Leto LXX
štev. 159 a
V Ljubljani, v torek, 14. julija I942-XX fc^jLS1?*®*1p0,uu Prezzo - Cena L 0.80
N»r»(nlna mesečno 18 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ra inozemstvo 50 Lir. Ček. raS. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ca inserate, Podraloicai
Novo meato.
g
Izklj učna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega i izvora: Unione Pubblicitš Italiana S. A, Milana.	i

VENEC
Uhaja vsak daa cjatral rasaa p onedeljka ln dneva po pranDra. Uredolitvo Io epravei Kopitarjeva 6, L|obl|ana. =
Redazlone, AmmloUtrailooai Kopitarjeva 6, Lnbiana. I Concessionaria esclnslva per la pubblicita di Telelon 4001—«005.	|	ed estera: Unione Pubbliciti Italiana
Abbonamentli Met« IS Lire; Estero, meta A) Lire, bdiiione damentea. »ono 34 Lire, fcjtero 50 Lire.
C. C. t J Lubian«
10 650 per gli abbo-namentt: 10.349 per le inaercioot,
Filiaiei Novo meato.
proventeme Italiana S. A, Milana.
II BoIIettino No 776
Vivaci combattimenti nella zona di El Alamein
Azioni deH'aviazione - Cinque velivoli inglesi abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armate ro-
munira:
Vivari comhattiinenti sono rontinuati nella zona di Alamein, dove lo truppe delPAsse hanno respinto rinnovati attaccbi infliggend« alPavversa-rio perdite in iioinini e carri armati. L'aviazione. con ripetute azioni di reparli d'assaltn, ha rausato inrendi nelle retrnvie nemicho ed iminohilizzatn pran nuinero di automeizi; in comhattimento due »Curtissc risultano distrutti da rarciatori tedesehi.
Nostre unita di seorta ad uit ronvoglio in na-vigazione nei Mediterraneo hanno sventato tenta-tivi di attarro di aerei hritanniri ahbattendo un bombardiere c duc aerosiluranti; nessun danno alle nari.
Neprestano zasledovanje sovražnika
Novi prehodi preko Dona — Pri Rževu je bilo obkoljenih in uničenih več strelskih in konjeniških divizij
Doslej so našteli 30.000 ujetnikov in velik plen
ITitlerjev glavni stan, 13. julija. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južne 111 odseku vzhodnega bojišča je bil sovražnik brez prestanka zasledovan. V zasledovalnih bojih so si nemške čete, podprte z močnimi letalskimi silami, v dnevnih in nočnih bojih izsilile nadaljnje prehode preko Dona. Na kavka-ški obali su nemška letala bombardirala več krajev in dosegla polne zadetke težkega kalibra na dva plavajoča doka v pristanišču N o v n r o s i j s k.
Severno in severozahodno od Voroneža je bilo včeraj pri obrambi pred sovražnimi razbremenilnimi napadi uničenih IU sovjetskih tankov.
Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, je dovedel 2. julija začeti obkoljevalni napad jugozahodno od Rieva, uspešno podprt od letalstva, v težkih gozdnih bojih dn nhknlitve in uničenju več strelskih in konjeniških divizij, kakor
Živahni boji pri El Alameinu
Letalsko delovanje — Pet angleških letal sestreljenih
Vojno poročilo št. 776 i
Stan italijanskih Oboroženih Sil nb-
Glavni javlja:
Živahni boji se nadaljujejo pri El A lamel-n u, kjer so osne čete odbile novo napade ter zadale nasprotniku izgube v ljudeh in tankih.
Letalstvo je v ponovnih nastopih povzročilo požare v sovražnem zaledju ter onesposobilo veliko število avtomobilov; v letalskih bojih so nemški lovci sestrelili dva »Curtisa«.
Naše spremljevalne edinire neke ladijske spremljave, ki je plula po Sredozemlju, so odbile n.ipadc angleških letal ter sestrelile en bombnik in dve torpedni letali. Na ladjah ni bilo ni-kake škode.
Berlin, 13. jul. AS. Nemški vojni dopisnik poroča z egiptovskega bojišča, da so osni motorizirani oddelki navzlic težavam vdrli v utrjene sovražne postojanke pri Ki Alameinu, ki se raztezajo od sredozemske obale do nižine pri El Ca-tarri. Sovražnik se z vsemi razpoložljivimi silami obupno brani pred močnim pritiskom osnih divizij. Zdaj še ni mogoče spoznati moči angleške kolonialne armade v Severni Afriki, ker še razpolaga s številnimi sredstvi. Ostanki 8. angleške armade so stisnjeni na prostoru med Aleksandrijo in El Alameinom ter med Nilovo cielto in morjem pri El Catarri. Na tisoče avtomobilov mrgoli na tem bojišču, kjer divja bitka pri strašni vročini. Letalstvo brez prestanka od zore do mraka posega v boje na kopnem. Osni bombniki val za valom prihajajo nad sovražnikovo zaledje, kamor spuščajo bombe vseh velikosti. Na drugi strani pa angleško letalstvo uporablja vse svoje razpoložljive sile v boju proti italijanskim in nemškim oklepnim silam. Iz našega opazovališča v celici bombnika — zaključuje dopisnik — ne moremo v celoti spoznati srditosti bitke, ki divja po celem bojišču pri El Alameinu.
Angleško-ruska pogodba - prazna
Tokio, 13. julija. AS. Znani japonski politični komentator Tadaši Saito piše v listu >Jo-miuri« o nepomembnosti angleško-sovjetske pogodbe z ozirom na medsebojno sodelovanje po vojni. Piše, da so v šestih členih te pogodbe vsebovane zadn ji točke prazne Rooseveltove in Churchillove atlantske izjave ter pojasnjuje, kako sc iz prvih dveh točk vidi, da so Sovjeti
grozili Angliji s sklenitvijo ločenega miru ter zahtevali od nje veliko pomoč ter ustanovitev druge fronte, česar Anglija zda j ne more storiti. Iz tega se vidi — ugotavlja Saito — da je pogodba postala za Sovjete popolnoma bre/.korist-na, čeprav je bila sklenjena za dobo 20 let. Vprašanje jc, če sta se sopodpisnici v času sklenitve pogodbe zavedali, da pogodbe ne bo mogoče izpolniti.
tudi ene oklepne brigade. Pri tem je bilo doslej zajetih 30.0(111 ujetnikov, 218 tankov, 591 topov ter 1301 strojnica in metalec min, kakor tudi velike količine orožja in drugega vojnega gradiva vseh vrst. Krvave izgube sovražnika su težke, število ujetnikov in tankov pa še narašča.
Na bojišču pri V-o 1 h o v u je bil nilhit močan sovražni napad na neko mostišče. Neka sovražna skupina, ki je pristala na zahodnem bregu reke V o I h o v , je bila uničena.
V	Finske tu zalivu so iskalci min potopili eno sovjetsko podmornico.
Na visokem severu sn strmnglavna letala hnitiharilirala pristanišče It n s t n pri M u r -m a n s k u. Opaženih je bilo vrč požarov.
V	K g i p t u so bili z izgubami odbiti obnovljeni angleki napadi pri KI Al a m e i n u.
Skupine nemških in italijanskih letal so nadaljevale z uničevanjem angleških letalskih oporišč na >1 a 11 i.
Na južni angleški obali sn skupine lahkih bojnih letal podnevi potopile v pristanišču It r i g s h a m eno angleško stražno ladjo, poleg tega pa so z bombami težko poškodovala neko veliko tovorno ladjo.
llcrlin, 13. julija. AS. Jutranji tisk, ki poroča o uspehih nemških in zavezniških t na vzhodnem bojišču ter osnih podmornic na oceanih, ugotavlja, da so sovražni listi nazadnje morali priznati težak položaj v klavrnih poročilih o zadnjih vojaških dogodkih. Tudi >Daily Kiipressc pripominja, da vprašanje trgovskih ladij živo zanima politične in vojaške kroge v Ameriki in Angliji. Nesorazmerje med potopljenimi in na novo zgrajenimi ladjami podaja vedno občutnejše in bliža se kriza, ki bo večja od vseh dosedanjih. 30bscrver< meni, da
Prvo obdobje bojev na vzhodu zaključeno
Berlin, 12. julija. AS. Posebno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva navaja poluradni komentar, ki govori o velikanskem uspehu, ki ga je doseglo nemško in zavezniško orožje v manj kakor dveh tednih in ki navaja istočasno, da je smatrati prvo fazo ofenzive na vzhodu za zaključeno. Uspeh v tej prvi fazi 6e da presoditi s sledečih stališč:
1.	Sovražnika je bilo mogoče presenetiti, čeprav je bila ofenziva napovedana in se je začela liasneje, kakor je sovražnik pričakoval. Nemško vrhovno poveljstvo je izkoristilo izkušnje preteklega leta in med zimo. Uspelo mu je predvsem osredotočiti na določenem odseku velike sile. Sovražni zračni izvidniki so bili prevarani z navideznimi koncentracijami čet. To je bilo mogoče doseči po zaslugi najvišje stopnje motorizacije, ki so jo dosegle nemške napadalne formacije in ki jih je mogoče premestiti iz pasu v drugi pas v najkrajšem času. Sovražni izvidniki so bili prevarani tudi, kar se tiče domnevnega operacijskega področja in morebitnega razvoja operacij.
2.	Prava ofenziva je bila pripravljena na podlagi novih taktičnih in strateških načel. Dejansko je bilo mogoče napasti in prebiii na široki fronti sovražne črte. Boljševiki niso niti od daleč pričakovali, da bi se mogla fronta razviti na daljavo več kakor 300km. Pripomniti je treba, da so imeli boljševiki med Doncern in Donom dovolj časa, da bi zgradili utrdbe in da so to tudi storili.
3.	Nemci so onesposobili sovražnikove strateške načrte, vštevši tistega, ki ga vsebuje proslulo Timo-šenkovo dnevno povel je. Kakor je znano, je nameraval sovjetski maršal ustvariti z umikom v dobrem redu neko vrsto strateške praznine in prevrniti s
Saradžoglu pričenja z delom
Ankara, 13. jul. AS. Novi predsednik vlade Saradžoglu je sprejel nekaj politčnih in vojaških osebnosti, med njimi načelnika in podnačelnika glavnega stana turške vojske, na razgovor.
3. avgusta se bo sešla velika narodna skupščina in tedaj se ji bo novi predsednik s svojo vlado predstavil.
List »Ultis« prinaša v zunanjem političnem delu članek, v katerem poudarja, da bo imenovanje Karadzogla za predsednika turške vlade zatrdilo naletelo na ugoden sprejem v tujini, zakaj Saradzoglova vlada pomeni ustalitev turške notranje in zunanje politike. Najtežavnejše vprašanje, ki se ga bo moral Saradžoglu lotiti, je vprašuje o preskrbi države. Prva usluga, ki jo bo moral izkazati narodu, bo ureditev različnih vprašanj, ki so s tem v zvezi.
Nesoglasje med Angleži in De Gaullejem
Rim, 13. jul. AS. Londonski list »Sunday Dis-patehe poroča, da bo general De Ganile odšel v AVashington, kjer se bo sestal s predsednikom Roo-seveltom. Če je to poročilo točno, potem le potrjuje naraščajoči spor med Anglijo in generalom de Gaullejem, ki vidi, da njegovi upi padajo istočasno z ugašanjem angleške zvezde. Francozi, ki so se zatekli v London ter se udinjali v službo angleške propagande in angleške armade, so začeli misliti na dolarje ter bi, kakor podgane zapuščajo ladjo, na vsak način radi zapustili Anglijo ter odšli v Združene države, kjer je življenje lažje. Zgled jim je dala večina takozvanih »vlad«, ki so zapustile London in so na prevžitku v Wa-shingtonu. De Ganile bo stopil v službo Združenih držav skupno s Pertinaxom in Madame Tabouis, svojima vrednima spremljevalcema, kjer bo še nadalje pripravljal in odobraval zločine, ki jih delajo Anglosasi vsak dan proti njegovim rojakom.
Egipt se otresa beguncev
Carigrad, 13. julija. AS. Poročila iz Kaira vedo povedati, da je stopila v veljavo odredba egiptskih vojaških oblasti, ki prepoveduje beguncem, prispelim iz držav, zasedenih po osnih silah, vsakršno finančno, trgovsko, industrijsko in kmetijsko delovanje. Delodajalci morajo v 24 urah odpustiti nameščence in delavce iz teh krajev. Begunci, ki so brez sredstev za vzdrževanje, bodo poslani v koncentracijska taborišča, poleg tega pa odslej ne lx> dovoljeno nobenemu beguncu stopiti v področje Egipta, če ne bo prej sklenjen sporazum med egitsko vlado in dotično državo. Po končani vojni pa ne bo nobenemu beguncu dovoljeno živeti v Egiptu.
Sofija, 13. jul. AS. In Ankare se je zvedelo, da je turška vlada sklenila zaradi porasta vsakodnevnega števila sovjetskih dezerterjev ustanoviti tri koncentracijska taborišča v okolici krajev Os-manlar, Brussa in Orkhalar.
svoje strani načrte nemškega vrhovnega poveljstva.
4. Dejstvo, da je bilo Don mogoče doseči na fronti 350 km, ne izdaja samo obsežnosti zasede-l.ega ozemlja, temveč je jasno, da so bila na ta način ustvarjena nova oporiiča za bodočo operacije. Ustvaril se je položaj, ki upravičuje najboljše nade za bodočnost. Številke o ujetnikih in plenu potrjujejo končno, da se je strategija elastične obrambe, kakor 6i jo je zamišljal Titnošenko, izjalovila.
Živahna madžarska trgovina
Budimpešta, 13. julija. AS. Včeraj je bila v Budimpešti sklenjena trgovska pogodba med Madžarsko in Dansko. V vel javo bo stopila konec tega meseca ter bo veljala do 30. decembra tega leta. Na madžarskem trgovinskem ministrstvu so podpisali tudi trgovinsko pogodbo med Bolgarijo in Madžarsko, ki bo nadomestila dosedanji trgovinski sporazum, kateri je bil veljaven do 30. junija.
Prve pošiljke iz Ukrajine
Berlin, 13. julija. AS. Časopisi poročajo, da so prispele pred nedavnim prve pošiljke jajc iz Ukrajine. Polog preskrbe zasedbenih čet ter civilnega prebivalstva so ukrajinski kokošjerej-ci lahko poslali zadnje mesece nad 15 milijonov jajc na nemške trge.
bodo morali Angleži in Amcrikanci prebroditi še težavnejšo dolio kakor po porazu pri l)unker<|ueu in Singapooreju. >Z\volf Uhr Hlatt- piše, da U sovražna priznanja kaj značilna. Po ujegovem mnenju bodo morale angleške ladjedelnico delati najmanj tri mesece, da bodo lahko nadomestile izgube, ki so jih Angleži pretrpeli pri potopitvi velikega konvoja, ki je plul v vodah Ledenega morja. ■»Volkischer Beobachter< piše, da številke angleških izgub po prvih 11 dneh julija naraščajo v trenutku, ko na vseh angleških bojiščih nujno potrebujejo pomoč. Zato imajo te izgube dvojni, če ne celo odločilni pomen.
Sovjeti ne morejo več žrtvovati gradiva in vojaštva
Berlin, 13. julija. AS. Razlagajoč nemško in zavezniško napredovanje na vzhodnem bojišču piše »Montags Post:, kako so zadnji dogodki na bojišču med drugim pokazali ludi to, da Sovjetska Rusija ne niore več žrtvovati velikih količin vojnega gradiva in vojaštva, kakor je delala v začetku vojne, kajti to bi zanjo pomenilo neposredno nesrečo. Vsekakor pa je izguba zemljišča tako pomembna, da je Sovjeti. naj bodo njihovi taktični načrti kakrnši koli, normalno nikdar ne bi ntogli dopustiti. Na drugi strani teh izgub nikakor ni mogoče nadomestiti s Še tako hitrim pošiljanjem pomoči iz Anglije in Amerike. Zalo pač lahko razumemo, zakaj nekateri angleški dnevniki pišejo, da je sedanji Stalinov položaj bolj kritičen kakor je bil julija lanskega leta.
Madžarski uspehi na vzhodu
Budimpešta, 13. julija. AS. Madžarsko glavno poveljstvo jc izdalo naslednjo vojno poročilo: Naša vojska zmagovito napreduje. Dve hitri koloni, ki sta operirali ob Donu, sla prispeli na bojišče južno od Voroneža. (ki 1. decembra pa do konca junija so imele madžarske zasedbene čete naslednje izaube med uničevanjem partizanskih krdel: padlih 20 častnikov in 510 vojakov; pogrešanih: 4 častnike in 112 vojakov; ranjenih: 58 častnikov in 965 vojakov; pobitih iz zasede: 4 častniki in 119 vojakov. V dopolnilo tega poročila pripominjajo pristojni vojaški krogi, da so madžarske čete, ki so zlomile sovjetski odpor, napredovalo 180 km v sovražno ozemlje, ter so dosegle desni breg reke Dona. Tako se je prvo obdobje ofenzive zmagovito končalo. Madžarske divjzije so prijele tr.noizo ujetnikov in mnogo plena ter so s polno vnemo izpolnile nalogo, dano jim od nemškega vrhovnega poveljstva. Madžarske Čete so bile razvrščene med Voronežem in reko Mius, od koder skupno z zmagovitimi nemškimi oddelki neposredno ogražajo ruske postojanke do Taganroga. Nemške in zavezniške čete so na pohodu na 500 km širokem bojišču. Hitri oddelki zasledujejo sovražnika na umiku, da se nn more zbrati. Sovjeti so skušali napasti madžarsko krilo, toda vse jc bilo pripravljeno, da sc to prepreči.
360 ameriških ladij potopljenih
Buenos Aires, 13 julija. AS. V \Vashingtonn so uradno priznali, da je bilo v zahodnem Atlantskem morju od 7. decembra do 12. julija potopljenih 300 severnoameriških parnikov.
švedska bo z orožjem branila svoje morje
Izjava švedskega obrambnega ministra k napadom sovjetskih podmornic
na švedske ladje
Stockholm, 13. julija. AS. Švedski lisli pišejo danes zjutraj o potopitvi švedskega parnika >Li-leac. Potopila ga je sovjetska podmornica. »Alle-handac odločno protestira proti ruskemu postopanju na škodo Švedske in pravi med drugim: sSko-raj gotovo je, da Rusi tudi tega novega napada ne bodo hoteli priznati. Očividno je, da hočejo potopiti vse naše ladje, nato pa kategorično zanikati svojo odgovornost za to. Sovjeti se motijo, če mislijo, da bodo švedska oblastva s švedskim ljudstvom mirno sprejela te napade. Narod je globoko razjarjen zaradi napadov teh roparjev v naših obrežnih vodah, ki so terjali življenje že 32 švedskih mornarjev. S splošnim zadovoljstvom je ljudstvo sprejelo novico, da bo vlada poostrila zaščito ladij ob švedski obali.«
Stockholm, 13. julija. AS. Švedski minister za narodno obrambo je podal naslednjo izjavo o kršitvi švedske nevtralnosti: »Doslej Švedska ni stre-
Japonci že uživajo bogastva novih krajev
Stockholm. 13. julija. AS. Londonski dopisnik »Svenska DagbladeU poroča danes zjutraj, da se je začela pojavljati v londonskem tisku ter v političnih krogih velika zaskrbljenost, ker po uspešnem razvoju dogodkov na vzhodu Japonska že lahko začenja izkoriščati velikanske vire, ki si jih je prilastila na zavojevanih pokrajinah na Daljnem vzhodu. Angleški načrt, osredotočiti vse svoje sile najprej proti državam Osi, nato pa udariti na Japonsko, je propadel. Uničenje petrolejskih vrelcev na Daljnem vzhodu je začasno in ne bo dolgo, ko bodo Japonci lahko v polni meri izkoriščali na novo pridobl jena rudna bogastva v Birmi, na Malajskem polotoku ter v Nizozemski Indiji. Kar se tiče kavčuka — piše list — je položaj za Japonce
še ugodnejši, ker Angleži niso mogli uničiti vseh nasadov. Če bi hoteli to doseči, bi morali uničevati rastlino za rastlino, tega pa niso mogli, ker jim je manjkalo časa, požari pa se niso holeli razširiti, ker je bilo premalo suho. Prav tako je prišlo v japonske roke mnogo riža, čaja in kave. Vsak mesec, ki preteče, omogoča Japoncem zopetno organizacijo in povečanje vojnega polenciala, tako da je za naprej ničev vsak poskus kakršne koli ofenzive. Japonci so na boljšem tudi glede ladij, ker lahko ne le nadomestijo vse izgube trgovskih ladij, marveč celo povečajo svojo trgovsko mornarico. V Londonu bridko ugotavljajo, da singapoorske ladjedelnice neprestano delajo za Japonce, prav tako kakor v Šanghaju, Hongkongu iu Manilli.
ljala na tuja letala, ki so letela preko naše zemlje, kajti skoraj vedno so bila to letala, ki so zgubila 6iner. Je pa nekaj čisto drugega, kadar gre za podmornice, ki ogražajo naše zveze. V tem primeru smo dolžni z orožjem braniti naše morje.t
Stockholm, 13 julija. AS. Včeraj je neka podmornica potopila švedsko motorno ladjo »Lulea«, ki je z drugimi ladjami plula v skupini in v varstvu ladij vojne mornarice ter švedskega letalstva. Ladja je bila torpedirana pred mestom Kunksgrund v zalivu Waester\vick. Potopila sc ie prej kakor v eni minuti.
Ladje in tetala iz spremstva so takoj začela preganjati napadalno podmornico ter so spustila več globinskih bomb. ki so najbrž zadele cili, kakor pričajo oljni madeži, ki so se prikazali na površini.
Potopljena ladja ie imela 5090 ton in je plula do vrha naložena. Pri potopitvi ie od 35 mož posadke 8 mož našlo smrt.
Novica o tem novem pomorskem razbojni-štvu. kakor pravi io temu dejanju švedski listi, ie vzbudila zelo hudo ogorčenje. Poudarjajo, da ie to šestič v štirih tednih, da so Rusi kršili švedsko nevtralnost, s tem da sta nastopili po ,švedskih obrežnih vodah in da so tam potapljali ladje.
Poveljstvo švedske mornarico je dalo zapoved naj sc ojačijo varnostni ukrepi za ladijske skupine, ki plovejo vzdolž švedskih obal. Iz pogostih napadov se da domnevati, da morajo Sovjeti imeti na razpolago kako- skrivno možnost za preskrbo podmornic v Baltiškem moriti ali pa celo oporišče, najmanj pa ladjo, če jih s brano in s torpedi ne preskrbujejo ruski bombniki. Domnevajo pa. da je nemogoče, da bi se te podmornice mogle vrnili v Ivron-stadt. od koder so najbrž prišle, in pa zaradi nadzorstva, ki ca na tem pomorskem predelu i izvajajo Ncmci in Finci.
Gospodarstvo
Razvoj elektrifikacije italijanskih železnic.
V načrtnem izvajanju avtarkije zavzema prvo mesto elektrifikacija železniškega omrežja v Kraljevini. Zato se vsako leto na novo elektri-ficira nekaj železniškega omrežju in tudi v preteklem letu so se nadaljevala kljub vojni ta tako važna javna dela. V preteklem letu je šlo za elektrifikacijo železniškega omrežja 816 milijonov lir. Največ teb sredstev je bilo porabljenih za ureditev in razširjenje že obstoječega električnega omrežju zlasti na postajah za izboljšanje prog, za podvojitev železniških prog in za vse druge prometne in varnostne naprave. V lanskem letu se je zaključila elektrifikacija proge fiologna—Trento in je zato lani v novembru naraslo omrežje električnih železnic na 3.423 kilometrov, medtem, ko je preje merilo le "»21K kilometrov.
Trgovinska pogodila med Italijo in Švico, ki io potekla 30. junija, je podaljšana za nedoločen čas. Vendar je pričakovati pogajanj glede izpre-membe trgovinske pogodbe.
Albanski proračun. Finančni odbor najvišjega korporativnega sveta v Tirani je potrdil proračun za leto 1942-43. Proračun predvideva 74.5 milijona frankov dohodkov in izdatkov.
Hrvaška tekstilna industrija. V Nezavisni Državi Hrvaški je po najnovejših statistikah 190 tekstilnih tovarn. Od teli jih je 4» v Zagrebu, 4> v Osijeku, 10 v Zcmunu. 20 v Medji-murju in Zagorju, ostanek pa v drugih krajih rlržave. Od teh tovarn je 71 urejenih /a izdelovanje bombažnih, volnenih, konopnenih, svilenih tkanin, 24 tovarn izdeluje nogavice in trikotažo, 24 je predilnic volne in bombaža, 22 tovarn izdeluje drugo prejo, tb jih izdeluje pol-surovine, H tovarn dela preproge, zavese in podobno, tO tovarn pu je za posamenterijske izdelke.
Bolgarija zastopana na zagrebškem vele-sejniti. Letošnjo jesen bo Bolgarija prvič razstavila na zagrebškem velesejfnu, pri čemer bo okušala predstaviti vse svoje najznačilnejše produktivne panogo.
Hude izgube družbe Shell. Nizozemsko- angleški pctrolejski koncem Royal-Shell je v zadnjih letih izgubil velik del svojih po vsem svetu raztresenih posestev. Prvi udarec je koncem zadel spomladi leta 1038 v Meksiki, ko so ga hkrati z vsemi drugimi tujimi petrolejskimi družbami razlastili. Pred razlastitvijo je v zadnjem letu Shellov koncem načrpal v Meksiki 4 milijone 200.000 ton nalte in je tako dosegel 01% vse meksikanske petrolejske produkcije. Ža Shellov koncem je seveda njegova mehiška produkcija pomenila lo 13% celotno proizvodnje. V teku sedanje vojno jo koncem zgubil še več važnih l>osestev. Zasedba Malajskega arhipela po Japoncih je vzela koncernu važne vrelce, ki so od po-četka sedanje vojne izključno služili le britanskim interesom. V zadnjem mesecu pred vojno je koncem, vštevši Nizozemsko-indijsko petroiej-sko družbo, pri kateri je soudeležen s 50%, načrpal v Vzhodni Nizozemski Indiji 5,410.000 ton nafte. Ta proizvodnja je znašala 73% vse proizvodnjo tedanje Nizozemske Indije. Na angleškem delu otoka Borneo pa je družba Shell, ki je tam edina črpala petrolej, proizvedla v letu 1938 914 tisoč ton nafto. Tako je Malajski arhipel dosegel 20% celotne proizvodnje nafto te družbe. Poleg tega je imela družba pred vojno tudi znaten delež na romunskem petroleju. Od tam je dobavljala 4% svoje celotno produkcije. Na ta način je družba zgubila 37% svoje dosedanje proizvodnje petroleja. Najhujši udarec zanje pa so izgube rafinerij. zlasti v Nizozemski Indiji in težke izgube prevoznih ladij za nafto. Shellov koncem je imel namreč, največje brodovje madij-cistern za nafto. Vse njene ladje-cisterne so namreč že leta 1930 presegle skupno tonažo 2 milijona ton.
Izvoz bolgarskega sadja in zelenjave v Reirlt. Ta teden so se začela v Budimpešti pogajanja med nemškim in bolgarskim zastopstvom o izvozu bolgarskega grozdja in zelenjave v Nemčijo. Bolgarija ho izvažala zelenjavo deloma svežo, deloma konzervirano.
Japonski ribolov. Japonski riliolov in industrija rib sta se v zadnjih letih močno razvila in donašata velik delež pri prehrani prebivalstva zlasti v sedanjem času, ko se Japonska trudi, da bi dosegla čim večjo avtarkijo. Na Japonskem |>o-rabijo |k> najnovejših cenitvah letno okrog pet milijonov ton najrazličnejših hranil, izdelanih iz, rib. Kaj to pomeni, pove primera s celotnim svetovnim konzumom, ki znaša povprečno 12 do 15 milijonov ton na leto. V japonskih teritorialnih vodah, pri čemer niso vštete vode, ki pridejo v V>oštev tudi po sedanjih najnovejših uspehih, nalovijo letno nad 1 milijon ton rib. Ribolov na visokem morju vrže 800 tisoč ton na leto. Prav pomembne pa so tudi množine rib. ki jih vržejo ribolovi na rekah in v jezerih japonskega irnpe-
Sarošajte »Slovenca«!
rija. Japonska premore vsega skupaj okrog 865 tisoč ribiških ladij in bark, od katerih jih ima 75.000 |iogon na motor. Mnogo od teh tudi opremljeno z napravami za predelovanje ujetih rib že nu krovu in med lovom, število delavcev, zaposlenih z ribolovom in v pridelovalni industriji dosega skoraj poldrugi milijon.
Izraba bifevja v donavski delti. V najkrajšem času bodo začeli izkoriščati ogromne planjave hi-čevja, ki raste v močvirjih donavsko delto. Prode-luvo bičevja ho prevzela nemška kemična industrija, zlasti koncem 1. O. Farben, ki je tja žo poslal odposlanstvo strokovnjakov.
Kaznovani obrtniki
Urad za nadzorstvo nad cenami živil in življenjskih potrebščin je prijavil sodišču v Ljubljani naslednje, ki so prekršili veljavne predpise. Od sodišča so bili kaznovani, ker niso prijavili kož do konca novembra 1041 naslednji: /. globo 600 lir usnjar Zdravje Josip iz Studenca It3, z globo 500 Jir sta bila ki
'olik s
kaznovana usnjarja Ig 140 in Žitnik Alojzij, Gro-
Zdravjc
suplje 34. Slednjemu se zapleni tudi 20\svinjskih kož. Ker je dal nabirati kože po nepooblaščeni osebi je bil kaznovan z globo M)0 lir trgovec Novak Ivan iz l.oga 32. Zaradi previsokih cen sta bila kaznovana z globo HO lir Dremelj Alojziju, Jurčkova 78 in Rozman Ivan iz Črne vasi.
iz Srbije
Obletnica srbske civilne uprave. V začetku maja t. I. je minulo leto dni. odkar so nemške vojaške oblasti postavile v Srbiji srbsko civilno upravo, ki so jo prve štiri mesece vodili komisarji, dokler ni bila konec avgusta lanskega letu imenovana prva srbska vlada. Prva srbska civilna uprava ie bila zaupana deseterim Srbom-koinisaricm. ki so vsi skupaj sestavljali svet komisarjev. Vsa civilna uprava ie bila razdeljena in obsežena v deseterih resorib. ki so jih vodili posamezni komisarji. Ministrstva so bila naslednja: notranje, prosvetno, finančno ministrstvo, ministrstvo za pošto, brzojav in telefon, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za narodno gospodarstvo, ministrstvo za promet, min. za soc. politiko in ljudsko zdravje, ministrstvo za grudbe in mi-nistsrtvo za kmetijstvo in ljudsko prehrano. Prvi srbski komisarji so bili: V notranjem ministrstvu Milan Afimavif. ki je bil istočasno
tudi predsednik sveta komisarjev, v prosvetnem ministrstvu. Rista Jojit. v finančnem Dušan Letica, v ministrstvu za pošto, brzojav in telefon Dušan Pantič. v pravosodnem Momčllo Jan-kovif, v ministrstva za kmetijstvo in ljudsko prehrano Ježa Protil, v ministrstvu za soc. pol! in ljudsko zdravje dr. Stevun Ivanič, v prometnem ministrstvu Laza Kostif. v ministrstvu za narodno qospodarstvo inž. Milosav VasiljeviČ in v qradbenem ministrstvu ini. Jnslfovič. Pozneje so bili izmenjani trije komisarji ter ie prišel kot nov komisar v kmetijsko ministrstvo Buda Cvijanovit. v prometno ministrstvo inž. liani-slav Vvramovif in v prosvetno ministrstvo Ve-lilior Jonif. Skupno je torej bilo v Srbiji 13 komisarjev.
Dne 29. avgusta 1941 je bila imenovana prva srbska vlada. Poleg predsednika vlade je bilo postavljenih še 11 ministrov, od katerih ie deset ministrov prevzelo posamezne resore. eden je pa bil minister uri predsedništvu vlade. Srbska vlada je zadržala devet ministrstev, ki so obstojala za časa sveta komisarjev. Bazen tega je bilo tudi ustanovljeno ministrstvo za delo Štirideset dni pozneje, t. i. dne 7. aktobra 1941 ie srbska vlada doživela malo spremembo. Posli ministrstva za delo so bili priključeni ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje. Istega dne so bili zamenjani tudi štiri ministri, nekaj dni pozne ie pa še dva. Od imenovanja srbske vlade pa do danes je bilo vsega skupaj 19 ministrov-Srhov.
Prvi srbski ministri so bili: predsednik vlade Milan Nedif, notranji minister Milan Afi-movii, gradbeni minister inž. Ognjen Kuzma-
Kupujte najbolj brano bolgarsko knjigo
»BAJ GANJO«
(Striček Ganjn) — Spisal A. Konstantinov Knjigo dobite ▼ vseh knjigarnah in trafikah.
Stane le 0 lir.

novič. minister pri predsedništvu vlade Mom-čilo Jankovič. minister za pošto, brzojav in telefon Josip Kostič, minister za prosveto Miloš Trivunuc, finančni minister dr. Ljuba Nikii, minister za delo Punta Drašklf, minister za pravosodje dr. Ceda Marjanovič. minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Jovan Mijuškovii, minister za kmetijstvo dr. Miloš Radosavljcvič in minister za narodno gospodarstvo Mihnilo Oljčan. Po poznejši spremembi so postali Velibor JaniČ minister za prosveto, Dušan Djordjevič minister za finance. Džura Dnkif minister za promet in Bogoljub Kuiund-:i( minister za kmetijstvo in ljudsko prehrano. Istočasno je bil stavljen na razpoloženje tudi minister pri predsedništvu vlade.
Svet komisarjev je zaradi ureditve najvažnejših upravnih vprašanj izdal celo vrsto uredb jn odločb. Isto delo je nadaljevala tudi srbska vlada, ki je med drugim nanovo preuredila državo ter jo namesto prejšnjih banovin razdelila na okrožja. Svet komisarjev in srbska vlada sta do danes izdala skupno nad dvesto uredb in drugih zakonskih predpisov.
Muhe - raznašalke nalezljivih bolezni
Ljubljana, 13. julija.
Mestni fizika! je vsako leto po večkrat in tudi spomladi opozarjal javnost, kako nevarne so muhe, ker prenašajo nevarne bolezni. Pri tem je mestni fizikat prebivalstvo vedno opozarjal na snago, ki jo najučinkovitejše orožje, da se muhe ne razmnože, ker prenašajo najraznovrstnejše kali in tudi kali najbolj nevarnih kužnih bolezni.
Letošnje leto smo bili doslej rešeni rojev muli, ki so se prejšnja leta, zlasti pa predlanskim, širili posebno okoli industrij za predelavo živalskih odpadkov. Zato tudi doslej nismo imeli nobenih izrednih primerov nalezljivih bolezni, prav tako pa muhe letos še niso preveč nadlegovale ljudi.
Ob vročini pa ni izključeno, da se pojavijo večje množine muh v splošno nadlego in nevarnost, da razširijo kako nalezljivo liolezen.
Kakor rečeno, je najboljša obramba in najučin-
Žrtve katoliške cerkve v SSSR
Po vesteh iz Kijeva je prejela pisarna katoliškega metropolita v Kijevu podatke o usodi katoliških cerkva, ki so bile v SSSR. Od 610 katoliških cerkva je večina porušenih ali spre-
menjenih v skladišča, hleve itd. Od 810 katoliških duhovnikov je 703 ubitih oz. pregnanih. Usoda ostalih 107 pa je še nepoznana.
^ tei katedrali so boljševiki uredili pravo skladišče za stavbni material. Ko so vso notranjost porušili in razbili, so navozili v to božjo hišo na tisoče stotov cementa, peska in drugega stavbnega materiala. V tem stanju so našli zavezniški vojaki to cerkev v nekem zasedenem
kraju na vzhodu.
kovitejše sredstvo zoper muhe čim najpopolnejša snaga v stanovanju, na dvorišču, vrtu, predvsem pa dobro pokrite greznice in gnojišča, čista stranišča, hlevi, zajčniki in kurniki. V bližini mtakuž, kamor ljudje radi mečejo raznovrstne odpadke, se muhe zbirajo v velikem številu.
Mestnemu fizikatu je bilo že naznanjenih nekaj primerov malomarnosti pri izvajanju higienskih predpisov. Kjer ne brišejo vsak dan prahu in redko umivajo tla, kjer ne menjajo pogosto posteljnega in drugega perila, kjer so dvorišča nepospravljena in nepometena, posebno pa tam, kjer razni odpadki ali celo gnoj leži ob hiši kar pod milim nebom, ali pa tam, kjer so stranišča zanemarjena in umazana, prav tako pa tudi tam, kjer se svinjaki in hlevi slabo zapirajo in malomarno snažijo, tam imajo polno muh. ki pomenijo največjo nevarnost za vso okolico. Posebno opozarjamo tudi rejce malih živali, zlasti pa rejce kuncev in kokoši, naj z vso vestnostjo pazijo, da se ne zarede muhe, saj muhe enako kot človeške prenašajo tudi živalske bolezni.
Raziskavanja so dokazala, da v zanemarjenih krajih nosijo muhe na sebi ali v svojem črevesju posamezne tudi do 500 milij. kali, med temi kalmi pa do 333 milijonov takih, ki 6e navadno nahajajo v človeškem ali živalskem blatu. Po snažnih krajih so pa ugotovili samo do 100.000 kali, a med temi kalini je bilo samo po 100 do 10.000 takih iz živalskega ali človeškega blata. Samo z emim poletom samo ena muha lahko prenese nad 300 milijonov za zdravje nevarnih kali. Muha pa lahko leti poldrag kilometer daleč ter iz okužene hiše prenese bolezni v najbolj snažno hišo. Iz ene same muhe se pa lahko v enem poletju zaredi na miiljone muh, ki spet vse prenašajo zlasti črevesne nalezljive bolezni kakor grižo in razne tifuse, poneDno pa še črevesni katar, ki poleti pobere precej dojenčkov.
Muha je stalna velika nevarnost za naše zdravje, zato pa ne smemo trpeti nesnage. Vsi prostori morajo bi,ti snažni, prav tako pa seveda očiščena okolica hiše, drvarnice in hlevi. Stranišče se mora dati tesno zapreti, gnojne jame in gnojnice pa morajo biti popolnoma pokrite. Okna v shrambah, straniščih in hlevih naj bodo zamrežena z gosto mrežo. Živila pokrivajmo z mrežico ali s steklenim pokrivalom, vsaj pa e prtom, da jih muhe ne morejo okužiti.
V kupih gnoja lahko jajčeca in ličinke muh uničimo s premetavanjem, da spodnja plast vročega gnoja pride na vrh. Zgornji sloj, kjer je zalega, tako pride v notranjost kupa. kjer se vročina pogosto zviša na 50 do 00 stopinj Celzija ter pokonča zalego. To pa tudi pokončamo, če posipamo gnoj z apnenini prahom ali prstjo. Za pokončavanje muh po stanovanjih imamo sicer polno najraznovrstnej-sih pripomočkov, vendar je pa najceneje in najbolj učinkovito sredstvo zoper muhe — snaga.
Kjer pa ne pomagajo niti prošnje niti opomini in kjer ni zavesti odgovornosti za zdravje in dobrobit sočloveka in skupnosti, tam pa na žalost moramo včasih občutiti ostrino zakonov in predpisov, izdanih v varstvo in korist narodnega zdravja.
Prebivalstvo prosimo, naj strqgo pazi na snago, primere nsobzirne malomarnosti poedincev naj pa iz stvarnih razlogov, ne pa morda iz nagaji-vosti ali osebno sovrainosti, naznani mestnemu, županstvu.
Kronika diplomatskih zgodb in spletk':
DUNAJSKI KONGRES
In Parma? In Lucca? To je pa že bilo težje, ker je bilo mnogo nrosilcev. In Saška? Poljaka?
Prusiji je bilo treba poplačati njene žrtve, ki jih je imela v •>ojih proti Napoleonu. Prusiji je bilo treba vrniti del Poljske. Če oa ji ne bi hoteli dati poljskega ozemlja, tedaj bi bilo treba njene ,>osesti raztegniti do obale Rena in ji podeliti še celo Saško.
Prvo in drugo so izključili in zato je ostala samo še Saška, ki ie morala trkati na vrata pravice zavezniških držav.
Za priključitev Saške k Prusiji sta bila Castlereagh, ki je verjel v prusko razloge, in zastopnik carja Aleksandra Nesselrode, ki se ni bal, da bi bila Prusija na njegovih mejah tako mogočna država. 1'roti pa so bili Metternich, Talleyrand, to je Avstrija in Francija, ki sta se hali pruske premoči.
Metternich je tudi zagovarjal pravice malih držav in ni zaupal Prusiji, ki bi se lahko razlila do Rena in čez in postala nevarna Franciji.
Toda v prvem hipu bi bila Avstrija še za pruske zahteve, dasi proti svojemu prepričanju, če bi mogla računati na prusko pomoč v vprašanju razdelitve poljskega ozemlja.
Dolgotrajen in mučen prepir se je' zavlekel do februarja 1815, o začeli iskati sporazum, pri katerem je zelo pomagala Anglija.
Poljsko vprašanje jo bilo zelo zapleteno. Aleksander jo zahteval vso Poljsko zase. Njegov načrt pa so zavračali celo njegovi bližnji sodelavci in >lxiron Stein ter Po/.zo di Borga sta menila, da bi bilo za Rusijo siilno nevarno, če bi v svojem okrilju imela ustavno poljsko kraljevino«, kakor se je tedaj mislilo. Anglija je bila proti ruskim namenom na Poljskem in je trdila, da bi Poljska mogla postati nevarno orožje v ruskih rokah. Poljaki sami (princ
Czartorjski in knez Radzivil) pa so trdili, da bodo Poljaki sami s sebe vrgli ruski jarem, potem j{0 jih bodo priključili k Rusiji.
Dasi je car prikrival svoje namene s poljskim kraljestvom in s priključitvijo varšavske Vojvodine, ko je trdil, da so njegove koristi v skladu z evropskimi koristmi, se Talleyrand vendarle ni dal zapeljati, dasi je bil osebno carju Aleksandru zelo vdan in naklonjen. Poljska kot kraljevina pod ruskim nadzorstvom ali pa Poljska, ki bi bila neposredno pod rusko oblastjo, bi bila zelo nevarna za Evropo. To bi čutila Avstrija, ker bi čez Poljsko Rusija bila na Karpatih, Torunj in Poznanj M bila preblizu Berlina, Anglija in skandinavske dežele pa bi rusko bližino čutile zaradi pritiska na Baltsko in Severno morje.
Prvi neposredni razgovor med carjem Aleksandrom in Metter-nichom, na katerem je car zahteval plačilo za svoje žrtve, to je priključitev varšavske vojvodine, je bil tudi zadnji in poslej sta oba samo merila globino prepada, ki ju je ločil. Poslej je car govoril, da se z Metteniichom sploh ne mara pogovarjati,prav tako pa tudi no z lordom Castlereaghom.
Njegovo sovraštvo do Mottcrnicha se ni moglo poleči in k temu ognju je prilivala olja še princesa Bagrationova. Bagratio-nova pa je privoščila vse najslabše Metternichu zaradi svoje ihte in ljubosumnosti na — vojvodinjo Saganovo.
Prusija je podpirala carjeve zahteve, ker je računala na rusko podporo v saškem vprašanju. Nota je sledila noti, predlog je pohajal protipredlog, spomenica je sledila spomenici; začei se je napet dvoboj med Anglijo in Rusijo.
Tudi ni bilo ravno prelahko urediti vprašanje organizacije nemške zveze.
šlo je za usodo ozemlja, ki je včasih vezalo med seboj veliko germansko cesarstvo, ki je bilo zdaj razdeljeno na toliko malih državic: Prusijo, Bavarsko, Saško, Hannover, Wtirtemberg in toliko drugih manjših držav — na robu teh državic pa sta bili še dve majh ni državi: Danska in Nizozemska.
Nemčija si je utirala pot med Francijo in Avstrijo in ko se je branila prevelikega vpliva Avstrije, se je morala bati za svoje ozemlje pred drugo velesilo. Francoska revolucija je zelo vplivala
na razmere v Nemčiji in zlasti na njene politične ustanove, namesto reda je v nemških deželah vladal nemir in anarhija.
Po mirovni pogodbi, ki je bila sklenjena v Campoformiu, so bile v Nemčiji izvedene velike preobrazbe. Že deset let Nemčija ni imela več svojega poglavrja. »Magna charta« Karla VI. je bila raztrgana, posamezne svobodne deželice so bile prepuščene drugim oblastnikom, v letu 1807 pa je Prusija bila zmanjšana za polovico.
Ko se je Napoleonova zgradba zrušila, so mislili najprej na to, da bi nemško zvezo obnovili z nečim trdnejšim. Čl. VI. pariške mirovne pogodbe je določal, »da bodo nemške dežele povezane v trdno federativno zvezo«.
Nameravali so torej v Nemčiji ustanoviti nekakšno stalno ustavno zavezo med različnimi državami ali pa federativno skupnost, ki bi imela lastno zakonodajno moč, svojo izvršilno oblast in lastno vojsko.
Če so razno koristi posameznim nemškim vladarjem in plemenom preprečevale, da bi se zbrali pod enim žezlom, so vendarle imeli vsi mnogo skupnega in to je bilo zlasti načelo o neodvisnosti in nedotakljivosti njihovega ozemlja; obnoviti bi torej hitro bilo treba novo in varno federacijo.
Pooblaščenci Avstrije, Rusije, Anglije in Prusije eso sklenili v prvih dneh oktobra sestaviti odbor, ki naj položi politične temelje za federativno organizacijo Nemčije.
Ta odbor so potem imenovali »germanski odbor« in so v njem bili: za Avstrijo knez Metternich in baron de Wessenberg. za Prusijo knez Hardenberg in baron Humboldt. za Bavarsko maršal Wrede, za Hannover grof MUnster in baron Hardenberg, za Wurtemberg baron Linden in grof Witzingerode.
Tisti, ki so bili v odboru, so bili nekak glavni stan in takoj na prvi seji so sklenili, da v ta odbor nikdo nima več dostopa.
Ta omejitev je izzvala mnogo nezadovoljstva pri manjših nemških knezih, kar je seveda razumljivo.
V odboru pa so se nekateri člani začeli prepirati za prednost — Hannover in VViirtemberg — in ti spori so v začetk" zelo ovirali vsa dela.	(Dalje.) /
j
Najuspešnejše shranjevanje zimske hrane
Hrano hraniti ali koncervirati, se pravi, ohraniti odvišno hrano iz časa, ko je je na pretek, za čas, ko je primanjkuje. V poletju in jeseni imamo hrane kar preveč, zato jo hranimo ali konzerviramo za zimski in spomladanski Čas.
Načinov shranjevanja hrane imamo več; nepo-bitno pa je, da je najcenejši in najpreprostejši postopek v tem, da užitnim sokovom in rastlinam odtegnemo njih vlago, t. j. da jih posušimo, jih s tem napravimo nepokvarljive, zmanjšamo zelo njih težo in obseg ter jim ohranimo vsa bistvena svoj6tva (okus, aromo, vitamine) in njih redilnosti.
Kaj lahko vse sušimo? Vse, kar ima toliko vode v 6ebi, da nastopi na zraku gnitje. Sušiti pa se mora v taki napravi, da sušina (sadje, zelenjava, koreni, zrnje i. dr.) ne dobi kakega kvarnega priokusa ali primesi.
Snov za sušenje pripravimo najprej s tem, da jo preberemo in operenrti Pri sadovih odstranimo, če to želimo, peške in koščice. Suhe češnje brez koščic izborno nadomeščajo rozine, ki so drage. Suhe marelice, breskve, češplje in češnje brez koščic se dajo pozimi odlično uporabiti v cmokih. Suhe borovnice dajo dober čaj, se namakajo v žganju in dajo odlično domače zdravilo. Vse te sušine poleg jabolk in hrušk so odlični prigrizki in dajo dobre koinpote. Kdo ne pozna vrednosti suhih gob raznih vrst?
S sušenjem si prihranimo torej poleg časa tudi denar. Koliko zdravega listja zelja, ohrovta, pese, kolerabe, cvetače, mladega česna in čebule, svežih grahovih luščin, peteršilja, korenjčka, špinače itd. je šlo in še gre v smeti in pomije. Vse to ee izplača sušiti.
Tanki deli lista se ločijo od Strelja in se ločeno sušijo. Štrclji in koreni se popreko narežejo v kolo-barčke in se tako sušijo. Če ni dovolj povrtnine, se lahko in s pridom sušijo tudi mlade detelje, ki imajo mnogo škroba in beljakovin. Take sušine lahko zmeljemo tudi na kavinem mlinčku in iz njih
dobimo najlepšo zelenjadno moko, iz katere nam bo kuharica.skuhala v raznih mešanicah najokusnejše juhe, pireje in špinače, ali pa jo bo porabila za podmeto pri drugih jedilih. S tem si bo prihranila tudi na kurivu. Taka zelenjadna moka bi se dala s pridom mešati tudi v malem razmerju s krušno moko za peko.
Suši se mlad ifžol, ki ga je treba prej opariti. Pred uporabo se suh mlad fižol namoči preko noči v vodi in dobi s tem zopet prvotno obliko in okus. Sušijo se paradižniki, karfiole, kolerabice, razne korenine in gomolji, kratko, vse kar človeku daje
narava za njegove potrebe. Večji in debelejši kosi se razrežejo v tanjše lifite, da se lažje posušijo. Odlična je moka iz suhega krompirja. Tudi suha čebula in česen sta mnogokrat zelo koristna. Na-ribano zelje in posušeno se da koristno porabiti za izmeno hrane pozimi. Poleg drugih koristi si prihranite s sušenjem čas, delo, sladkor, prostor in pozimi še kurivo in pota
Mnogo vrst sušilnic nam je znanih, ki se v take svrhe uporabljajo. Za meščana in malega človeka pa je uporabljivo le sonce ali pa domača mala sušilnica, ki je v zvezi s štedilnikom ali pečjo. Sedanje pomanjkanje drv in njih cena pa tudi to izključuje. Sedaj se je v prodaji pojavila mala električna sušilnica, ki zelo poceni deluje in izpolnjuje vse stavljene pogoje najpopolnejše.
Zlate marelice - plemeniti poletni sed
Prišli smo v dobo, ko se gospodinje najbolj zanimajo za marelice, ki s svojo čudovito aromo in žlahtnim okusom ne prednjačijo le pred vsemi drugimi sadeži na pogrnjeni mizi, ampak tudi odnesejo vedno prvo mesto, kadar je govora o najboljših mezgah. Že nekaj dni vidimo, kako prevažajo visoko naložene tovorne avtomobile z marelicami s kolodvora v razna skladišča veletrgovcev s sadjem. Ko človek vidi lepo zlato sadje, so mu sline kar cedijo. Gospodinje se pri tem seveda spomnijo, da ho treba kuhati mezgo, saj se da napraviti iz marelic mezga, ki ne zahteva mnogo sladkorja.
Letos je Ljubljana dobila marelice s čisto drugih krajev, kakor prejšnja leta. Tedaj je trajala doba marelic v Ljubljani prerej časa, saj so jih velelrgovci najprej uvažali iz Velesa, nato iz Dalmacije, Mostarja, Subotice in Novega Sada. Letos so našli pomemben trg marelic v okolici Neaplja. Od tam prihajajo sedaj tudi marelice po dolgi vožnji. Kdor ve, kako izredno občutljiv sadež je
Zadnje maturantke na mestni ženski gimnaziji
Ljubljana, julija.
Sedaj pišejo mlada dekleta, dijakinje me-slne ženske realne gimn. v Ljubljani, pismeno maturo, kateri bo sledila ustmena, kmalu bodo razdeljena maturitetna spričevala, nemara bodo sledili v jeseni še kakšni popravni izpiti — in mestna ženska realna gimnazija preneha obstojati. Letošnje maturantke so namreč zadnje dijakinje tega zavoda, ki v kratkem likvidira svoje delo. V resnici imamo mesto mestne ženske realne gimnazije sedaj v Ljubljani že sedem let državno žensko realno gimnazijo, ki je vsa ta letu postopama od jemala mestni ženski^ gimnaziji razred za razredom. Letos dobi državna ženska realna gimnazija še osmi razred in postane tako popolna gimnazija.
Za mestno žensko realno gimnazijo pa se končuje hkrati dolga doba. polna dela in skrbi, pa hkrati tudi veselega življenja mladih bitij, ki so v tem zavodu prejemala višjo izobrazbo, za mestno občino pa preneha doba. ko ie morala sama skrbeti za žensko višjo izobrazbo.
Višja mestna ženska šola je bila v Ljubljani otvorjena že 1. 1896, torej takoj po potresu. Ves čas ji je bil ravnatelj dr. Požar. L. 1906. je tedanje prosvetno ministrstvo odobrilo ustanovitev mestnega ženskega liceja. Toda veliko vprašanje za mestno občino je tedaj nastalo, kje dobiti primerne prostore. Odločila se je zgraditi novo šolsko poslopje. Na pomoJ ji je priskočil še znani mecen g. Josip Gorup, vitez Slavinski, veletržec v Fiume. Poklonil je za zidavo znesek 100.000 zlatih kron, mestnn občina sama pa je votirala približno 300.000 zlatih kron. Ljubljana je tedaj dobila novo šolsko poslopje na sedanjem Korzu Viktorja Emanuela III. Načrte za to poslopje je napravil sloviti arhitekt prof. Maks Fabiani in še danes se poslopje odlikuje po svoji arhitekturi..
Prvi razred liceja ie bil odprt 1. 1907. torej pred 35 leti. Toliko moremo torej šteti, da je ta zavod skupno obstojni. L. 1910/11. pa je prenehala mestna višja dekliška šola, ker je njene naloge prevzel lice j.
Prvi direktor Jiceja je bil tudi dr. Požar, ki pa ie te dolžnosti opravljal le eno leto, takoj za njim pa je prevzel vodstvo zavoda prof. Ivan Macner, priznani pisatelj naravoslovnih knjig. Zavodu je bil priključen še enoletni trgovski tečaj mestne občine in pa pedagoški tečaj, ki je omogočal gojenkam prestop na učiteljišče.
Po prvi svetovni vojni pa se ie pričela iz liceja razvijati ženska realna gimnazija. Že leta
1918. je odpadel prvi razred liceja ter ie bil otvorjen prvi razred mestne ženske realne gimnazije. Leta 1920. je bila na zavodu že popolna realna gimnazija. Licej pa je prenehal s šolskim letom 1924/25. Ustanovljena ie bila med tem tudi Mladika 7. internatom in gospodinjska šola. Na tem zavodu so gostovale večkrat tudi razne nižje dekliške šole.
Za mestno občino je pomenil zadnja leta obstoj ženske realne gimnazije precejšen izdatek. Samo vzdrževanje gimnazije ie zadnje leto veljalo nad 600.000 lir letno. ZaJo je bila umevna borba, da se mesto nje osnuje državna ženska realna gimnazija, kar se jc res zgodilo.
Iz zadnjih treh paralelk sede sedaj kandi-datinie pred strogo zrelostno komisijo. Zavedajo se pač. da so zadnje iz slavnega zavoda in upajmo, da so se za tako velik življenjski dogodek, kakor je matura — ki pomeni izpit iz_ zrelosti — tudi primerno pripravile. Teh •35 let obstoja tega zavoda je bilo v resnici zelo koristno za našo žensko mladino, za naše ženstvo in sploh za vse ljudstvo. Na opravljeno delo in na svoje zasluge ter tudi nemale žrtve pa more biti mestna občina zelo ponosna.
zrela marelica, se upravičeno lahko sprašuje, kako je mogoče, da pridejo v Ljubljano še marelice, ki so zrasle ob vznožju Vezuva. Moderna tehnika, prometna in hladilna, jo omogočila to čudo in kljub vojnemu času upošteva promet tudi potrebo drugih krajev, ki bi bili radi deležni izvoza žlahtnega sadja. Marelice se največ nakladajo na znani postaji Scaffatti, nedaleč od Neaplja. No zlagajo jih v navadne tovorne vagone, ampak v vagone hladilnike, ki so hlajeni 7. ledom. Zaboji, v katerih so marelice, na vrhu nimajo pokrova, pač pa štrle Štiri močna lesena rebra, ki drže zaboj skupaj, precej visoko nad stranice. Ko se zlagajo zaboji v vagon, se položi dno zaboja na rebra spodnjega zaboja, tako da lahko piha zrak med posameznimi zaboji in hladi marelice. Pri tem načinu zlaganja seveda vagon, ki drži sicer 10.000 kg. Se zdaleka ne more sprejeti tolikšno množine marelic, ki so itak razmeroma lahke. Poleg tega je v vagonu So hladilna naprava z ledom, ki iudi vzame prerej prostora. Ko je vagon pravilno naložen, torej tako, da je kar najbolj zajamčena ohranitev marelic, je sprejel 5 do 6 tisoč kilogramov marelic. Vagoni se odpremijo brzovozno. Kljub temu potujejo pet do šest dni do Ljubljane, saj je treba Se dvakrat ob- I noviti led v hladilnikih. Prvič se to zgodi v Bo-logni, drugič pa navadno v Postumiji. Zanimivo je, da velja samo led, ki ga vložijo v hladilnike na začetni postaji in na obeh postajah, kjer ga obnavljajo, za en vagon okrog 1500 do 1600 lir. Led in tovornina skupaj veljata za vagon približno 3400 lir.
Ko pride blago v Ljubljano, se porabi še en dan za carinjenje. Pri dolgi vožnji kala hitro narašča in znaša pri zdravem blagu navadno 400 do 500 kg. Za toliko so se marelice med vožnjo osušile. Ker je treba prevažati marelire prav v sedanji najhujši jvoletni vročini, se seveda kaj lahko zgodi, da kljub vsej skrbnosti in vestnosti ne zdržo dobro prevoza in začnejo gniti. Kadar se zgodi kaj takega, kala hitro naraste na tisoč ali še več kilogramov. Pri skladanju iz hladnih vagonov je treba še posebej paziti, da se razmeroma mrzle marelice na toplem zraku ne orose. Če se to zgodi, zgubijo izredno mnogo na odpornosli. Seveda čaka Se precej drugega dela, preden morejo priti marelice kupru v roke. Treba je po opravljenem carinjenju plačati mitnino, ki znaša 1.20 lir od kilograma in nalo skrbno prepeljati sadje v hladna skladišča. Sedaj je dovoljena cena za lepe marelico 12 lir. _
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
Kaj vse vidiš pred fotografsko izložbo
Ljubljana, julija.
Postati pred fotografsko izložbo, gledali polno neznanih obrazov, veselih, resnih, zamišljenih, žalostnih — in če hočete še smešnih — je vsaj tako zanimivo kakor odpreti knjigo in se predati mislim Človeka, ki jo je pisal. Da ti ni »dolg čase, načneš pogovor z molčečimi obrazi v izložbenem oknu.
Prvi ti pove na kratko, da 6e je fotografiral za legitimacijo. Miren obraz vidiš, ki gleda zvesto v točko, ki jo je s pnstom pokazal mojster pred kamero; nekaj vsakdanjega, le urejena firzura, skrbno zavezana kravata in malce prisiljena drža ti povedo, da se je neznanec vsaj malo potrudil, da bi dobil lepo podobo svojega »jaza*.
Velika večina ljudi pa se ne slika samo za legitimacije in druge uradne dokumente. Tem ne gre le za pristno podobo, pač pa za spomin, za prilogo nežnemu pismu, za ovekovečenje tega ali onega doživetja, za novo prilogo družinskemu albumu in podobno. Baš te slike so posebno zgovorne, značilne in zanimive. Pred fotografsko kamero U mar-
sikdo odkrito prizna, kako sodi o svoji zunanjosti, v čem misli, da tiči njegova poeebnoist, mikavnost in značilnost.
Prikupne so fotografije otrok, ki so takšne, kakršni so v resnici: srčkani, vedri, odkritosrčni, brez veake misli na efekt mimike ali drže. Edino, kar je tuje na njih, so oblekce, za katere so poskrbele mamice po svojem okusu. Dobri dušeslovci so tudi fotografi, ki ne učijo otrok spreminjati obrazov tako ali tako. Na otroških obrazih je toliko naravne ljubkosti, da je vsako umetničenje odvišno.
Manj všeč 60 mi slike mladih gospodičen. To so tiste, ki dajo največ na svojo zunanjost. Rade bi napravile vtis vedrosti in menda zaradi tega kažejo svoje bele zobe. Večina se jih drži na smeh, zakaj staro je pravilo, da so nam vedre deklice veliko bolj všeč od potrtih in zamišljenih. Nekatere se ti smejejo v obraz, nekatere je ujel spreten fotograf baš v trenutku, ko so se resnično nasmehnile — te so navadno najboljše — precej pa je tudi
KULTURNI OBZORNIK
Slovenski lesorez
Pri Bibliofilski založbi v Ljubljani, ki je izdala že mnogo bibliofilskih izdaj grafičnih in knjižnih zbrk, je izšla zopet za slovensko likovno umetnost pomembna grafična zbirka slovenskih lesorezov pod naslovom »Slovenski lesorezi:. V monumentalni obliki umetnostnih zbornikov ter v svojskem načinu zgibanega papirja (japonski način, kakor ga je založnik uporabil že pri izdaji Machovega Maja) obsega ta knjiga o modernem slovenskem lesorezu 137 lesorezov 33 slovenskih umetnikov! Že kot taka publikacija ima svoj pomgn. Zvišuje ga pa še izbran izbor, umetnostno zgodovinska ureditev ter tudi stvarni uvod v umetnost lesoreza ko£ posebne umetnostno izrazne tehnike ter njega vrednotenje. Še posebno pa vrednotenje slovenskega lesoreza ter njega zgodovina. Ta uvod v knjigo je napisal univ. prof. dr. France Slele.
V uvodu podaja prof. Štele zgodovinski razvoj svetovnega lesoreza ter napredek in spremembo v njegovi tehnični obdelavi. Postopoma 6ledimo, kako iz tehnične obrti v svojih začetkih zraste v Diirerju do pravega umetniškega izraza ter je prav Diirerjeva Apokalipsa (1496) prvo veliko delo te grafične tehnike, ki je tudi umetnostno popolnoma enakovredna drugim umetnostnim tehnikam. Od Durerja gre razvojna črta preko Italijana Uga da Carpi, ki je izumil 6vetlotemen rez, k barvastemu lesorezu, odtod pa k Angležu Bevvicku, ki je dopolnil lesorezno tehniko do novih umetnostnih učinkov. Če je v 17. in 18. stoletju lesorez zasenčil bakrorez in ga v 19. stoletju pahnil v pozabo izum modernega klišeja, se je v razcvetu novega stoletja, v secesiji, zopet dvignila veljava lesoreza kot svoj-ske krasilne knjižne tehnike ter tudi svojskega umetnostnega izraza. Od tedaj datira moderni lesorez, ki je svoj odmev dobil tudi pri Slovencih. Saj prvi slovenski lesorezci (S. Šantel in H. Smrekar) pripada ju ieuiu razdobju. Dr. Slei« označi iudi vpo
te umetnostne dobe —■ secesijo, impresionizem, ekspresionizem, kubizem in novo stvarnost — glede na pospeševanje lesoreza ter naumetnostni značaj v vsakterem teh umetnostnih slogov. Nato preide k specialno slovenskemu lesorezu, ki nima umetnostno pomembnih ustvaritev pred nastopom naših se-cesionistov oz. šele povojnih ekspresionistov. Protestantski lesorezi so bili tujega izvora, Valvazor se je posluževal bakroreza, domači kmečki lesorezi pa nimajo take umetnostne vrednosti, da bi kot samosvoj umetniški izraz prišel do veljave. Še pred dvajsetimi leti je bil lesorez nova ,a nekako omalovaževana umetnostna tehnika, ko so jo prinesli na razstave Kralja, Jakac in Maleš. Toda v teh dvajsetih letih je postala tako bistven izraz slovenskega umetnostnega snovanja ter si je pridobila z raznimi knjižnimi izdajami veljavo in ugled, ki ga bo ta pod enotnim vidikom urejena izdaja še bolj okrepila.
Prof. Štele je označil slovenske lesorezce pod naslednja poglavja: v realistično skupino, ki je dosledno stvarna, spatlajo: S. Šantel, Avgusta Šan-tel, H. Smrekar, St. Bezlaj, R. in M. Šuhic, V. Cotič, F. Stiplovšek, Ivan Kos, j. Mežan, M. Maleš (historični portreti). Bucik in D. Poljanec. Dalje v novo realistično skupino, ki ustvarja na poetični način: A. Černigoj, V. Pilon, Tone Kralj (mlajša skupina del), B. Jakac (vedute in portreti zadnjega časa), M. Sedej, Kupferjeva, E. Piščanec in M. Pregljeva. Tehnično stvarna pa sta E. Justin in M. Kambič. K ekspresionistitnemu načinu oblikovanja lesoreza spadajo naslednji umetniki, ki jih Štele deli v dve skupini: prva je dosledna, blizu absolutne likov-nosti (M. Maleš [zadnja delaj, B. Jakac [zgodnja dela], II. G. Perušek), druga pa oblikuje poetično ali vizionarno. M. Maleš, B. Jakac. H. G. Perušek, Fr. Golob, šušmelj, Tone Kralj, Drago in Nande Vidmar ter Bara Remčeva. Na impresionistični način se uveljavljajo D. Klomenčič, N. Omerza, Z. Mu-šič in Marij Pregelj. Posebni slovenski izraz v lesorezu pa iščejo Fr. Kralj, Fr. Golob in L. šušmelj.
Tako razporeja Štele slovenske umetnike s po gledom na način lesorezne tehnike. S tem je pa označil tudi že vse umetnike, ki so predstavljeni v tej knjižni izdaji lesorezov. In sicer sta najbolj zastopana oba osrednja slovenska iesorezca, ki eia
6e grafiki skoraj posvetila ter pokazala največje uspehe, to sta B. Jakac in M. Maleš. Prvi je predstavljen z 29 lesorezi (11 na umetniški prilogi!), prav tako pa tudi Maleš z 29 lesorezi (med njimi 16 na umetniški prilogi in 1 v večbarvnem tisku). Močno je zastopan Saša Šantel (5 lesorezov) ter tudi H. Smrekar (7), katerega Kurent je lep izraz njegove umetnosti. Med mlajšimi zavzemata vidni me6ti v tej tehniki Maksini Sedej (10) in Avgust Černigoj (8), dočiin sta manj izrazito predstavljena oba Kralja, katerih religiozni lesorezi niso prišli do veljave. Ostali umetniki dobro predstavljajo svoj umetnostni lik v tej umetnostni panogi.
Lesorezi v tem zborniku so tiskani na finem japonskem papirju, nekaj pa tudi na gladkem umetniškem papirju, kjer pride bolj do veljave tenka linija del (Smrekar, Jakac, Kralja in Maleš), nekaj pa je odtisnjenih tudi v večbarvni tehniki, tako: Maleševa čas in Marija po slovenskih narodnih motivih, Šantlova Madame Butterfly in Sedejeva Pri branju. Izmed teh je Sedejeva tudi v naslovni strani, Maleševa Marija kot prva naslovna priloga pred uvodom, Šantlova kot prvi uvodni lesorez, Toneta Kralja mati pa kot naslovna podoba ovitka.
Taka je ta monumentalna zbirka modernih slovenskih lesorezov, ki s tem prihajajo v roke ljubiteljem te umetnosti. Naj bi ne bilo slovenskega salona brez te lepe zbirke, ki hoče slovenski lesorez uveljaviti kot enakovredna umetnostno izrazilo drugim likovnim tehnikam ter ga popularizirati med občinstvom.
Cena ni navedena.	td
Krišpin in njegova botra
(Repriza 10. julija.)
Opera nam je v julijski vročini postregla s »fantastično veseloigro«; v osmih slikah, ki sta ji pred stoletjem dala glasbeno obliko brata L. in F. Ricci in je poslej preromala dosti odrov po svetu.
Gre za delo, ki mu je naš svet s svojimi novimi duhovnimi smermi po vsebinskih in glasbenih potezah močno odmaknjen, zato ga moremo zajeti ie z zgodovinskima menil. »Krišpin in njegova bo-
Čez 3000 let
V teh dneh Noatradamusove renesance, ko je postal jako priljubljen šport z razninu astronomskimi letnicami, se bo j>ač marsikdo zanimal za to, kakšno bo na svetu čez 3000 let. Ameriški profesor llenry Olorich je ie pred nekaj časa tozadevno ustregel občinstvu, ko je uapisal članek o tem, kakšno bo človeštvo leta 3000. Kot dosledni male-rialist jo napisal svoj članek na |K>llugi svetovnega nazora francoskega prosvetljenskega filozofa La Mettrica, ki je bil najdoslednejši vseh materiali-stov in se mu je ie pred 200 leti v knjigi »L'homa machine« (Človek stroj) »posrečilo« osvoboditi napredek človeštva vseh ovir, kot so >duht, »duša« in »Bog«; tako je spremenil človeka v stroj, ki ga vodijo le možganske mišice.
Leta 3000 torej, pravi profesor Olerich, bodo dokončno rešena vsa vprašanja dela, ker takrat sploh ne Ik> nobenega dela več. To, čemur zdaj pravimo delo, bodo opravljali stroji. Premog in petrolej bosta ]k>polnoma izginila. Veter, sonce in vodna sila bodo delovali v gospodinjstvu in gospodarstvu. Stanovanjsko vprašanje bo sijajno rešeno: vsi bodo prebivali v vlitih betoniranih hišah, ki jih l)o mogoče dobiti za smešno ceno. Clospodinje so no bodo več trapile s kuhinjskimi skrbmi in kuhinjskim garanjem, saj bo prehranjevalna znanost tedaj ie srečno napredovala tako daleč, da se bo človek preživljal izključno samo s kemičnimi preparati.
Ker bo, kakor vidimo, leta 3000. tako vse Izpopolnjeno s stroji in bo človek sam le stroj, nastane vprašanje, ali bo imel v tem času človek sploh šo pravico bivanja na svetu? Ali ne bi bilo kdaj najbolje, da bi človeški organizem sploh odpravili ali ga pa tako daleč racionrall, da bi bilo možno vsa življenjska opravila postaviti samo s pomočjo stroja; človek hI polagoma dobil obliko aparata, kar bi bilo brez dvoma bolj priročno? Za ljudi, ki imajo kronične bolečine v zobeh ali na srcu, bi pomenila taka sprememba pač temeljno odrešenje. Vendar bi morali ime »človek« zamenjati s kakim drugim imenom.
takih, ki so učinkovitejše, če jih gledaš v profilu. Pri mestnih dekletih opaziš elegantne obeske, za-pestne ure in prstane, pri kmečkih pa bujno frizuro in cvetje.
Prod nekaj leti so si ljubiteljice otožnih slik še podpirale brado in gledale v knjigo, sliko ali nekam v pokrajino, dandanes pa so dekleta že stvarnejša in polagajo največ painje samo še na izraz obraza.
So pa tudi moški iznajdljivi, kadar gre za lepo podobo. Prvemu je všeč cigareta v ustih, drugemu smehljajoč izraz, tretjemu resnoha. kakor da rešuje svetovne probleme. Kategoriji deklic, ki so se slikalo s podprto brado, odgovarja kategorija mlade-ničov, ki jim je všeč nekako umetniško zavihan ovratnik. Takih slik pa je vedno manj. Nasprotno pa je opaziti vodno več okusa, vedno več pristno lepoto, za kar velja najbrž tudi izkušenim ljubljanskim fotografom velik delež zaslug.
Zamislil sem se v vlogo urednika ilustriranega mesečnika in skušal postavljati napise pod fotografije. Takole bi jih označil po vrsti: »Vseeno mi je, kakšna je moja podoba.« — »Naj In vidi dragi, kako mi je hudo.« — »Čutim, da sem najpametnejši Človek na svelu.« — »Ali sem redna ali nisem!« — »Kaj nam pa morejo, če smo vesel'!«
Če motriš izložbo tega ali onega ljubljanskega fotografskega okna. se kaj kmalu prepričaš, da jo le nekaj kategorij someščanov takih, ki jim je kaj več do svoje zunanjosti. Matere imajo rade prikupno otroke, za tem ti padejo v oči številne podobe mladih deklet in fantov, višek mladostnega fotografiranja pa se konča s poroko. Nadobudni mož z belim metuljčkom pod vratom se ozira po svoji izvoljenki, za tem pa dolga leta ne hodi več k fotografu. Če bi živel še 30 let. bi ga morda zagledal spet samega v vrsti tistih, ki so se slikali za legitimacijo. morda pa tudi z lovsko puško, psom ln brado. In če bi mu Bog dal srečo, bi prišel spet čez 50 let — z veliko družino seveda — da bi biJo v spomin mladim na zlato poroko.
Ljudje radi hite k fotografu ob vseh mejnikih življenja. Tu vidiš nedolžnega otročička po prvem obhajilu ,tam deklico z botro, vesele svate, nadobudne maturante. V izložbenem oknu vidiš tudi, kai ima kdo rad ali kaj bi rad imel. Vidiš železničarja, ki je najbrž dobil svojo prvo uniformo, pa spet lovca e srno, alpinista s cepinom, otroka z lutko, mamico 7. otrokom, fanta z dekletom, samca s cigaro, jezdeca s konjem, gospoda z violino, osamelo teto s nsičkom itd. Male ljudi, ki sanjajo o bogastvu, vidš tudi z izposojenim avtomobilom ali konjem.
tra« odseva močno eklektično nagnjenje dobe, v kateri 6e je ta opera rodila: v njej ne najdeš izvirnih fabulističnih prvin, ki bi nas po resnični notranji strnjenosti potegnile po kaki novi stezici v skrivnostni pravljični svet, kjer utihne človeška logika in gospoduje le čudovita sila dobrote, modrosti in pravičnosti. Pisec 6novi ni pograbil tako izčrpno, da bi bila zveza med resničnim in umišljenim svetom vzročno nujna, da bi gledalca ne pustil nihati v negotovosti. Vedno namreč oklevaš kakor pred razpotjem, ker v 6novi ne odkriješ prepričljive in nujne zveze med zastopnikom zemeljske omejenosti (Krišpinom) in sjlo sanjskega sveta (njegova botra), ki je pravim bajkam, kjer se ta dva svetova stikata, naravna in tudi bistvena.
Nešteto drobcev je, ki jasno kažejo, da je 6nov zgrajena po načrtu, ne pa po navdihu. Poleg potez, ki namigujejo na več poznanih bajk (Ubogi čevljar in dobri škratje, Najmlajši tepček se maščuje nad svojimi oholimi brati) in tako globoko tešijo primarni človeški čut po sreči, je v pisani mozaik vstavljen tej dobi priljubljeni motiv Moli&rovega »Le mčdecin malgre lui«.
Po vsem tem je snov površinska in mnogolična, preračunana na kratke, bleščeče se okrete (ponekod celo plehka, prim. arijo zdravnika Fabricija!) ter tako brez dvoma značilna za eklekticizem tedanjega časa. Zato tudi ne verjamem, da bi se delo sedanjemu človeku kakor koli globlje vtisnilo v dušo.
Prav tako ima oznaka »veseloigra« svojo veljavo le, če jo epet sodimo z zgodovinskim vatlom. 18. in 19. stoletje sta nam dali precej tega blaga: tedanji čas je pač šalo drugače zagrabil. Danes najdemo več veselja v logičnih inverzijah, v presenetljivih in duhovitih miselnih obratih, tako da ima »buffonska« šala za nas česlo priokus naivnega smešenja. Tudi to kaže značilno zgodovinsko obleko, v katero je ta »fantastična« snov odeta. - .
Takšne so torej značajke libreta — ocenjene po približno sto letih — ki sta mu ukrojila glasbeno obleko brata Luigi in Fredorico Ricc.i. Oba sta pognala iz romantičnih tal italijanske šole. Večino glasbenih del sta skupaj pilila, a najboljši uspeh sta imela ravno s tem ^.Krišpinom in njegovo botro«, ki so ga najprej kazali v Napoliju, potem po
ie novica
Koledar
Torek, 14. julija: Groznata, spoznavalka, Bonaventura, škof in cerkveni učonik, Franc Šolan, spoznavalec; Fokaš, škof, mučenik, Cir, škof.
Sreda, 15. julija: Henrik I., cesar; Vladimir, kralj; Bonoza, mučcnica; Justu, niučeniea; An-tijoh, mučenec.
Novi grobovi
+ Smrt slovenskega glasbenika, V Osijeku je 9. t. m. umrl naš rojak g. prof. Josip Kam-nikar, ki sr je rodil leta 1876 v Svibnem nad Radečami. Leta 1902 mu je bila v Osi joku poverjena služba organista v tamkajšnji rim. kat. zupni cerkvi. Njegovo glasbeno delo se je razširilo tudi na hrv. pevsko društvo »Lipa«, ki
fa je vodil skozi mnoga leta z velikim uspehom, udi kot prof. glasbe in petja je imel pokojni na tamkajšnji realni gimnaziji zavidanja vredne uspehe. — Ob njegovi krsti se ga s hvaležnostjo spominjajo vsi njegovi sedanji in bivši gojenci, zlasti pa otroci njegove sestre, ki jih je vzgajal z nesebično plemenitostjo. Kot človek in glasbenik je bil splošno spoštovan zaradi kremonitega značaja, plemenitega srca in nastopa. Bodi mu ohranjen časten spomin, svojcem pa nuše globoko sožalje!
Osebne novice
= Poroka. V nedeljo, 12. t. m. sta se poročila v farni cerkvi sv. Petra gdč. Franica Zupanova iz Bistre pri Borovnci 111 gospod inž. Karel Kobler iz Ljubljane. Za priči sta bili g. Franjo llmelak, trgovec, in g. inž. Mirko Peternel. — Bilo srečno!
—	Filmska propaganda v dobrobit naroda zaupana po stranki 0. X. D. Direktorij P. N. F. je zaupal propagando v korist delavstva in civilnega prebivalstva t). N. D., na ta način se je zaokrožil
delokrog, ki ga je 0. N. D. že vršil v tej stroki za Oboroženo sile v harmonično reloto. Dokaz 'zaupanja podan s strani Stranke 0. N. D. s tem, da se ji zaupa tako važna in delikatna naloga, kot je propaganda potom platna med in za narod, zastavlja Provincijskitn Dopolavorom novo nalogo najvišjih narodnih koristi, kateri bodo znali zadostiti z enakim uspehom in poletom, kot je že običajno pri ostalih realizacijah in manifestacijah organiziranih po Dopolavoru. Nalašč zato ustanovljene sekcije 1'rov. Dopolavorov, bodo zbrale vse najboljše sile in moči, katere bodo znale prenesti vso ev. tožkofe, imajoč vedno na vidiku organski plan filmske aktivnosti začrtan jasno po navodilih Stranke. Upoštevati bodo morali tudi dejstvo, da so s propagandnega vidika najbolj potrebni kmet-ski in delavski kraji-centri, ki so do danes vedno prikrajšani v razvedrilu to vrste. Nadalje je treba izprašati in izkoristiti možnost v manjših centrih, kjer že postoje kinematografske naprave, ki pa so navadno delovnlo samo nekateri dan v tednu tako, da so bodo lahko vršile predstave vsakodnevno.
—	Žito nn Notranjskem in Kočevskem. Notranjska in Kočevska deželica sta glede lastne preskrbe z žitom bili vedno bolj pasivni, kakor ljubljanska okolica in Dolenjska, n katerih smo že ugotovili,da sta navezani izključno na dovoz žita, toliko bolj pa morata kupovati moko in žitne pridelke Notranjska in kočevski okraj. Logaški okraj, pod čemer razumemo v glavnem Notranjsko, (lasi spada pod Notranjsko na primer tudi kos ljubljanskega okraja, kakor Vrhnika. Borovnica in drugi kraji, ki pn so bili všteti že pod ljubljanski okraj, ter kočevski okraj, sta si glede gospodarske strukture precej slična. Oba okraja namreč živita pretežno od lesa in deloma tudi od živinoreje, poljedelstvo goje zaradi slabe in majhne zemlje le za lastno uporabo, žito pa le v najmanjši meri. Tako šteje okraj Logatec II občin in 1675 kmetij. Lani je pridelal 517.41« kg pšenice, 27.714 kg rži. 2240 soržice in 196.500 kg ječmena. Na kmetijo pride 525 kg žita. Okraj Kočevje šteje 13. občin in 3445 kmetij. Lani je iridelal 307;?S0 kg pšenice. 21.160 kg rži, 13.655 {g soTŽice in 3">l.?32 kg ječmena. Vsaka kmetija je pridelala povprečno 201 kg žita. najnižje povprečje v vsej Ljubljanski pokrajini. Pri tem moramo pripomniti, da sta oba okraja precej hribovita in imata visoko nadmorsko le-
C
vsej Italiji, v Parizu in naposled v V6eh večjih mestih po svetu.
Brata Ricci sodita v vrsto manj slavnih glasbenih mojstrov, ki jiih razporejajo med oba velika k rajnik a: med G. Kossinija in G. Verdija. Sosedi so jima le še vidnejši Donizetti, Mercadante in Belimi. A navzlic zatonu, ki se mu je italijanska umetnost v tej dobi bljžala, najdemo v njunem delu še dosti potez tiste lahkotne, ariozne, mestoma bleščečo se italijanske glasbe, ki je rajši drsela po sončnih vodnih gladinah, ko da bi tehtno stopala po vzpetinah in glohetih življenja. (Z geometrijsko oznako povedano: razživela se je bolj v horizontali kakor v vertikali.)
Kakor mnogi njuni vrstniki poznata tudi ta dva le preprosto harmonijo, vse pa podrejata z bleščečimi se arabeskami nasičeni in lahno razgibani melodični frazi. Kadar jima gre za poseben draniatski poudarek, zdrkneta v sorodne tonove načine, več pa ne tvegata. V takih razmerah seve tudi inštru-mentaclja no more nuditi bog ve kaj. Vse se stke v rahlo čipkasto vez lepih melodičnih oblik brez globljih kombinacij, ki je za italijansko šolo najbolj bistvena poteza. — Za julijske dni je to spo-minček, ki je sicer lahko užiten, ne pa izdaten in tečen.
Priredba v našem opernem gledališču je čisto dobra, v odlomkih celo odlična. Ker glasbena plat toga dola razen nekaj kočljivej&ih koloralurnih akrobacij zahteva v glavnem lo izpiljene ritmične ubranosti, je treba ravno tej posvetiti vso pozornost. Zato motijo le nekatere drobnarije: posebno
v stakaliranih in hitrih frazah se pevci in orkester precojkrat lovijo.
H. Primožič je v Krilpinu podal zlasli dramat-sko prepričljivo postavo. Sodim, da se je tudi M. Mlfijnikova v Anctini obloki boljo počutila ko v drugih. V. Janko je kot Fabricij vseskozi voston in skrbrn zdravnik. Zlasti v tereotu jo 1. Anžlovar (Miraholan) izvrsten specialist. (Mimogrede: torret je bil sploh naibolj skrbno obdelan!) .1. Lipuiček kot grofič Bel Fioro je bil resda »cvetlično? nežen. Ima topel, čist liričen tenor s širokim, še ne povsem uravnovešenim tremolom, ki pa žal prernd utone v orkrstralni »bajer«. F. Clolobori se preroški in vdržani bolrin glas prav lepo poda. O ostalih ne gre posebej soditi, ker so vlogo deloma dra-ir.atsko, deloma pevsko preveč okrnieue. L. K.
go, tako da ljudje v večjem obsegu goje oves tudi za ljudsko prehrano, dalje precej prosa in koruze, ajde pa le ob ugodnih letih. Vendar se zaradi tega splošno pridelek žita za ljudsko prehrano le malo dvigne. Slej ko prej morajo naši Notranjci in Kočevci kupovati žito v trgovini. Letos se je v obeh okrajih posejana |>o-vršina i>osojancga žitnega polja sicer nekoliko povečala, vendar pa uspehi letošnje žetve seveda še niso znani, ker v obeh okrajih prično žeti redno nekaj dni pozneje kot v toplejši ljubljanski okolici in na Dolenjskem.
—	Starši! Za sprejemne izpite na srednjo šolo se po novih predpisih zahteva znanje osnov računstva, slovenščine, zgodovine, zemlje-pisja, prirodopisja in risanja. Zato se bodo Vaši otroci, ki jih boste jeseni vpisali na srednjo šolo, najbolje pripravili iz vseh teh predmetov, če jih prijavite k zasebnemu pripravljalnemu pouku. Prijavljanje dnjvno od 9—12: Trg. dom, pritličje, Gregorčičevn 27. Nudijo se istotam instrukcije za popravne izpite.
—	Slovenskega čebelarja 7. in 8. številka je izšla. V tej zadnji dvojni številki prinaša »Slovenski čebelar« poučen članek inž. Kranjca Ivana o pridelovanju ogrščice in repice, ki bo gotovo zanimal vse čebelarje. Urednik A. Bukovec razpravlja o panjskih končnicah in opisuje, kako so prišle pri nas v navado in kako so v zadnji dobi začele propadali. Članek je posebne važnosti za spoznavanje našega fol-florno umetniškega živijo. Zanimiv je dalje prispevek o zgodovini naše čebelarske organizacije. Številni so dalje še praktični nasveti iz čebelarske prakse, zanimiv" društvene novice.
—	Letošnji med že prihaja na trg. Kljub temu, da je bila minula nuda zima za naše čebelarstvo prav usodna, saj so čebelarji izgubili skoraj eno tretjino svojih plemenjakov, so se vendar oglasili že prvi prodajalci medu. Ni jih sicer mnogo, vendar je dobila Društvena čebelama v Ljubljani nekaj medu. Ker je med tudi upoštevano zdravilo, je povpraševati je po njem veliko, ne glede na to, da je tudi odličen nadomestek za sladkor.
—	Sobotni naliv in ponedeljkov dež. V soboto okoli 17.30 se je nad mestom in bližnjo okolico vlila dobrih 25 minut trajajoča ploha. Med hudim nalivom je padala tudi redka toča, ki k sreči ni nikjer napravila večje škode. Toča ie padala pol minute. Med nevihto je divjal hud piš, ki je ponekod polomil sadno drevje. V soboto je bilo najnižje barometrsko stanje 755.4, v nedeljo se je že dvignilo na 762.9. a v ponedeljek je barometer padel na 7609 mm. Dnevni temperaturni maksimum je bil v soboto dosežen +28°, v nedeljo pa je bilo po sobotnem nalivu precej hladno in je bil maksimum zazamovan +22.6" C. Tudi jutranja temperatura se je znižala. Bilo je v nedeljo -f 13.4°, v ponedeljek zjutraj pa +13.6» C. V soboto je med 25 minutnim nalivom padlo 3.6 mm dežja. Že pred 7 v ponedeljek je začelo deževati. Ombrograf mteorološkega zavoda je ob 7 zjutraj zaznamoval 0.3 mm dežja. V juliju so bili doslej 4 deževni dnevi, ko je padlo 27.7 mm dežja. V ponedeljek je rahlo dežilo. Tak dež je zelo blagodejen in lepo nalahno namaka zemljo, ki je bila že potrebna moče. Vrtnarji so bili zadnje dneve primorani marljivo zaiivati svoje nasade in njive.	4
Ljubljana
štiri nove maše v Ljubljani v
Prpteklo nedeljo so opravili v ljubljanskih cerkvah prvo sv. daritev štirje novomašniki ljubljanske škofije. Ob pol desetih dopoldne je v stolnici zapel prvo »glorijo« g. Maks Ocepek iz Komende. Pridigoval mu je župnik in duhovni svetnik g. Zabukovec.
Na Viču je imel novo mašo g. Ludovik Šivic. Pridigal mu je gvardijan p. dr. lladrijan Ko-kolj.
V	Karmelu na Selu je opravil sv. daritev
Martin Tavčar iz Trebijo pri Stari Oselici.
Slavnostni govor je imel kaplan g. Kunstelj z Vrhnike.
V	cerkvi sv. Cirila in Metoda je v nedeljo zadonela pesem »Novi mašnik bodi pozdravljen« v riočaščenje novomašnika g. Ivana Markira, rodom iz Strahinja v nakelski župniji pri Kranju.
Vseh štirih novih maš se je udeležila velika množica pobožnega ljudstva. Novim delavcem v vinogradu Gospodovem želimo pri njihovem težavnem delovanju veliko božjega blagoslova.
♦
1 V tiršulinskom samostanu se bodo o počitnicah poučevali vsi jeziki v tečajih ali posamezno. Istotako tudi stenografija. Učenke, domače in z drugih šol, ki nameravajo vstopiti v uršulinsko gimnazijo, bodo imele meseca septembra pripravljalni tečaj za sprejemne izpite. Priglase se lahko takoj.
1 Poletni jezikovni tečaji italijanščine, nemščine za začetnike in spretnejšn, za odrasle posebej, ugodno za vse, ki se žele hitro in praktično naučiti teh jezikov, (kot n. pr. za gospodinje, obrtnike, pomočnike(ce) itd.) ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7. — Trgovski učni zavod, Kongrešni trg. Prijavljanje dnevno od 9—12. Tudi Gregorčičeva ul. 27,. pritličje.
1 Knjigovodstvo, korespondenco, trgovsko računstvo, stenografijo in vse trgovske predmete poučujemo (dvomesečni tečaj). Prijave vsak dan od 9—12. Trgovski dom, Gregorčičeva 27, pritličje. Priporočljivo posebno za tiste, ki se nameravajo vpisati v trgovsko šolo ali akademijo, kot tudi za one, ki žele razširiti svoje znanje.
1 Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Drama v treh dejanjih. Igrali bodo: Kantorja — Pavel Ko-vič, liano — Gorinškova, Francko — Kraljeva, Nino — Simčičeva, Krnca — Koši S, Maksa — VI. Skrbinšek, župnika — .lože Kovič, Bernota — Na-krst, sodnika — Gorinšek, njegovo ženo — Kovi-čeva, Lužariro — Starčeva, oskrbnika — Košuta, kmete: Brozigar, Gale, Blaž, Raztresen, Verdenik in Podgoršek. Režiser: .lože Kovič.
1 Da zaradi drv ne bo pomot in nepotrebnih potov, popravljamo notico, ki jo je objavil »Slovenec« v nedeljski številki češ, da je mestni pre-skrhovalni urad razdeljeval drva v stari cukrarni in da jih za sedaj ni več. Sicer naši manj premožni sloji že od nekdaj vedo, da mestna občina drv še nikdar ni razdeljevala v stari cukrarni, vendar pa »pet opozarjamo, da so ludi sedaj stranke
dobivale drva samo na mestni pristavi v Povšetovi ulici. Sedaj je pa mestni preskrbovalni urad za ta mesec že razdelil vsa drva ter jih nikdo več ne moro dohiti. Kadar bo pa drva spet razdeljeval, bo seveda o pravem času objavljeno v ljubljanskih dnevnikih, a stranke bodo drva z nakazili mestnega preskrbovalnega urada dobile na mestni pristavi v Povšetovi ulici.
1 Vedno korajžnih mesarjev in tudi dosti gostilniških uslužbencev v ponedeljek zjutraj ni bilo k cepljenju zoper tifus v mestni fizikat, ki je pričakoval tak naval, da je pripravil kar tri prostore za cepljenje uslužbenstva mesarskih in go-tinskih obratov, ki imajo opraviti z živili. Izkušeni veterani iz prve svetovne vojne so jih menda oplašili s svojim pripovedovanjem, kakšne peklensko bolečine so tedaj morali prestati po injekcijah zoper tifus. Če bi bili pa mesarski iu gostilniški uslužbenci bolj natanko psebrali notico v listih o cepljenju zoper tifus, hi bili tudi vedeli, da sedaj pri tem cepljenju ni več injekcij, temveč je treba Štirikrat vzeti po dve zaščitni tableti na vodi. Hudih posledic to uživanje zaščitnih tablet zoper tifus sploh nima, pač pa tablete zanesljivo varujejo proti nevarnemu tifusu. Mesarski in gostilničarski uslužbenci naj torej brez skrbi pridejo k cepljenju na mestni fizikat vsaj v torek ali sredo že oh 7.30, ker traja cepljenje vsak dan samo do 9. Tako bodo mesarski in gostilničarski uslužbenci lahko opravili cepljenje proti tifusu v za ta dva stanu določenem roku. Opominjamo jih, da bo mestni fizikat po cepljenju napravil po mesarskih in gostinskih obratih, ki imajo opraviti z živili, prav strogo revizijo ter vse grešnike naznanil za kaznovanje po strogih uredbah.
1 V počastitev spomina pokojnega gospoda Lojze Počivalnika je darovala tvrdka F a n i a n i & .111 r j o v e c v Ljubljani, Društvu slepih 200 lir, za kar se Društvo slepih najtopleje zahvaljuje.
1 Opozorilo davčne uprave. Vse lastnike odprtih ali tekočih računov, to so delniško (razen za-zarovalne) družbe, družbe z omejeno znvezo in vsa podjetja, zavezana vodili poslovne knjige, opozarja davčna uprava, da zapade prijava računov s 15. julijem. Pripominjamo, da morajo navedeni, da se izognejo kazenskim posledicam, dati ludi pismeno negativno prijavo v slučaju, da odprtih ali tekočih računov v minulem polletju nimajo.
1 Velik požar na Barju. V nedeljo okoli 6 popoldne so bili številni sprehajalci po Dolenjski cesti in po bližnjem Barju ter tamkajšnji stanovalci od daleč priča velikega požara na Barju. Velik del južnega neba je naenkrat zastrl ogromen dim, ki se je naglo širil, kmalu pa se je pokazal tudi močen plamen. Poznavalci razmer v mestu bo kmalu uganili, da gori nekje na llovci, tako se namreč še vodno po domače imenuje naselbina na nekdanjih močvirnih tleh, južno Dolenjske ceste. Pridno so gasili barjanski gasilci, ki so prihiteli s svojo brizgalno. Gorelo jo, gospodnrsko poslopje uglednega kmeta in posestnika Jožeta Viranta, po domače Piekurjevega .ložela. Zgorelo je vso poslopje: skedenj, senik, tesani pod in druge priti-kline, kakor so običajne pri vsakem večjem gospodarskem poslopju na Barju. S poslopjem je Vi-rantu zgorelo prav vso seno letošnje košnje, več drugih pridelkov, nekaj voz in mnogo poljedelskega orodja. Stanovanjske hiše so v bližini in malo je manjkalo, da se ogenj ni lotil še teh. Pač pa jo že pričel goreti Viranjov hlev, iz katerega so še ob pravem času rešili vso živino. Barjanski gasilci so hitro omejili ogenj na hlevu. Dim pa je zastiral nebo še dolgo iz kadečih se ostankov mrve. Jože Virant trpi zelo veliko škodo, ki je prav malo krila z zavarovalnino. Ogenj so po neprevidnosti zanetili otroci, ki so so igrali z žve-plenkaml.
i Nedeljski živžav oh Ljubljanici. Nedelja je bila vremensko srednje primerna za kopanje. Mnogo Ljubljančanov je privabila novica, da so napravili prosto kopališče ob Ljubljanici od prulske-ga moslu naprej do špice, na ogled k bregovom Ljubljanice na Pruiah. Bilo je prav mnogo kopalcev vseh vrst in vsake starosti. Veliki napisi na koleh pravijo, da sta Ljubljanica od špice navzgor in Gruberjev prekop dostopna lo plavačetn. Napisi se kratko glase: »Solo per nuotatori! Samo za pla-vaček Poleg teh napisov pa so ohranjeni še stari napisi, ki zabranjujejo kopanje na špici, saj je ta prostor itak ograjen na vseh straneh, tako ob Gruberjevem prekopu kakor tudi oh Ljubljanici. Ti napisi pravijo: »Kopalcem zabranjen prostor.« So pa še drugi napisi, ki prepovedujejo košnjo, kajti rejci zajčkov so dostikrat tja hodili po travo. Na obeh straneh ob Ljubljanici sta postavljeni 2 stranišči. Na levem bregu je postavljenih več kabin za shranjevanje obleke, na desnem bregu je samo 1 kabina. Ta lesene kabine so ozke in primerne za 2 osobi. Na levem bregu ob trnovski strani so nasajene tudi vrbe-žalujke, jih je od prulskega mostu navzgor do 18. Na trnovski strani stoji še 5 starih kostanjev, zapuščina nekdanje »c. in kr. plavalne šole«. Druge kostanje, ki so rastli nižje ob bregu Ljubljanice, so posekali pred leti. ko so začeli preurejevati nabrežje in strugo Ljubljanice.
1 Vrtnarji skrbe za čebuljček. Ko so letos ljubljanski mali vrtnarji in pridelovalci hoteli poleg druge povrtnine zasaditi tudi nekaj čebule, toliko, kolikor je potrebujejo za dom, so bili v veliki zadregi za čebuljček. čebuljček namreč Ljubljanska pokrajina, zlasti ljubljanska okolica, kjer je gojitev čebule silno razvita, ni skoraj nikoli pridelovala, temveč vedno le odraslo čebulo, čebuljček smo vedno dovažali iz štajerske Lukarije, ki je s tem oskrbovala vso bivšo Slovenijo, vso Zgornjo Štajersko in Koroško, pa še pol Hrvatske zraven. 2e lani pa so nekateri vrtnarji zasadili nekaj odraslih čebul v zemljo, ki je šla v some, letos pa so lo seme posejali za čebuljček. Kdor je tako ravnal, bo prihodnje lelo imel dovolj domačega čebuljčka. Drugi pa so se spomnili toga letos in tako vidimo po ljubljanskih vrtovih sedaj tudi polno take čebule, ki razvija cvetje in seme. Iz tega bo šele prihodnje lelo zrasel čebuljček in šele v letu 1944 bodo tudi ti imeli svoj lasten čebuljček.
1 Domače breskve na trgu. Deklica iz Soslrega je v ponedeljek ob dežju prinesla na trg velik jerbas domačih breskev, kUjih jo na prostoru ob stolnici prodajala po 7 lir kg, a so drobnejše. Letina za breskve je bila v sostrski okolici d'obra. Deklica je breskve hitro prodala. Kljub dežju je bilo tam ob stolnici na prodaj nekaj košaric borovnic. Na Vodnikovem trgu je bilo na izbiro precej breskev, marelic in hrušk. Marelice so bile po 12 lir, breskve po 8 in hruške po 6.20 lir kg. Nekateri prodajalci na Vodnikovem trgu so prodajali ludi prve češplje po 9.20 lir kg. Dež je nekoliko oviral tržni promet, ki je kazal ob ponedeljkih običajno sliko.
Naznanila
GLEDALIŠČE. Drama: Torek, 14. julija ob 17.30: »Kralj na Betajnovi«. Red A. Sreda, 15. Julija: zaprto. — Četrtek, lfi. julija ob 17: »Romeo in .lubja«. Ited Četrtek	„ ,
Opera: Torek. 14. julija: zaprto. — Sreda, 15. julija: 'Krišpin in njegova botrn«. lled Sreda. — Četrtek. lfi. julija: zaprto.
RADIO. Torek. 14. julija: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.4."> Lahka glasba — S Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 12.20 Simfonična glasba — 12.40 Koncert terceta srster Stritarjevih — 1.1 Nnpo-ved časa — Poročita v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. Šijsiicc — sodeluje violinist Karlo Rupel — 14 Po-
ročila v Italijanščini - 17.15 Koncert ljubljanskega godalnoga kvarteta (L. Pteifer 1. violina, A. »erinelj II viollua. C. Sedlbauer čelo, Vinko Sušteršič viola). 19.30 Poročilo v slovenščini — 19.45 Operetna glasba 20 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 30 45 Operetna glasba, vodi dirigent Gallino — 21.25 Predavanje v slovenšični — 21.35 Koncert violinista Poltronierija s sodelovanjem harfiMn L. Mairistrettlja — 22.10 Trio Emona — 22.45 Poročila v italijanščini
LEKAKRNK. Nočno »lužho «ma.lo .ekarne: dr. Kmet, Dleiweisov» (Dunajska) cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, In mr. Pstar. ftelenburgova ul. 7.
POIZVEDOVANJE. Dne 9. julija je bila na Miklošičevi cesti najdena ženska torbica (s feršlusom ). Dobi se pri Zrnec Ivanu, polic stražniku, Lipičeva ul. št 2.
Izgubil se je srebrno zlat uhan Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi Anici Puhel' Selenburpova ulica št. «
Iz Gorizlje
Dve novi masi v triestinski škofiji
Nova maša v Casigliano. Gosp. novomašnik Rudolf Žgur je bil 30. maja posvečen v triestej-ski stolnici s petori^ tovarišev, med katerimi sta bila tudi gg. Marjan Živec in Franc Stcgel. Na predvečer novotnašnega dne 13. junija je prispel novomašnik domov. Domačini so ga lepo sprejeli v domači cerkvi. Kaj okusno je bila cerkvica za to pripravljena. Osem mesecev prej jo je domačin Anton Macarol iz S Croee lopo preslikal, sedaj so jo pa dekleta povila še v zelenje. Drugi dan, 14. junija ob 10 je vrelo ljudstvo iz vseh okoliških vasi v cerkev. 56 svatov in gostov se je vilo v sprevodu proti cerkvi. Pod zvonikom je pozdravila novomašnika prav lepo Lojzka Kjuilcr z lepo deklamacijo. Vojaška posadka je novomašnika pozdravila z vojaškimi častmi, za kar se je tudi slavnostni govornik župnik Jože Milič v svojem govoru pred cerkvijo na začasni priž-nici zahvalil. Po govoru je dal novomašnik s prižnice svoj novomašniški blagoslov. Sledila je slovesna sveta maša. Slavnostno kosilo je bilo v velikem in < \usnem šotoru na dvorišču.
Nova maša v Cossani. Po dolgih desetletjih, nekateri trdijo, da kar po stoletjih, je prijazna cossanska fara zopet doživela Slovesni in veseli praznik nove sv. maše. Bilo je to v nedeljo, na praznik sv. Alojzija, 21. junija. Novomašni-ško slavje je slavil g. France ?tegel. Slovesno prvo sv. daritev je pel v župni cerkvi, večer-nice so bile pa v poaružni cerkvi na Calu, kjer je novomašnik doma. Slavnostno pridigo je imel prof. dr. Juvančič, ki je kot priznan govornik zajel nebrojne množice, ki so se zgrnile z vseh strani. Cerkveni pevci so se izkazali.
Z Gorenjskega
Javna bolnišnica na Golniku. Svoj čas je bila vsa Gorenjska navezana na ljubljansko splošno bolnišnico. Ko so Nemci zasedli Gorenjsko, je bilo protituberkulozno zdravilišče na Golniku preurejeno v javno bolnišnico. Bolnišnico so pred tedni povečali s tem, da so končali že napol dogotov-ljeno novo zgradbo. V bolnišnici je sedaj kirur-gično-porodniški oddelek z nad 200 posteljami, oddelek za notranje bolezni s 140 in oddelek za jetične z 80 posteljami. Vsi oddelki so moderno urejeni z veliko operacijsko dvorano in moderno rentgensko napravo. Sedaj grade še oddelek za nalezljive bolezni s 70 posteljami. Ta ho še letos končan in l>o nato razpolagala bolnišnica s 490 posteljami. V načrtu je tudi postaja za otroke in za bolne na očeh.
Strela ga je nhila. Pretekli teden je divjala v Lomu nad Tržičem huda nevihta. Med hudim nalivom 60 švigale strele in je grmelo, kakor že dolgo nn pomnijo. Ljudje so bežali pod zavetišča, med njimi tudi Hribarjeva družina, ki je nn travniku spravljala seno. Oče, hčerka in sin Janez so se zatekli v majhno šnpo. Na nesrečo je ravno v to šupo udarila strela, omamila očeta in hčerko, sina Janeza pa je ubila.
Otrok padel r češnje. Desetletna učenka Ivanka Muti iz Šenčurja pri Kranju je na drevesu obirala češnje. Po nesreči pa je padla na tla in si zlomila ol>e roki. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Umrla je v Šenčurju pri Kranju Ivana Bla-žun, žena kovaškega mojstra. Doživela je 65 let. Naj v miru počiva!
S Spodnjega štajerskega
Smrtna kosa. V Dobrni pri Celju je umrl 50-letni pisarniški predstojnik Friderik Sajovic. Truplo so prepeljali v Mariboru in tam pokopali. V Mariboru je umrla 80 letna železničarjeva vdova Ernesta Bnrili, v Celju pa 751etna vdova davčnega upravitelja Zofija Pihl. V Braslovčah so pokopali občinsko uradnico Ljudmilo Novak, staro 21 let. Dalje so umrli: 17 letna Vera Leskošek s Podvrha pri Braslovčah, 781olna Karla Pretnar iz Braslovč, 55 letna Helena Ramšak iz Leluša pri Braslovčah in 61 letna Marija Šuštar iz Dornave.
Poročili so se v Celju: Franc Vok in Ljudmila Lednik, Alojzi i Roje in Frančiška Pečnik, Matej Zalar in Marija Jagodič, Štefan Jug in Zdenka Pečovnik, Jožef Kotnik in Marija Beg, Franc Bohek in Jožefa Lipifnik, vsi iz Celja. V Braslovčah so se poročili: Franc Luknar s Pake in Angela Rak iz Podvrha, Mihael Čas iz Šoštanja in Mariia Drevenšek, Franc Čohar iz Spodnjih Gorč in Marija Travnar iz Kamenč, Jernej Umek iz Nove cerkve in Karolina Novak.
Iz Hrvatske
Visoko posmrtno odlikovanje. Znana in vodilna ustaša Mi.jo Babiča in Antona Pogorelca, ki sta oba padla v službi Neodvisne Države Hrvatske, je odlikoval Poglavnik z visokim odlikovanjem. Prvi je dobil zlato kolajno Poglav-nika Ante Paveliča za hrabrost s pravico do naslova vitez, drugi pa srebrno kolajno.
Imenovanje novega generala v hrvatski vojski. Pri nedavnem obisku Poglavnika pri hrvatskih četah na položajih r Bosni, je Poglavnik na nekem položaju imenoval za generala polkovnika Brozoviča, ki se je posebno izkazal v borbi s partizani,
Hrvatski Radiša je pričel graditi v Zagrebu že šesto palačo. Novo poslopje bo stalo v Zvo-nimirovi ulici.
Hrvatsko prosvetno ministrstvo je odobr-lo nad en milijon kun za zidanje novih ljudsko-šolskih poslopij v Gotalovcu, Kunovcu in Zdali v koprivniškem okraju.
Novo bolnišnico bodo pričeli v kratkem zidati v Travniku.
Prva Hrvatska štedionica je odprla svojo podružnico v Ritmi.
Železniški odbor pri hrvatskem prometnem ministrstvu je na svoji zadnji seji sklenil' ukiniti četrti razred na vseh vlakih na področju sarajevskega železniškega ravnateljstva.
Bodoči hrvatski kmetijski strokovnjaki na praksi v Nemčiji. Na pobudo in s podporo hrvatskega ministrstva za kmečko gospodarstvo je odpotovalo v Nemčijo 23 slušateljev kmetij-skogospodarske fakultete, 25 učencev državne srednje gospodarske šole v Križevcih in 50 kmečkih fantov, kjer bodo prebili več mcsccev na praksi na vzornih nemških posestvih
Rim»lio pismo i
Dogodki v cerkvi S. Marsa in Monticelli
Mestni okraj, ki leži med Corso Vittorio Ema-nuele in Tibero, ima danes podobo izrazito srednjeveškega Rima, kakor ga je ustvarila renesansa in zlasti barok. Tu je gosta mreža malih ulic in uličic, med katerimi se skrivajo ljubki trgi z nmoginii pomembnimi cerkvami in znamenitimi palačami. Tu je Piazza Canipo de'Fiori, kjer je bilo v srednjem veku morišče za zločince in kjer je sedaj spomenik Giordana Bruna, ki je tu končal na grmadi 1. 1600. Spominjam se, da so nam ga že v srednj šoli očitali kot mučenika in svetnika v boju zoper »temačne sile«. V liberalni dobi je bil luč in program pro-svetljenstva, zato mu je tudi liberalna doba postavila spomenik (1889). Njegov rojak sv. Tomaž Akvi-nec predstavlja ob njem red in tradicijo, Bruno pa pomenja upor in drzen boj? Odložil je meniško haljo, prepotoval Švico, Francijo. Anglijo in Nemčijo ter prišel v Benetke, kjer je bil zatožen inkviziciji in sedem let v ječi. Potem »o ga izročili Rimu. Nova doba ga je častila kot modernega duha. pa ne toliko zaradi njegovih naukov o monadah, o absolutni in popolni harmoniji, ampak ker se je boril proti papeštvu. Zato je postal vodja prosvetljenih, svobodnjaških duhov, ki niso mogli nikdar pojmovati ideje tesne življenjske povezanosti srednjeveške cerkvenosti, v kateri je tudi inkvizicija s svojimi trdotami imela svoje mesto. V naši dobi je zgodba o Oiordanu Brunu močno utihnila.
V tem predelu je tudi Piazza Mattei, ki ga krasi najljubkejši vodnjak vsega Rima; tu sta znameniti palači papeška Cancelleria in Palazzo Far-nese, ki ju štejejo za najlepši palači Rima; tu »o ostanki Pompejevega gledališča, kjer je bil 1. 44. pred Kr umorjen Cezar; tu je srednjeveški judovski Ghetto, kjer so živeli judje do konca papeŠke rimske oblasti; tu je ponosna cerkev S. Carlo ai Catinari, postavljena v čast sv. Karlu Boromejske-mu, velikemu obnovitelju cerkvenega življenja. In tu je še mnogo, mnogo drugih znamenitih zgodovinskih spomenikov, med katerimi je mala, skromna cerkvica S. Maria in Monticelli komaj zaznatna.
Pa je vendar njeno ime t teh dneh na jeziku vseh Rimljanov. V soboto, 18. aprila so po 6v. obhajilu nekateri verniki, ki so klečali pred velikim oltarjem, v katerem je slika Jezusa Nazareškega, pričeli razburjeni zatrjevati, da vidijo, kako Jezus na sliki pričenja odpirati oči, ki jih ima sicer zaprte, oz. jK)vežene. Tisti, ki so to zatrjevali — in bilo je več oseb — so bili od svojega videnja Čisto prevzeti. Kmalu se je to razvedelo po bližnji okolici, ki epada med najrevnejše okraje prestolni&kega mesta. Ljudje so pričeli dreti v cerkev in je že isti dan bil tolikšen naval, da majhna cerkev — komaj kaj večja kakor je trnovska v Ljubljani — ni mogla sprejeti vseh obiskovalcev. Pritok ljudstva v nedeljo je bil še večji. 2e se je pričelo o tem govoriti po mestu. Le žal, da sem za stvar zvedel šele v ponedeljek, ko je bil naval množic tolikšen, da niti do cerkve ni bilo več mogoče priti, kaj šele v cerkev.
Ko sem prišel v ponedeljek popoldne tja, sem ie od daleč čul hrumenje človeških glasov. Okrog eertčve je bilo na tisoče ljudi in še vedno novi so dotekali, iz cerkve pa se je čulo kakor bučanje viharja. Ljudje so pritiskali od vseh strani, hoteč doseči vhode v cerkev, toda oni, ki so bili že v cerkvi, je niso hoteli zapustiti in tako je bilo prerivanje, strašansko. Od časa do časa so tako rekoč na ramenih koga prinesli iz cerkve, od koder se je čulo mogočno vzklikanje množic: Jezus, odpri očil Potem se je vzklikanje naenkrat podeaetorilo, kakor se dogaja pri čudežu sv. Januvarija v Nea-polju, ko ga zaznajo množice. Tudi tukaj so ljudje trdiili, da vidijo, kako se Kristusove oči odpirajo in zrejo po množici. Bil je strašanski hrup, ki ga ni mogoče popisati. Sliko, ki je navadno v velikem oltarju, so že prvi dan sneli in jo postavili na mizo takoj ob obhajilni mizi in nažgali dve sveči, tako da so ljudje podobo mogli zreti iz razdalje enega metra!
Zunaj na trgu so mnogi, ki so prišli iz ceTkve, pripovedovali, da so videli na lastne oči, kako je Jezus odprl oči in gledal po ljudeh. Vsakih deset minut naj bi se to zgodilo in da ima lepe, modre oči. Pripovedovalci so znali to tako živo in nazorno povedati, da je množica bila čisto iz sebe. Baje je videlo dogodek že več sto ljudi, ki jih zaslišujejo, kakor so vedeli povedati, na kvesturi, drugi pa so pravili, da v Vatikanu.
Bilo je čisto nemogoče, da bi prišel v cerkev, ko sem videl, da si niti vojaki niso mogli priboriti vetopa. Odšel sem z nočjo in bil drugo jutro že
zelo zgodaj zopet pred cerkvijo Maria in Monticelli. Toda prejšnji večer je v Osservatore Romano izšlo kralko obvestilo, naj ljudje zaradi dozdevnih dogodkov v cerkvi S. Mana in Monticelli opuste vsake verske manifestacije, dokler ne bodo cerkvene oblasti preiskale in dognale, kaj je na stvari. To obvestila pa je šele razširilo vednost o teh dogodkih po celem mestu in stoprav spravilo ljudi na noge. Mnogi so že od štirih zjutraj Čakali pred cerkvenimi vrati. Prišel sem zopet prepozno! Ljudi je bilo že toliko, da je bil dohod nemogoč Videl sein pa zanimiv prizor, kako je kaplan ali samostanski brat — pač nek moški v talarju — skušal zadržati ljudi, da ne bi vdrli v cerkev pri stranskih vratih. Toda deroča množica ga je v trenutku odrinila in hip nato dvignila v zrak, kakor reka dvigne smet. Kar zafrfotal je njegov talar po zraku, hip nato pa je mož žalostno pristal na tleh ob zunanji strani cerkvenih vrat, skuštran, potolčen in strgan, da se g* je talar komaj še držal. Mož očividno ni računal
Poslavljanja in ločitve v B razredu
Bari in Vicenza povišana, štiri zadnje
pa bodo poslali v nižji razred.
Italijansko državno prvenstvo B razreda, ki smo ga v odlomkih zasledovali vse od lanske jeseni pa do danes, je bilo včeraj končano. Izid je bil v glavnem tale: Bari je postal prvak B razreda in bo skupno z drugoplasirano Vi-cenzo povišan v razred najboljših, štiri moštva z repka razpredelnice pa bodo poslana v C razred. To so Fiumana. Heggiana, Prato in Luc-chese. Do nove in končnoveljnvne pregrupacije bo prišlo v jeseni, ko bodo spet začeli z igrami za državno nogometno prvenstvo sezone 1942-43.
Podrobni izidi včerajšnjega zadnjega kola v B razredu so bili naslednji:
Novara: Novara—Lucchese 7:0.
Siena: Fiumana-Siena 5:0.
Brescia: Udincsse—Brescia 1:0.
Lodi: Vicenza—Fanfulla 2:0.
Pisa: Pisa—Pratto 6:0.
Reggio Em.: Reggiana—Bari 1:1.
Padova: Padove—Savona 4:2.
Pescara: Poscara—Alessandria 2:0.
Spezia: Spezia—Pro Patria 6:1.
O enajstorici Barija ni bilo nobenega dvoma več, da si bo priborila nuslov prvaka v B razredu. Precej vroča pa je bila borba za drugo mesto. Z zmago nad Fanfullo je dosegla Vicenza zadnji dve točki, kar je bilo dovolj za drugo mesto in za ločitev iz dosedanjega razreda.
Končna klasifikacija je tale: Bari 40 točk, Vicenza, 47, Pescara 46, Padova 45, Brescia 39, Spezia in Pisa po 38, Novara in Udinese po 36, Alessandria 34, Pro Patria 32, Fanfulla 30, Siena 29, Savona 28, Fiumana 26. Reggiana 25, Prato 23, Lucchese 11. Šest moštev se bo po tem takem jxislovilo od dosedanjega srednjega razreda: prvi dve bosta fKivišani in bosta igrali prihodnjo sezono v A razredu, zadnja štiri pa bodo zamenjali s prvaki tako imenovanega C razreda.
Nedeljski šport v kratkem
O velikih prvenstvenih prireditvah, ki so se včeraj vršile v svetu, še nimamo jiodrobnih podatkov. Minula je nedelja, ko so padali že boljši rezultati, zakaj mala krajevna tekmovanja so večinoma že končana. Ponekod so začeli z državnimi prvenstvi v plavanju, lahki atletiki, in kolesarjenju, čez nekaj tednov pa bomo že v sezoni mednarodnih srečanj, kolikor jih bodo pač letošnje razmere dovolile.
Prva poročila o nemškem plavalnem prvenstvu so ile pičla. Iz llirschberga, kjer so se sestali prvaki za nemško plavalno prvenstvo, smo zvedeli le za mornarja Schriiderja, ki si je priboril kar tri prva mesta: v prostem slogu na 100 in 200 m ter v. hrbtnem plavanju na 100 m. Pričakovati je bilo, da bo Schroder
s temperamentom svojih rojakov-. Menda je ljudem hotel dopovedati, naj ne pritiskajo v cerkev, ker so pravkar sliko odpeljali v Vatikan. Toda zaradi farušča ga nihče ni slišal, ne razumol.
Slike v resnici ni bilo več. Odpeljaii so jo v Vatikan. Seveda splošno razočaranje in nevolja. Tudi jaz sem prišel zastonj z mojim firbeem. Cerkev se je tedaj hitro praznila Pač pa so ljudje pripovedovali, da so tudi še v torek zgodaj zjutraj videli, da so se na sliki od časa do časa godile spremembe. Vsi, ki so v teh dneh mogli priti v cerkev in v bližino slike, so zatrjevali, da so videli, kako Jezus od časa do časa odpre oči, ki da so modre barve.
Slika Zveličnrjs se imenuje v resnici »Mi-racolosa Immagine di Gesu Nazareno — Čudodelna podoha Jezusa Nazareškega«, kar naj spominja na podobne dogodke tudi že v preteklosti.
Slika sedaj ni več v cerkvi, da ljudje ne motijo bogoslužja, ampak v hiši poleg rerkve S. Maria in Monticelli. Od jutra do pozne noči stoji dolga vrsta ljudi in čaka, da pride na vrsto. Policija vzdržuje pri leni red.
Najboljši in nojeenejši slovenski ledniFi je »Domoljub«
zmagal t prostem slogu. «sj je trenutno najuspešnejši nemški povodni brzcc, njegova zmaga v hrbtnem cra\vlu pa preseneča. V prsnem plavanju ni bilo na startu niti Balkeja, niti (orarju in tako so si prva mesta podelili Ber-linčan Tiinke (če smo prav slišali v času 2:4^ min.), pa stari Sietas, Konninger in Golf. (V plavalnem maratonu je zmagal Lehman.
V	zvezi z državnim plavalnim prvenstvom poročajo iz Berlina, da bodo danes ali jutri sestavili državno reprezentanco, ki bo nastopila koncem tedna na mednarodnem dvoboju proti madžarskemu predstavništvu. Zanimivejše podrobnosti o nemškem plavalnem prvenstvu bomo objavili med tednom, ko bomo prejeli zanesljiva poročila.
V	Saarljršckenu so tekmovali ko'e»arji za letošnje cestno prvenstvo. Na stnrtu se je zgla-silo 71 prvorazrednih dirkalcev. Precej časa so vozili v strnjeni skupini, zatem pa se je odtrgala jata petnajstih, med katerimi je bila huda borba za prva mesta. Zmagal je Ildr-mann v 3 urah 39:53 min.
Od lahkoatletskih izidov na nemških igriščih beležimo samo enega: v teku na 100 m je dosegel Melrovick prav zavidno znamko 10.3 sek.
Državni nogometni trener Ilerberger je imel v soboto in nedeljo generalni preizkušnji igralcev, ki pridejo v poštev za mednarodno tekmo proti Bolgarom. Ilerberger je organiziral dve javni tekmi, na katerih je preizkusil vseh 23 kandidatov za enajstorico, ki bo odpotovala konec tedna v Sofijo.
V	Modeni so priredili 33. cestno dirko med Modeno in Milanom. Na 181 km dolgi progi je zmagal Marabell Dicgo iz Pavije s časom 5 ur 6 minut. Povprečna nitrost njegove vožnje je znašala 35.48 km na uro.
Iz Japonske poročajo o dveh novih državnih rekordih v prostem slogH na 200 in 400 m. Postavila jih je 16 letna učenka Fumiko Ga-tano iz Tokia, časi so naslednji: 200 m prosto 2:42.0 min., 400 m 5:40.0 min. Čeprav pomenita oba časa nove jajionske rekorde, je vendar razvidno, da ženski plavalni šport na Japonskem precej zaostaja za uspehi moških, ki so med prvimi na svetu.
Nenavaden pogrebni sprevod
V egiptovski vasi šrubi je orožniška patrulja zaustavila nenavadni pogrebni sprevod. Ko so pogrebci opazili orožnike, so se mzbežali na vse strani, ostali so samo pogrebci, ki so nosili rakev. Orožniki so bili že vnaprej obveščeni, da so se verižniki iz Kaira pričeli posluževati tudi pogrebnih sprevodov za prenašanje raznih živil iz mesta na deželo. V primeru, ki ga omenja časopisje, so verižniki prenašali v krsti na deželo kruh. ki ga med podeželskim ljudstvom zelo primanjkuje. Egiptovske oblasti so začele ponovljene primere odnašanja živil iz mest na deželo malo bolj

preučavf.ti ter *o ugotovile, da živi r Egiptu v podeželju 12 milijonov ljudi, po mestih pa 4 milijone. Za meščansko prebivalstvo je pa dosedaj moralo egiptovsko podeželsko prebivalstvo vsako leto oddajati dve tretjini vseli svojih pridelkov. Zato že leta primanjkuje kmetom koruze, ki igra važno vlogo v vsakdanji prehrani egiptovskih felahov — kmetov. Kmeti so morali plačevati za kruh, ki ga sami ne smejo peči doma, neprimerno višje cene, kakor pa prebivalstvo po egiptovskih mestih.
Dolgin - Debeluh - Ostrogled
Risbe- ROM — Besedilo po K. J. F. R B E N U
22.

DVAKRAT, TRIKRAT SE PRESTOPI DOLGIN IN POSTAVI TOVARIŠA, S TREBUHOM KOT SOD NA TRI VEDRA, PRED GOSPODA IN GA PREDSTAVI: »TO PA JE DEBELUHI«,
23.
»IN KAJ ZNAŠ DELATI?« GA VPRAŠA KRALJEVIČ. »NAPENJATI SE!« RECE DEBELUH IN 2E SE2E PO SAPO. »BEŽIMO, BE2IMO!« RECE DOLGIN IN POTEGNE KRALJEVIČA ZA SABO, KAJTI -
W
Spori
Na pokopališču
»Nada, ali se še spominjaš svoje obljube?«
—	»Spominjam se, toda ti me ne smeš strašiti s tem. Saj veš predobro: sama sem jo predlagala.« — »Vem. Toda želim, da jo tam izpolniš.« — »Dobro., Toda resnico naj ti povem, tvoje vztrajanje ie nekoliko žaljivo zame. — »To, kar bi me pomirilo, ne"more biti žaljivo.«
—	»In ali se boš potem pomiril? Toda tudi tam bi ti lahko lagala!« — »Nemogoče. So minute, v katerih se naipogumneiša duša zgrozi... Katero obleko boš oblekla?« — »Da, kaj je?« — »Nič, samo 'vreme se mi zdi nekoliko dvomljivo.« — »Vreme je lepo... toda ti postajaš dvomljiva.« — »Jaz? Ti me še ne poznaš ...« »Tam te bom spoznal ... Ne obleci te obleke, za pokopališče ni spodobna.« — »Nasprotno, ima svoj pomen.« — »Preveč nedolžna je... — »Kakršna sem sama« — »Bova videla ...
Namesto odgovora mu pošlje polzaničljiv pogled. Kmalu sta bila pripravljena ter sta odhajala iz hiše. Najela sta kočijaža. Dospela sta do pokopališča ter vstopila. Prešla sta mimo aristokratske četrti mrtvega mesta. Povsod razkošje. Hvaležni dediči so ovekovečili mrtve z veličastnimi spomeniki in s težkimi mramorna-timi ploščami — da ne bi več mogli vstati. Sveče, cvetlice, prižgane lučke, senčnata drevesa, pod njimi železne klopice. Udobnost kakor v življenju. Dalje — skromne stezice, zanemarjeni grobovi brez križev, skoraj izginjajoči. pozabljeni.
Ustavila sta se poleg grobne ograje. V niei lesen križ. navadna klop. Velike črke, že napol izprane od dežja, govore o umrlem. Poleg križa raste mlado drevesce s suhimi vejicami. kakor so se posušile solze onih, ki so ga vsadili. Vstopila sta.
Nada je pobožna stala poleg križa. Spomnila se je na svoja otroška leta in vse se ji je zdelo kakor sanje, kakor prečitana knjiga. Ni se spomnila več potez dragega ranjkega, ne njegovega božanja. In zazdela se si ie tako nesrečno. zapuščeno, obdano od tujih ljudi! Celo ia. ki jo ljubi in stoji poieg nje. ni niei blizu v teh minutah. Toda on ni vzdignil pogleda od
nje. Še nikoli se mu ni zdela tako lepa in obleka je sijajno pristojala njenemu značaju in okolici. Neka i čistega, otroškega ie bilo na njenem mirnem obrazu in v navzdol obrnjenem pogledu.
Pokleknila je. V očeh sta se prikazali dve svetli solzi in sta zdrseli k tlom.
Toda tudi na tihem pokopališču so se njegove misli nehote vračale v burno mesto — in njen nedolžen, trpeč obraz se mu zdel sedaj drugačen. In zazdelo se mu je. kakor da študira vlogo, kako bi odklonila grozno prisego. Odločil se je, da preštudira to dušo, brezskrbno, muhasto, nestalno v življenju. In hotel ji je potegniti krinko z obraza. Tam v mestu, kjer je zrak zastrupljen od večnih glum. kjer je vse potvorjeno in se človek potvaria pred vsem svetom, celo v osamljenosti, v najbolj tihih spalnicah je laž in prevara. Toda tu, pred očmi smrti, pred Nepoznanostjo, pred Večnostjo, ali se bo zamrla laž na jeziku? Nada ie klečala nepremično ob grobu. »Draga!« je rekel komaj slišno. — »Kaj je, dragi?« — »Saj veš,« je gluho zamrmral in čutil, da se mu trese glas. — »Kako si krut!« je odvrnila. Ali ne čutiš, da je tvoja želja žaljiva... brezbožna?... — »Ne! Če hočeš, da bova srečna... Vse hočem vedeti .. . Kar že je, toda vse. Ne morem živeti s skrivnostmi... nbjgroznejša skrivnost zgubi na svoji grozi, kadar preneha biti skrivnost Ne bojim se resnice, bojim se le laži.«
Nehote je obrnila svoj obraz k njemu. Nekaj vznemirjajočega ie zabliskalo v njenih očeh. Nada se je stresla. »Kaj hočeš od mene?« — »Samo resnico, ničesar drugega.« — »Govoriš s takim glasom, kakor bi pričakoval od mene grozno priznanje!« — »Vseeno, zadostuje, če je resnica. Spomni se, Nada, še nihče nas ni prepričal, da ni čudežev na zemlji. Kdo ve! Mogoče, kadar boš izustila prvo črko laži. se prikaže duh tvojega očeta.« — »Dragi, ali resnično ne veruješ več vame?« »Ne.« — »In če bi prisegla, ali bi mi verjel, bi se pomiril? In nikoli več me nc bi sumničil?« — »Da, vse . .. boni pozabil . .. odpustil ...» — »Mi nimaš kaj odpuščati...« — Trenutek sla oba obmolknila. »In če ne priseženi?« — »Ti boš prisegla...« — In če ti izpovem kaj groznega? Ali boš mogel prenesti?« — »Vse bom prenesel,
zadostuje, da le poveš.« »Končno, predstavljaj si. da bi ti tudi tukai lagala.« — »Laži se; toda tu ne pozabi, da si ženska, ki se boji smrti in mrtvih, Boga in hudiča ...» — Dragi, otrok si. Milijonkrat bi lahko prisegla, pa bi mi še ne verjel. Kateri moški veruje ženski?« — »Nada! Ti nočeš priseči?« — »Tega nisem rekla.« — »Potein pa ponovi za menoj besede: »Prisegam!«... Njegov obraz je bil strog, glas zapovedovalen.
Nada je pobledela. »Zakaj molčiš?« — Njene listnice so se premaknile, toda ničesar ni iz-pregovorila. — »Nada, ako ne prisežeš, bom odšel . .. za vedno ...« Pretrgani glasovi so se stresli na njenem • jeziku. »Ne morem! To ie kruto! ... Ti me mučiš .. . Slaho mi je ... Poi-diva od tod...« Približal se ji je. Akoravno ca ni videla, je čutila njegov pogled. Zgal jo ie kakor oglje. — »Da bi odšla? Ti hočeš oditi!... In znova... večno bom nosil v sebi zavest, da imaš neko skrivnost... Nikoli!... dovolj!... dovolj!... Moraš mi razodeti! .. .« — »Ce si siguren, da skrivam nekaj pred teboj, potem že itak vse veš... Kar povej!...« — »Ako jaz vse povem, ne ho odpuščanja, ne ho usmiljenja...« — »Odpuščanje!... Usmiljenje!...« je ponovila zaničevalno ter vstala pred njim.« Ponosno je dvignila glavo ter mu pogledala naravnost v obraz. In pozabila ie. da ie na pokopališču, pozabila je vse. Ta trenutek se je čutila samo žensko, slabo, brez moči, osamljeno in ničesar drugega ni videla pred seboj razen nevljudne moške moči, pripravljeno jo križati, jo z nogo potisniti v blato ter io nato do groba mučiti s svojo oblastnost jo . . . ali s svojo takozvano velikodušnostjo. Vedela ie. da je to boj na življenje in stnrt.
»Skrivnosti!...« je zlobno pripomnila Nada. »Nikakih skrivnosti nimam... Ti so le v tvoji bolni domišljiji. Za vsako reč si ljubosumen, vedno me sumničiš. Ali si mi že kdaj verjel samo eno minuto?... Vse sem Ii odpuščala . .. toda mera je polna. Tu pred grobom mojega očeta me obsojaš... Hočeš, da prisežem . .. dobro! Prisegam na spomin onega, ki me sedaj morda posluša — in zmagoslavno ie pokazala s prstom na zemljo, — da sem ti iiiia zvesta kakor pes ... da . . . do danes ... > toda od danes naprej... vedi, se bi najrajši
I predala prvemu, ki bi me srečal, kakor da bi ti dovolila se me le dotakniti... ali razumeš?... Ali si sedaj zadovoljen?«
Njena cela postava, glas, pogled ie pričal o njenem ponosu in dostojanstvu. Bled ie stal poleg nje. holehen nasmeh se ie pojavil okrog njegovih ustnic.
»Nada! Draga Nada!... Kaj si naredila? Vse si umorila.« — »Sam si tako hotel...« —
»Zakaj si prisegla. Nada! Nisem verjel, da boš šla tako daleč.« »Ker mi nisi ničesar verjel.« — »Ne! . . . ker sem vse vedel.« Potegnil je pismo iz svojega površnika in ji ga pokazal. »Čila j!«
»Poznana, draga pisava je stala pred njenimi očmi. Brezmejna groza jo je obšla. Vsa zmedena se je morala naslonili na grobno ograjo, drugače bi bila omahnila.
»Vse je končano, Nada.« ie šepnil obupano. »In stala sta si nasproti kakor dva nespravliiva sovražnika, ne upajoč si pogledati drug drugega.
Večerilo se je. Strah je zbudil Nado. Pogledala ie okrog in v mraku je videla pomilovanja vredno sključeno postavo onega, ki jo je ljubil.
Studil se ii je. nione ustnice so se tresle in kakor udarec z bičem ie udarila na njegova ušesa beseda: »Lopov!«
»Nada?« ie zakričal. »Nada!... Odpusti mi!« in hotel jo je prijeti za roko.
»Stran od mene... ostudna žival!«
Omahnil ie na klop. ona pa je z naglimi koraki obšla groh. samo da hi ji ne hilo treba iti mimo njega, ter izginila s pokopališča.
Izza daljnih gora se ie prikazala luna in ie razsvetljevala mrtvo mesto, kjer spi toliko veselja in toliko žalosti ter trpljenja Ostal je na klopi. In v tem večnem miru. sredi zmešnjave misli, je razumel, da jo je izgubil, ne takrat, ko ga ie varala, temveč sedaj, tu jo je izgubil za vedno.
Njegova duša se je trgala. Zavidal je mrlve. Zavedal se ie da bi prej on njej odpustil kakor ona njemu ta nrizor.
In s solzami v očeh je priznal, da irnn prav.
Prosto prevedel Golobič Peter.
ORJ.Skeni
277.
Almira zleze po strmini v prepad. Tu so stokali ranjeni Turki in klicali na pomagaje. Temu je bila skala odbila nogo, onemu roko, ta je imel prebilo glavo, drugi zopet prsi udrte. Tu jo nekdo ravnokar izdihnil, tam se drugi bori s smrtjo, lludo so pokončale skale krute ne-vernike.
278.
Med ranjenci pa je najbolj vzdihoval neki starec. Neprenehoma je klical po Almiri, naj se ga usmili in naj mu pride na pomoč. Deklica se je trepetaje bližala onemu mestu, odkoder je prihajalo stokanje. Ko je prišla tja, se je v obupu zgrudila na prsi — svojemu očetu.
279.
Kot da bi ji porinil oster meč v srce, jo je speklo v duši. Spoznala je, da je sama s kamenom prebila glavo lastnemu očetu. Tresoglav pa začne: »Glej, Almira, to je plačilo mojemu početju. Nazaj ne smem, ker sem kristjane izdal, a k Turkom si zopet ne upam, ker jim ne morem izpolniti obljub.«
Spremembe na vodilnih mestih v bolgarski upravni službi
Na vodilnih mestih bolgarske upravno-poli-tične službe je bilo v zadnjem času izvršenih več važnih sprememb. Tako je na lastno prošnjo upokojen dosedanji glavni tajnik bolgarskega notranjega ministrstva Angelov. Za njegovega naslednika je prišel šef sofijske varnostne službe (io-Ijubov, katerega je pa v Sofiji nadomestil dosedanji vodja egejske province general v p. Gardži-kov. v egejski provinci jo zavzel vodilno mesto dosedanji voditelj bolgarske državne mladinske organizacije »Branik« dr. Klečkov. Izpraznjenega mesta v »Braniku« bolgarska vlada dosedaj še ni zasedla. Predvidoma bo na to mesto imeuovan general Filipov, ki ima posebno zaslugo za modernizacijo bolgarske oramade.
Romunija dobila nov vojaški zakonik
Itomunski »uradni list je te dni objavil nov vojaški zakon, ki nanovo ureja službo v romunski vojski. l'o novem zakonu je predvsem odpravljena enoletna vojaška služba srednje- in vi-sokošolcev. Odslej bodo morali vsi vojaški obvezniki služiti v romunski vojski dve leti, v letalstvu in mornarici pa še dlje. Novi zakon določa, da mora služiti v romunski vojski vsak, ki jo za to sposoben. Če bo kdo pri nal>oru spoznan za nesposobnega za vojaško službo, bo moral odgovarjajočo dobo odslužiti v delovni organizaciji. V romunski vojski po novem zakonu ne morejo služiti judjo in vsi tisti, k iso bili od sodišča obsojeni zaradi nečastnih prestopkov. Zato bodo pa morali daljšo dobo tudi vsi ti služiti v posebnih delavskih službah.
Huda bolezen
»Gospod zdravnik v zadnjem času sem pričel govoriti sam s 6eboj.<
»No no, to še ni tako nevarno.« »Todi, medtem sem tudi ugotovil, da sem postal 6trašno dolgočasen.«
LJUBLJANSKI
Predstave ob delavnikih ob 16 ln 18.15, ob ne-dellob In praznikih ob 10.30, 14.30. 16.30 In 18.30
Slava in beda slavnega umetnika
Strast
Barbara Stanwyck. Adolphe Menjou, \Villiam Holden itd. _kino union - tel. 22-21
Zanimiva in globoka ljubezenska drama, ki se odigrava na trapezih cirkusa in v arenah velikih gledališč in varietejev
»Smej se bafacol"
Fosco Giachetti in Laura Solari _kino slooa - tft. 27-30
Romantična glasbena komedija iz starih dunajskih časov
Ljubi Avguštin
PAUL HČRBIGER - MARIA ANDERGAST
kino matica - tek. 22.41
Zahvala
Za vse ganljive dokaze snžalja, ki sem jih prejela ob nenadomestljivi izgubi svojega soproga g. zdravstvenega Inšpektorja
dr. Pavla Avramoviča
' ....... .....""V1"'« uuucinu |»| 1 t ta,
p,VoWM,\	rir. JurkovIču. predsedniku prav6slavne občfnSVLjubljani:
' J. o t e j e rej u ■ M- Matkovlču za njegov v srce segajoči govor v cerkvi, g. dr. Ger-!.T,L , ;, p rl1"lku zd,ravnlfike zbornice, za prelepe prijateljske besede ob grobu ter M T'1 "'i'- 7?	Petje. Globoko ganjena se končno zahvaliuteni gg. pri-
mariju dr. br. Neubaueriu in ducentu dr. J. Cholevl za požrtvovalno zdravniško pomoč. — Bog jim vsein poplačaj!
Vida Avramovičeva
__Acqulsto	Kupuiem ,
FAESllL -MASONITE • INSULITE
e quniaia*i materiale igo-1 in podoben material za lanle nimilaie. <imnloo»rf: I Izolacijo. PoilJIle vzorec Miiahelli — V. Caravita 15 — Napeli
M ali oglasi
V malih oglasih velja pri iskanju slnibe vsaka beseda L 0.30, pri ienitovaojskih oglasih |e beseda po L 1^-, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.
j Unltmi |
Vajenko
za trgovino meg. blaga z vso oskrbo sprejmem. Gerblčeva ulica 41. v
EEEHH3
■ Gostilno oddam
v najem v centru mesta, ker so preselim v svojo hišo. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 4062. m
•it. i ni-
Jitejo:
Enosobno stanovanje
s prltikllnami Iščem za avgust. Po možnosti na Kodcljevem. Naslov pove upr. »Slov.« št. 4106. c
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Pisalni stroj
nemški »Mercedcs«, ame-rlkanskt »Underwood« tn »Remlngton« ter amerl-kanskl seštevalnl »Sund-strand«_ proda »Torpedo« Miklošičeva 18.	I
Žimo za modroce
vseh kvalitet kupite najugodneje pri »2 I M A« Jager MIlan, prva ljubljanska mehanična predilnica žime, trgovina Sv Petra e. 17, tel. 20-42. Predilnica Fu lne, tel. 20-46.

/ šivalni stroj
kdo ga posodi za dobo nekaj mesecev zanesljivi ln vestni osebi ali pa ga proda na tri obroke? M. Kepa, Gledališka stolba 3-1., ob Kinu Matici.

Kupim
In prodajam umetniško predmete, slike 1.1, d. — »Umetnost«, Kolodvorska St. SO.	1
Čitajte in širite »Slovenca« 1
ZAHVALA
Vsem, kt ste ob bridki Izgubi naše ljubljene matere, babice tn tašče, gospe
MARIJE KREČ
sočustvovali v. nami na tako topel način jo počastili s cvetjem ln poslednjim spremstvom ter so prijetno poklonili njenemu spominu z vseh stezic njenega življenja tja do zelene Prthovc, se najlskreneje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo dolgujemo č. p. Pelagiju Majheniču, ki je pokojnicl s poslednjimi svetimi zakramenti vili v srce toliko moči ln pomlrjenja, da te vse do zadnjega z blaženo ->okojnostjo zrla na prag večnosti. — Enaka zahvala velja č. sestri Remigljl ki o pokojnicl samaritansko lajšala njeno trpljenje In JI z vso požrtvovalnostjo tudi ob zadnji uri stala ob strani. — Vi pa, naši dragi Matičarji, ki ste z gg. direktorjem Mirkom Poličem In predsednikom Sllvanom Pečenkom na čelu poklonili pokojnicl v slovo najlepše, nad čemer se je tudi v življenju vsekdnr srčno radovala vašo pesem, ste nam Izkazali ljubav, ki jo more v vsej globini dati In zajeti samo
pevsko srce. — Vsem še enkrat hvala iz dna srca! Sveta maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 16. Julija ob ,pol osmih zjutraj pri oltarju sv. Frančiška v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 12. julija 1942.
Rodbine: KREČ, SERAJNIK, Dr. FURLAN.
f<
Giovannl Vergas
Tone Nevolja
Roman.
Ione je prispel s čepico pomaknjeno na uho in s srajco z zvezdicami, da se mati kar ni mogla nasititi otipavati jo. Sla je za njim sredi vseh sorodnikov in prijateljev, medtem ko so se vračali s postaje. V trenotku sta se hiša in dvorišče napolnil« z ljudmi, kot takrat, ko je umrl Bošt janež, pred časom, da nihče ni več na to mislil. Na nekatere stvari mislijo vedno samo starci, kot da bi se včeraj zgodile — in tako je Loeca bila vedno tam pred hišo Nevo>lj, sedeča nasproti zidu. da bi čakala Menica in pri vsakem koraku, ki ga je začula, je obračala glavo sem in tja po uličici.
Tone je prispel na praznični dan in hodil je od vrat do vrat, da bi pozdravil sosede in znance, tako da so ga vsi gledali, koder je hodil mimo; prijatelji so ga spremljali in dekleta so stopala k oknom. Toda edina, ki je ni bilo videti, je bila Sara botre Tudde. , »Odšla je s svojim možem v Ognino,« mu je dejala Santuzza. »Poročila je Menica Trin-ca, ki je bil vdovec s šestimi otroci, toda bogat kot prešič. Omo/ila se je, ko še ni potekel mesec dni, odkar je Menicu Trincu umrla prva žena in ix>stel ja je biila še topla, Bog nas varuj!«
»Nekdo, ki je vdovec, je kakor tisti, ki gre k vojakom,« je dejala Župpidda. »Vojakova ljubezen traja kratko; ko zaropota boben pn zbogom gospa, ln po vrhu je še izgubil .Previdnost'.«
Botra Venera, ki je bila na postaji, ko je odpotoval Tone, sin gospodarja Toneta, da bi videla, če ga bo prišla pozdravit Sara botre Tudde — ker ju je videla, kako sta se pogo-
varjala pri vinogradnem zidu •— je hotela uživati ob pogledu na obraz, ki ga bo napravil Tone, ko bo izvedel tisto novico. Tudi zanj,«' kone, ko bo izvedel tisto novico. Toda tudi zanj je čas napravil svoje in običaj je, da pravimo »daleč od oči, daleč od srca«.
Tone po je sedaj nosil čepico, pomaknjeno na uho. »Boter Menico hoče umreti z rogovi!« je dejala, da bi se potolažila in to je ugajalo Rožičevki, ki ga je nazvala »bučmana«; sedaj je videla, da je bil pravi bučman in bi ga rada zamenjala s tistim malopridnežem Rokom Spatu, ki ni bil nič prida in ki ga je vzela, ker ni bilo drugih.
»Meni niso všeč tiste spogledljivke, ki ljubimkajo z dvemi nli tremi hkrati,« je dejala Rožičevka, pritegujoč si na podbrndek konce naglavne rute in Mineč se nedolžno jagnje. »Če bi enega l jubila, ga ne bi hotela zamenjati niti z Viktorjem Emanuelom ali Garibaldijem, vidite!«
»Vem, koga ljubite!« ji je rekel Tone, s pestjo na boku.
»Ne veste ne, boter Tone, povedali so vam čenče. Če boste kdaj prišli naokoli, vam bom vse povedala.«
»Zdaj. ko je Rožičevka vrgla oči na Toneta, sina gospodarja Toneta, bo to pravi blagoslov za sestrično Ano.« je dejala botra Venera.
Tone je odšel ves nadu-t, gugajoč se v bokih, z rajdo prijateljev in želel je, da bi vsak dan bila nedelja, da bi nosil na sprehod svojo srajco z zvezdicami. Tisto popoldne so se zabavali s tem, da so se borili s pestmi z botrom Pizzutom, ki se ni bal niti Boga, čeprav ni še nikdar bil vojak: nazadnje ga je pa le zako-talil Tone po tleh pred krčmo, s krvavim nosom. Toda Rok Spatu je bil močnejši in je spravil Toneta podse.
»Vamka božja!« so vzkliknili tisti, ki so
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
gledali. »Tisti Rok je močan kot mojster Turi Zuppiddo. Če bi hotel delati, bi si pač prislužil kruha!*
»Jaz se znam spovedati s temle tu!« je dejal Pizzuto, kažoč britev, da bi se ne priznal za premaganega.
Skratka, Tone se je zabaval ves dan. Zvečer pa, medtem ko so klepetali pri mizi in ga je mati izpralševala o tem in onem in ko so ga otroci, napol speči, gledali z velikimi očmi in mu je Mena otipavala čepico in srajco z zvezdicami, da bi videla, kako sta narejeni, mu je ded dejal, da mu je našel delo na ribiški ladji botra Čebule, z lepo plačo.
»Vzel sem jih iz usmiljenja.« je dejal gospodar Fortunat tistemu, ki ga je hotel'poslušati, sedeč pred brivnico. »Vzel sem jih, da bi ne rekel ne, ko me je gospodar Tone prišel vprašat, pod brestom, če potrebujem ljudi za ribiško ladjo. Ljudi jaz nikdar ne potrebujem, toda: ,ječa, bolezen in trda sila, druga pravega je odkrila.' Z gospodarjem Tonetom pa, ki je tako star, izgubiš, kar mu daš!...«
»Star je, toda zrf& obrt,« je odvrnil Gosja noga. »Denarja ne boste izgubili. Njegov nečak pa je dečko, da bi ga vam vsi hoteli ukrasti.«
»Ko bo mojstr Boštjan spravil v red .Previdnost', bomo opremili našo barko in ne 1k> nam več treba hoditi na dnino,« je rekel gospodar Tone.
Zjutraj, ko je šel budit nečake, je bilo še dve uri do zore in Tone bi rajši ostal še malo pod odejami. Tedaj, ko je zevajoč stopil na dvorišče, je ozvezdje »Treh palic« bilo še visoko proti Ognini, z nogami kvišku, ozvezdje »Puddara« Se je bleščalo na drugi strani in vse nebo je mrgolelo zvezd ki so bile videti kot menišci, ko tekajo pn črnem dnu ponve. »Ista reč je kot pri vojakih, kadar je trobilo budnico v medkrovju,« je godrnjal Tone. Ni
Izdajatelj: Ini Jože Sodja
bilo tedaj vredno truda, da se je vrnil domov!
»Molči, ko ded tam urejuje priprave in je vstal eno uro pred nami,« mu je odvrnil Aleš. Joda Aleš je bil dečko, ki je'bil čisto sličen svojemu očetu Bošljanežu, dobri duši. Ded ie s svetilko hodil sem in tja po dvorišču. Zunaj je bilo slišati ljudi, ki so šili k morju in mimogrede trkali od vrat do vrat, da bi poklicali tovariše. Ko pa so dospeli na obrežje, pred črno morje, ki so se v njem zrcalile zvezde in ki je polagoma smrčalo na produ in je blio tu in tam videti svetilke ostalih bark, je tudi Tone začutil, kako se ;nti širi sr.?e.
»Ah!« je vzkliknil, stegujoč roke. »Lepo je, vrniti se na svoj dom Ta obala tu me pozna. Že gospodar Ione je vedno pravil, da riba ne more obstati zunai vode in kdor je rojen kot riba, ga čaka morje.«
Medtem ko so na ribiški ladji zvijali jadra, so ga zasmehovali, ker ga je Sara pustila na cedilu; in »Karmela« je veslala v krogu, či«to pocosi, puščajoč za seboj mreže kot kačji rep. »Svinjsko meso in vojaki trajajo mi'(1 časa,« pravi pregovor. »Zato te jc Sara pusti'a na cedilu.«
»Ženska je takrat zvest« enemu, ko se pogan pokristjani,« je dodal stric Cola.
»Ljubic imam, kolikor jih hočem.« je odvrnil Ione. »V Napoli ju so tekale za menoj kot psički. <
»V Napoiju si imel obleko iz sukna. čepico z napisom in čevlje na nogoh,« je dejal Baraba.
»Aili so dekleta lepa kot tu. v Napoli ju?«
»tukajšnja lepa dekleta niso vredna, da bi jim nosila čevlje, tistim iz Napolija. Imel sem eno s svileno obleko, z rdečimi trakovi v 'laseh, z vezenim životccm in 7 zlatimi naram-niki, kot jih je imel naš poveljnik. Bilo je tak(5 zastavno dekle, ki je vodilo na sprehod gospodarjeve otroke in drugega ni delalo.«
Urednik: Viktor M5