Od 2. do 5. 9. 1960, »NATALIJA«, fraa- coski film Od 6. do 9. 9. 1960, »VOHUN«, ruski filn LETNI KINO Od 5. do 8. 9. 1960, »PRINC GLUMA- CEV«, ameriški barvni film Csc Od 9. do 12. 9. 1960, »PRINC ŠTUDENT«, ameriški barvni film Csc DPD »SVOBODA« MLADINSKI KINO - CELJE Dne 5. in 4. 9. 1960, »ZAKON JE ZA- KON«, francoski film. Predstave so vsako soboto ob 18. uri ia vsako nedeljo ob 10., 16. in 18. mi. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 2. do 4. 9. 1960, »SMEŠNA OSEBAt, ameriški barvni film VV Od 7. do 8. 9. 1960, »SIROMAŠNI à LEPI«, francosko-italijaaiski lilm Canberra v Belfastu v Angliji gradijo eno najmodernejših in najhitrej- ših potniških ladij, »Canberro«, ki bo v začetku 1961 izplula na svo- jo prvo pot proti Avstraliji. Ladja ima 15 palub, grajenih iz alumi- ш1ја, tehta 45.000 ton in bo s 85.000 konjskimi silami in s hi- trostjo 30 milj na uro skrajšala pot od Anglije do Avstralije za e đnL Sprejela bo lahko 2.235 pot- nikov, se pravi več kot »Kraljica Elizabeta«, ki ima malone dva- kratno tonažo »Canberre«. Ladja bo imela 4 plavalne bazene, dve jedilnici za 800 gostov, več klub- skih prostorov in barov. Poseb- nost »Canberre« so naprave, ki zmanjšujejo ropot strojev na mi- nimum, in 4 stabilizatorji, ki pre- prečujejo premočno zibanje. Da bi zmanjšali tresenje, se bosta oba 29 tonska vijaka vrtela isto- časno. Ladjo so pričeli graditi leta 1957. Pri gradnji je poleg ostalih delavcev sodelovalo okrog 103 inženirjev in strokovnjakov. CEYLONSKI BISERI Ceylon je znan po rekordni žet- vi bisernic. Leta 1925 so nalovili 13 milijonov školjk, leta 1958 pa 20 milijonov, letos pa pričakujejo žetev, Iki ne bo nič manjša od 25 milijonov. Školjke lovijo z mrežami, ki jih vlečejo po dnu, ker bi bili po- tapljači predragi. Bisere sortirajo po barvi in velikosti in jih potem razpečavajo. Zanimivo je, da so leta 1958 zapakirali kar cele školj- ke in jih prodajali po 10 do 20 funtov šterlingov zavoj. Nekateri »srečni« kupci so naš U v svojih zavojih bisere, vredne do 25 fun* tov šterlingov. Zdaj nameravajo pričeti z ure., janjem posebnih gojišč, kjer bođ% gojili umetno potaknjene bisere. Strokovnjaki pravijo, da ima Cey- lon idealno podnebje za to kul- turo. HOLLYWOOD IN DOLARJI Poleg tega, da je svetovna to- varna filmov, je Hollywood tudi kovačnica dolarjev in kapitala. In poleg tega, da se tu razbijajo ilu- zije, se tudi ostvarjajo cilji; krat- komalo, igralci se menjajo — prvi gredo v pozabo še preden so se pojavili, drugi se pojavijo in gredo v pozabo, tretji ostanejo — vsaj tako dolgo, dokler sije nji- hova finančna slava. Ker je Amerika domovina sta- tistik, je petnajst uglednih me- nažerjev, producentov, novinar- jev, bankirjev in advokatov se- stavilo takle seznam: Multimilijonarji: M. Pickford (razpolaga kot ustanoviteljica družbe Unitet Artist s polovico celotnega premoženja firme); Ch. Chaplin (ki živi v Svici, ima 100 milijonov dolarjev); C. Grifith (je vložila milijone v nepremičnine); H. Lloyd, L. Young, N. Shierer, B. Crosby, B. Hope (poseduje naftna polja); G. Outry (je last- nik .treh televizijskih in dveh ra- dijskih postaj). Milijonarji: C. Grant, G. Garbo, J. Waine, J. Stewart, G. Cooper, C. Gable, G. Rogers. Na vzponu: A. Lad, A. Gard- ner, G, Garson. In kaj pravijo »zvezdniki«? Ti so dognali, da za posameznika velik uspeh še ne pomeni velike- ga zaslužka. Igralci skupaj s šefi družb, ki lahko »zaslužijo« me- sečno tudi nekaj sto tisoč dolar- jev, že dolgo iščejo vrzeli v davč- nih zakonih, da bi obdržali vsaj večji del tistega, kar »zaslužijo«. Ce na primer igralec »zasluži« milijon, lahko obdrži »le« 140 ti- soč dolarjev — iz tega lahko »umetnik« dožene, da razlika med 200 in 500 tisoč dolarji ni 300 ti- soč, pač pa 30 tisoč, da je razlika med dvema in enim milijonom »samo« 119 tisoč dolarjev itd. Takšen položaj je kajpak iz- zval široko aktivnost v iskanju legalnih sredstev, da bi dohodke »rešili« pred izterjevalci davkov. Zaradi nerešenega spora imajo namreč igralci velike davčne ob- veznosti — samo neka manjša skupina zvezdnikov bi morala plačati državi 2 milijona dolar- jev. Do preteklega leta je bil naj- večji dolžnik z 1,4 milijona Ch. Chaplin. AJDOVSKA 2ENA Pilštanj je trg, ki ga izletniki redko obiščejo. Toda vsak izmed njih si ogleda njegovo znameni- tost, tako imenovano »Ajdovsko ženo.« To je skala v podobi žene, z otrokom v naročju. Že od dav- nih časov kroži med ljudstvom tale pripovedka: Ajdovska žena je pasla ovce. V rokah je imela dete, ki je zaradi vročine jokalo. Zena je brez uspe- ha iskala vodo. ICmalu je dete od vročine umrlo. V neizmerni ža- losti je žena jezno preklela sonce. V tistem trenutku se je z otro- kom in ovcami vred spremenila v kamen. D^es stoji samo še žena z otro- kom, kajti ovce so se zvalile po strmini v strugo Bistrice. M. S. NAJMANJŠI RADIOAPARAT Najmanjši aparat, ki ga je kdaj sestavil kak amater, je delo 24- letnega Rudolfa Sookhoo iz Bri- tansike Guatane. Aparat ni večji od četrtine cigaretne škatlje, če- prav ima vdelano baterijo in dva tranzistorja. Avtor namerava zdaj sestavil radioaparat, ki ga bo vdelal v ročno uro. Enkrat nekoliko drugače: James Stewart v satiričnem filmu iz življenja ameriškega kongresa — Mr. Smith v Washingtonu. SATELIT NAD CELJEM Od sobote na ponedeljek sem bival v Skofji Loki na Gorenj- skem. Domačini so me opozorili na satelit, ki leti že nekaj časa nad Slovenijo. Ko sem si zapomnil njegovo smer, sem po prihodu v Celje v ponedeljek opazil točno ob 20. uri isti satelit nad Ceiljem.v Potuje počasi in ga je mogoče videti 10 do 15 minut. Satelit je precej svetla zvezda, ki se premika iz smeri Savinjske doline proti Te- harju. Po časopisnih vesteh in lastnih opazovanjih prihaja vsak dan z» kakih 20 do 24 minut zgodneje, Vsakdo lahko po tem datumu iz- računa, kdaj ga bo mogoče opazo- vati. Ko bo sčasoma začel poto- vati ob dnevni svetlobi, ga ne b» moč več videti. Toda ne. Ta sa- ' telit obkroži zemljo vsaki dve uri in nekaj minut, zato ga je mogoče opazovati ob jasnem vre- menu vso noč, torej vsaiki dve uri pozneje. Kako ga najdemo. Vsakdo po-, zna znano ozvezdje »Veliki voz«,' ki je sedaj nekako nad Vojnikom. Južno od njega, torej proti La- škemu, se nahaja v kratki raz- dalji nepremična zvezda. Prav mimo te zvezde potuje satelit in gre dalje proti vzhodu. Kdor ne verjame, naj pogleda. Neki hollywoodski časopis je po pomoti objavil vest, da je umri znani francoski komik Jacques Tati. Ko je prebral vest, je komik takoj telefoniral odgovornemu uredniku: »Gotovo ste opazili, da je bila v vašem listu danes ob- javljena moja smrt?« »Seveda«, je odgovoril ta, »samo, prosim vas, povej'te mi, od kod telefo- nirate.« Moški lahko preide od mržnje k ljubezni; toda če je začel z lju- beznijo in se mu ta čez čas upre, se ne bo nikdar več vrnil k nji. 2ena je možu to, kar je on sam napravil iz nje. Dejanja žene, ki hoče prevariti svojega moža, bodo skoraj vedno premišljena, toda nikdar pametna. (Iz Balzacovega zakonskega katekizma) Velourji, bucieji, žameti in barhenti za jesen že prispelo. Mladost brez iluzij NA TRANSPORTU Starejšc otroke so v Frohnieitnu razdelili kar po abecedi na tri alî štiri skupine, ki so tiato romale v različna taborišča. Naša skupina je prišla v taborišče Himmelberg (Nebeški grič) v kraju Metten na Ba- varskem. Na pot smo dobili čudovit jesenski dan in nekaj kosov kruha. Pojedli smo jih že pred odhodom vlaka. Razvrstili so nas v vagone po starosti, dekleta in fante skupaj. Bil sem že v 18. letu. Slučajno sem sedel na klop poleg šestnajst- letnega zalega dekleta. Pravili so ji Pikica. Doma je bila iz Zg. Sa- vinjske doline. Spogledala sva se in občutila sva hkrati, da je na svetu še nekaj drugega kot sovraštvo. S prihodom Nemcev je zalilo sovraštvo tudi naša mlada srca. Stopnjevalo se je iz dneva v dan in preplavilo vsa druga vzvišena čustva. Prijela sva se za roke brez mnogih besed. Komaj da sva si povedala imeni. In pozabila sva za celo noč in ves naslednji dan na vse slabo, na sovraštvo, na Nemce, Nisva niti vedela, da je bil to začetek mlade neomadeževane ljubezni. Prispeli smo v Himmelberg, S Pikico sva se umaknila za barako. Hotela sva biti sama. Tam sem jo tudi prvič poljubil. Naše sanje je prekinil prvi »apel« v novem taborišču na »Nebeškem griču« nad Do- navo. Nebeškost mu je dajala zapuščena cerkvica, s še bolj zapuščenim ženskim samostanom in taboriščno barako, Hitlerjevim konkurentom inštitutijam starega boga. 2e takoj pri preštevanju so opazili, da manjkata dva. Nato pa še, da sta to on in ona. Novi »Lagerführer«, ves v rjavem in okrogel kot žoga, je odšel za barako in naju odkril. Sedela sva z roko v roki, zave- rovana drug v drugega. Nisva niti opazila bližajoče se resničnosti. Postavil naju je pred vrsto taboriščnikov in vsi smo bili srečni, da nismo razumeli, kaj je klobasal v svoji bavarski nemščini. Ponovno je prišlo do delitve na otroke, dekleta in fante. Fantje smo dobili barako, otroci in dekleta pa ženski samostan. Bilo je verjetno prvič, odkar je obstajal, da so ga poselili res nedolžni in končno je le zadostil svojemu namenu. Po vojni sem izvedel za Pikičino smrt. Doma je umrla, takoj po povratku. Občutil sem, da smo bili v življenju prikrajšani za najlepše. Mnoge so pomorili, V preživelih pa so uničili mladostne iluzije. Nihče jih ne more več obuditi. Naša mladost je bila brez iluzij. TABORIŠČE HIMMELBERG V taborišču Himmelberg so nas že sprejeli kot uvoženo ceneno de- lovno silo. Prav smo prišli lokalnemu gospodarstvu, kjer je že bilo čutiti pomanjkanje delovne sile, ki jo je odtegnila vojna, V mestu je bil še moški samostan z nekaj fratri. Ti so imeli ogrom- na polja krompirja. Na poljih so jim delali francoski vojni ujetniki. Naše taborišče je potrebovalo krompir, fratri pa še več delavcev. Pri- čelo se je jesensko pobiranje krompirja. Ves mesec smo viseli nad ko- šarami ter jih vlačili za traktorjem, ki je odkopaval krompir. Kdor ni bil dovolj uren in ni pobral krompirja do vrnitve traktorja, ki je vozil v krogu, temu je pomagal frater s šibo po bosih nogah. Mi smo mu vračali. Ko se je obrnil, je dobil debel krompir v hrbet ali glavo. Do večera je bil ves obuškan. Naslednji dan nas je že bolj prijazno pri- ganjal k delu. Ob koncu krompirjeve sezone so zaposlili nad 14 let stare dečke v tovarni, kjer so izdelovali zatemnitvene roloje. Na delo v sosednji Deggendorf smo se vozili z vlakom. V taborišču smo dobili zajtrk if večerjo. Za na delo so nam dali kos kruha, košček margarine in stekle ničko grenkega kavinega nadomestka. Vse to smo ponavadi pojedi že pri zajtrku, Z delom smo pričeli ob šestih zjutraj, končali pa srn« ob šestih ali sedmih zvečer. V taborišče smo se vrnili okrog osmih. To varna je imela svojo menzo. V nji se je hranila večina delavcev, le ni' nieo hoteli sprejeti. Zdržali smo dva meseca. Nato smo se domenili za delovno stavko Nekega dne, ko je bi} komandant taborišča odsoten, nismo hoteli odit na delo. Kmalu je nastal poplah. Že ob sedmih se je pripeljal s svojin motorjem komandant taborišča. Pognal nas je s pištolo v roki s po gradov. Na dvorišču nas je postavil v vrsto in pričel zasliševati. Sta rejšim dečkom je držal pištolo na senceh in iz vsakega je hotel, izvleč priznanje, da je organizator stavke. Vsi smo molčali. Kmalu je prise iz mesta poseben oddelek policistov. Peljali so nas z naperjenimi pi» škami v tovarno. V tovarni so zasliševanje ponovili. Klicali so nas posamič v direk torjevo pisarno. Zasliševal nas je sam Kreisleiter, pomagala sta mu š dva gestapovca. Hoteli so zvedeti, kdo je organizator stavke in zaki| smo stavkali. Odgovorili smo, da smo vsi organizatorji in da nas j) k stavki prisilil glad. Kaznovali nas niso. Naslednji dan smo dobil kosilo v tovarniški menzi. Huje je bilo, ko smo praznovali nemški poraz pri Stalingradu, ti v novembru je bilo hudo mrzlo. Zeblo nas je po ves dan. Zaradi mraZi nismo mogli niti spati. Da bi se malo pogreli, smo zlezli drug k drf gemu na pograd. Tisto zimo so nas grele edino govorice o obkoljefl nemški armadi. Na vlaku in v tovarni so Nemci stikali skupaj glaV| in s strahom v očeh šušljali o obkoljenih. Nekega dne so umolknil' S sklonjeno glavo so strmeli v prazno. Nekdo nam je povedal, da s' se zadnji ostanki uničene armade predali v ujetništvo. Hoteli smo počastiti hrabre ruske borce. Čutili smo, da se bojujej' tudi za nas. Taboriščno barako smo ponoči porisali s peterokrakirti zvezdami, srpi in kladivi. Naslednji dan so nas zadržali v taborišču j' ves dan zasliševali. Obljubljali so nam koncentracijsko taborišče, ^ ne oddamo krivce. To smo predvideli, saj smo imeli že izkušnje. Pr< govorili smo dva sedemletna dečka, da sta priznala naš greh. Ravfl junaško to ni bilo. Vse je izzvenelo kot otroška igra. V nedeljo P je bila, po dolgih letih prvič in zadnjič, v naši zapuščeni cerkvici sebna služba božja za vse taboriščnike. Iz mesta je prišel stari, glušni duhovnik, ki nas je po maši strašil v svoji dolgi pridigi z bc gom, hudičem in komunizmom. Spomladi 1943. leta so nas razdelili po starosti na tri skupine. Na] mlajše so poslali v neko taborišče pri Mfinchenu, nekoliko starejše stari grad Saldenburg na nemško-avstrijski meji, najstarejše pa v ta borišče Selingenporten blizu Nürnberga.